Poštnina plačana v gotovini.
Leto XXII., št. s;
Upravmsivo: Ljucijana, Knafljeva 6 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126.
inseratm oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ui. — TeL 3492 tu 3392.
Podružnica Maribor: Grajski trg št. ? — Telefon 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon St_ 190.
Računi pn pošt. ček. zavodih: Ljub* liana št. 17.748.
Ljubljana, torek 4» marca 1941
Cena t Din
izhaja vsa* dar. razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 din. Za Inozemstvo 50 din
Uredništvo:
Ljubljana, Knafljeva ulica o. telefon 3122, 3123. 3124. 3125, <{126; Marmor, Grajski trg St i. telefon St 2455. Celje, Strossmayerjeva ulica štev 1, telefon St 65
Rokopisi ne trraCajo
V^jna ugibanja
ob koncu zime
Zima se bliža koncu, z marcem se začenja pomlad in z njo ona doba, ki so io že od nekdai radi izkoristili za voi-na podjetja. V sedanji vojni pomeni prehod letnega časa tem bolj važno spremembo, kolikor bolj se težišče bojevanja prenaša na morje in v zrak. Kolikor več je govora o generalnem naskoku na britansko otočje, toliko večjo važnost pripisujejo vremenskim razmeram- saj se more vdor izvesti le v zraku in po morju, kjer so naravne in vremenske razmere brez primere večjega pomena kakor na kopnem.
Lani, ob prehodu v jesen, so bila posebno mnogoštevilna ugibanja, kako je v teh pogledih z jesenjo in zimo, ali sta ta dva letna časa s svojimi viharji, meglami, deževjem in dolgimi nočmi zares naravna obramba Britanskega otočja in ali ga zares čuvata ali vsaj pomagata braniti pred nevarnostjo nemške invazije. Ni treba, da ponavljamo vsebino ugibanj, ki so se po veliki večini ujemala v dvomih, kako bi bilo dejansko s to naravno obrambo. Končno pa je stvar sedaj za nazaj odločena. Poskusa invazije v teku jeseni in zime ni bilo. Nekateri si to dejstvo tolmačijo kot posledico neugodnih vremenskih razmer, kot potrdilo, da jesenski in zimski mesci zares niso bili prikladni za izvedbo tako ogromnega podjetja, kakor bi bil naval čez morje na Angleško. naval, organiziran s pomočjo letal in ladij, povečini manjših ladij, ki so za morske nevarnosti najbolj občutljive. Nemara je res tako, toda ne sme se pustiti vnemar drugega razloga, ki meni, da ta čas morda priprave še niso bile zaključene.
Nastop pomladi prinaša polagoma zmanjšanje vremenskih neprilik, ki so značilne za morje okrog britanskega otočja. Viharji postajajo manj pogosti in manj siloviti, megle manj goste in manj nepregledne, manj je oblačno in manj dežja. Toda treba je vzeti v poštev, da se ta sprememba uveljavlja prav polagoma, a kar je še bolj važno, zelo neredno. Tudi spomladi morejo nastopiti velike vremenske nevšečnosti, podobne jesenskim in zimskim. Strokovnjaki so zlasti naglašali, da postaja s pomladjo dan daljši, kar pomeni povečanje ovir. ki delajo neDrelike zračnim nočnim napadom. Vrh tega postaiaio s Domladio noči mani svetle, kar se ie Dokazalo kot dokaj važen pogoj za učinkovito izvedbo nočnih bombardiranj. Pač pa se morejo spomladi avioni dvigati brez težav v večje višine, ko jih mraz ne ovira toliko kakor pozimi v višjih zračnih plasteh.
Od nekdaj je bila pomlad tista doba, ki je oživila vojno delovanje. Seveda je šlo pri tem vselej za vojevanje na kopnem. Od sedanjih bojišč pripisujejo velik pomen spremembi letnega časa za Albanijo, ker je tam zima huda in in snega veliko, a ko se prikaže spomladansko sonce, končata oba zelo naglo. Nemara imajo napovedi prav in se bo na albanskem bojišču uveljavljanje pomladi zares pokazalo v oživljenju bojnih akcij.
Nedvomno pa imajo prav vojni izvedenci, ko pripisujejo prehodu iz zime v pomlad velik pomen za afriška bojišča. V Libiji je brez dvoma zima zares najugodnejši čas za večje vojne akcije, saj je takrat najmanj vroče, razmeroma največja verjetnost, da dobi dežela kaj malega dežja, dasi so po drugi strani istočasno peščeni viharji najpogostejši in najbolj siloviti. Da so Angleži svoje operacije v Libiji pričeli v začetku d t, cembra, gotovo ni bil slučaj.
Se najmanj enotna je stvar na vzhod-noafriških bojiščih. Saj je teh obilo, ^aj se bijejo krvave borbe tako v Eritreji kakor ob egiptovskem Sudanu, v Somaliji in končno v sami Abesiniji. V posameznih bojnih področjih je podnebje jako različno in nastopa deževna doba z ohladitvijo ponekod spomladi, drugod poleti, a v najneugodnejših področjih ob morju še takrat jako malo in silno neredno. Toda na bojiščih vzhodne Afrike sta oba nasprotnika postavila v boj čete iz onih svojih ozemelj, kjer \rladajo najbolj podobne podnebne razmere, ljudi, ki so najbolj vajeni vročine in podnebnih nevšečnosti in ki najuspešneje prenašajo neprilike afriškega neba.
Ne da bi hoteli zmanjševati vrednost afriških bojišč, soglašajo danes v nevtralnem svetu, aa je pričakovait odločilne borbe vendarle na evropskem področju, okrog Velike Britanije. Glede tega imamo konkretno osnovo za pričakovanje v Hitlerjevi napovedi brezobzirne pomorske vojne. Tudi zanjo bo nedvomno spomladanski čas prinesel marši kako spremembo. Zaenkrat svet ne ve. s kakimi novimi bojnimi sredstvi ga bodo z nemške strani skušali izkoristiti, zato je tudi nemogoče razmo-trivanje. kako bo na potek borbe vplivalo SDomladansko vreme. Ves svet z največjo pozornostjo pričakuje odgovorov na nešteta vprašanja, ki se sedaj pojavljajo.
Rusija in zasedba Bolgari
Sovjetska vlada izjavlja, da nemška zasedba Bolgarije jro njenem mnenju ne pomeni okrepitve miru na Balkanu, temveč razširjenje vojne na Bolgarijo
Moskva. 3. marca. s. (Tass) Nocoj ie bila objavljena naslednja uradna izjava :
Zastopnik bolgarskega zunanjega ministrstva ie dne 1. marca sooročil sovjetskemu poslaniku v Sofiji Lovrišče-vu. da ie bolgarska vlada Drivolila v prihod nemške voiske v Bolgarijo z namenom. da se ohrani mir na Balkanu Enako obvestilo ie dal bolgarski Dosla-nik v Moskvi Markov namestniku komisarja za zunanje zadeve Višinskemu.
Sovjetska vlada ie nato sooročila bolgarski vladi Dreko bolgarskega Dosiani-ka naslednji odgovor:
V odgovor na sporočilo bolgarske vlade z dne 1. marca, da ie bolgarska vlada Drivolila v Drihod nemške voiske v Bolgarijo in to z namenom, da se ohra-
ni mir na Balkanu, smatra sovjetska vlada za Dotrebno. da ugotovi:
1.	Sovjetska vlada ne more deliti mnenia bolgarske vlade o oravilnosti Dolitike bolgarske vlade v tem VDraša-niu. Smatra tudi. da ooložai. ki ic s tem nastal, ne vodi k okreDitvi miru na Balkanu. temveč k razširieniu voine na Boleariio.
2.	Sovietska, vlada, verna Dolitiki miru. ne bo mogla nuditi bolgarski viadi nobene oodnore v tem vnrašaniu.
Sovietska vlada ie Drimorana to ugotoviti Dosebno zato. ker so bili v 3oiaa-riii razširjeni glasovi, zlasti Dreko bolgarskega časonisia. ki so skušali dodoI-noma naDačno oredstaviti noMtiko sovjetske vlade.
Angleški poslanik
še ni zapustil Sofije
Diplomatski odreši med Anglijo in Bolgarijo še niso prekinjeni, čeprav so zelo napeti
Sofija, 3. marca. j. (Unit Press) V nedeljo zvečer je bil angleški poslanik v Sofiji Rendell sprejet v avdienci pri kralju Borisu. Avdienca je trajala dve uri. Dasi po končanih razgovorih ni bilo objavljeno ni-kako službeno pojasnilo, se je vendar iz krogov, ki so v bližnjih stikih z vlado, raz-vedelo za osnovna vprašanja, o katerih je angleški poslanik izrazil bolgarskemu kralju naziranje svoje vlade. Kakor sodijo omenjeni bolgarski krogi, je skušal kralj Boris prepričati angleške poslanika, da pristop Bolgarije k berlinskemu paktu ne pomeni nikake izpremembe bolgarskega stališča napram Veliki Britaniji in da se Bolgarija ne bo udeležila vojne proti Angliji. Bolgarski kralj je baje poizkušal pridobiti angleškega poslanika, da bi še nadalje ostal v Sofiji. Nasprotno pa je angleški poslanik še enkrat opozoril na stališče angleške vlade, ki ga je imel priliko indirektno označiti že v svoji oficiozni izjavi, podani predstavnikom tujega tiska. Zlasti je poslanik Rendell še enkrat na-glasil nevarnosti, ki lahko nastanejo za Bolgarijo, ako bodo diplomatski odnošaji med obema državama prekinjeni.
Po končani avdienci pri kralju je poslanik Rendell predstavnikom tiska odklonil vsako izjavo in je pripomnil le to, da mora najprej o avdienci poročati svoji vladi ter počakati na odgovor iz Londona, nakar bo lahko zavzel svoje stališče.
Na merodajnih mestih v Londonu poudarjajo, da je angleška vlada prepustila poslaniku v Sofiji Rendellu samemu odločitev, kdaj bi bilo potrebno, da prekine diplomatske odnošaje z Bolgarijo.
Po sprejemu angleškega poslanika Ren-della je bil sprejet v avdienci pri bolgarskem kralju tudi nemški poslanik v. Richt-hofen.
Doslej v Bolgariji kakor tudi v Sofiji še ni nikjer videti večjih skupin skupin nemškega vojaštva. Včeraj zvečer je pripeljal v Sofijo transport 17 velikih nemških tovornih avtomobilov, ki je nato nadaljeval pot v vzhodni smeri. Prebivalstvo povsem mirno in disciplinirano sledi kre-tanju nemške vojske.
Sofija, 3. marca p. Prihod nemških čet se smatra v bolgarski prestolnici za izvršeno dejstvo. V zvezi s tem je osredotočena vsa pozornost na nadaljnji razvoj položaja. Posebno pozornost pripisujejo nadaljnjim ukrepom Anglije. Vest, da bo angleški poslanik že danes zapustil Sofijo, se ni uresničila. Iz tega sklepajo, da se Anglija še ni odločila. V zvezi s tem opozarjajo ponovno na deklaracijo predsednika vlade Filova v sobranju, v kateri je poudaril, da smatra Bolgarija svoj pristop k trojnemu paktu za defenzivni ukrep in da je prihod nemški čet na Bolgarsko le začasen ter da se bo izvršil v omejenem obsegu. Zaradi tega pričakujejo v bolgarskih političnih krogih, da se bo vznemirjenje vendarle po-
leglo ln da tudi Anglija za sedaj še ne bo prekinila odnošajev z Bolgarijo.
Carigrad, 3- marca j. (AFI) V tukajšnjih političnih krogih pozorno zasledujejo prihajanje nemških čet v Bolgarijo, vendar po sodijo, da število nemških čet, ki so doslej prišle na bolgarsko ozemlje, nikakor ne kaže na skorajšnje nadaljevanje nem. škega pohoda proti Grčiji> kakor trdijo vesti iz nekaterih virov. Zlasti so pota preko bolgarskega ozemlja kakor tudi obmejni prehodi na Grško zaradi odjuge zdaj v tako slabem stanju, da za težke motorizirane edinice skoraj niso prehodna. Po mnenju informiranih turških krogov je treba zaenkrat računati &arno z nadaljevanjem nemškega političnega pritiska na Grčijo, ker sta državi osi prepričani, da bo Grčija kapitulirala brez kake nemške vojaške akcije.
Kar se tiče prekinitve diplomatskih odnošajev med Bolgarijo in Veliko Britanijo, sodijo v tukajšnjih krogih, da bo angleški poslanik zapustil Sofijo, kakor je sam napovedal šele tedaj, kadar bo končana nemška vojaška okupacija Bolgarije, kar zaenkrat še ni slučaj, ker se še zmerom lahko govori samo o pojačeni nemški vojaški infiltraciji, ne pa še o zasedbi celotnega bolgarskega ozemlja.
Kralj Boris — Hitlerja
Berlin, 3. marca. AA- (DNB) Bolgarski kralj Boris je poslal voditelju Nemčije tole brzojavko:
Zahvaljujem se vaši ekselenci za prisrčne pozdrave, ki ste mi jih poslali v zvezi s pristopom Bolgarije k trojni zvezi, ki je dokaz novih prijateljskih stikov med našima dvema narodoma Prosim vašo ekse-lenco, da pri tej priliki sprejme izraze mojih najlepših želja, ki so naslovljeni na vas osebno in veljajo tudi sreči vsega nemškega naroda.
Predsednik bolgarske vlade Filov je poslal voditelju Nemčije tole brzojavko: V trenutku, ko zapuščam gostoljubna tla velike Nemč.ije, pošiljam vaši ekselenci svojo prisrčno zahvalo za topel sprejem, ki ste mi ga priredili. Prepričan sem, da bo pristop Bolgarije k trojni zvezi okrepil prijateljske stike, ki so vedno obstojali med Nemčijo in Bolgarijo, ter na ta način prispeval k skupni blaginji naših dveh narodov.
je mogoče zapustiti le na podlagi posebnega dovoljenja, ki ga bo v primeru potrebe izdalo bolgarsko vojno ministrstvo.
Poročilo o seji vladne večine v sobranju
Sofija, 3. marca- AA. V časopisju je izšlo naslednje uradno poročilo o včerajšnji seji vladne večine v sobranju:
Včeraj ob 16. je bila v sobranju seja parlamentarne večine. Navzoči so bili vsi narodni poslanci večine kakor tudi ministri razen zunanjega ministra Popova, ki je bolan. Ko so ministri stopili v dvorano, So jih navzoči burno in dolgo pozdravljali s vzkliki »hura« ter s ploskanjem. Poročilo, ki ga je poda] ministrski predsednik Filov o svojem potovanju na Dunaj, so navzoči često prekinjali z dolgotrajnim odobravanjem. Vsi poslanci so bili s poročilom predsednika Filova zadovoljni in so ministrskemu predsedniku čestitali, da je srečno opravil svoje poslanstvo.
Rttmuni zanikajo napad na petrolejski revir
New YoTk, 3. marca. j. (AR.) Vse ameriške agencije poročajo danes, da so bile z merodajnega mesta v Rumuniji najener-gičneje demantirane včerajšnje informacije o angleškem bombnem napadu na rumun-sko petrolejsko ozemlje.
Kaj piše nemški tisk
Berlin, 3. marca. AA. (DNB). »Essener National Zeitung« piše o vkorakanju nemških čet v Bolgariji in pravi, da se je & temi dogodki končala mednarodna razprava o smislu, cilju m posledicah pristopa
Bolgarije k trojni zvezi. List p'še, da je bila »Vsa akcija naravnost sijajen primer odličnega sodelovanja med diplomacijo in vojsko.« Od trenutka, ko je bolgarski ministrski predsednik podpisal zapisnik o priključitvi Bolgarije k trojni zvezi, je Bol-garija z najsilnejšo vojsko na svetu zavarovana pred vsake nevarnostjo, ki bi utegnila zaprotiti njenemu mirnemu obstoju. Poleg tega se & pristopom Bolgarije k trojni zvezi odpirajo možnosti za prenos te politike miru tudi na druga področja.
»Frankfurter Zeitung« kaše: Državi csi prihajata v vodstvo v novi Evropi. Te svoje pravice ne misilita izvojevati izkl jučno % orožjem. Evropski naredi vsak d;in pravilneje opažajo zgodovinski preobrat, ki zdaj nastaja. Za jugovzhodno Evropo je ta dogodek pomemben zaradi tega, ker je bila spet odstranjena nova možnost, da se pro-t: Nemčiji v sedanji vojni izzove vznemirjenje in zabloda. Pisec članka smatra, da ofenziva generala W'ave!la v Libiji ni imela prvenstveno vojaškega, temveč zlafti politično psihološki cilj. Želele se je, da bi ta ofenziva vplivala na razpoloženje narodov in držav na vzhodnem deflu Sredo-, zemskega morja. Če to ofenzivo gledamo s tega stališča, piše »Frankfurter Zeitung«. lahko že zdaj rečemo', da je propadla in da je bilo vsega skupaj doseženih le nekai taktičnih uspehov in dobi je gotov pas ozemlja ob morski obali.
Rim, 3. marca. AA. (Štefani). Italijanski časopisi se še naprej b a vi jo s pristopom Bolgarije k trojni zvezi ter poudarjajo, da je s tem bil zadan udarec angle.-ki politiki. »S ta m pa «• zlasti poudarja tope! sprejem. ki ga je nemškim vojakom priredilo bodgarsko prebivalstvo.
Eden in Dill v Afena
i!
Konference z grškimi političnimi in vojaškimi preti-sta vrniti ter z ameriškim in turškim poslanikom
Trenutno so seveda vsa ugibanja osredotočena Dredvsem na evroDski jugovzhod. Nemčija je tu dosegla, česar lani v novembru še ni mogla doseči: pristop Bolgarije k trojnemu paktu in vkorakanje nemških čet na bolgarsko ozemlje. Ta nemški uspeh ustvarja na Balkanu povsem nov položaj, ki ga je bilo sicer mogoče že predvidevati, ki pa vendar skriva v sebi mnogo neznank. Nekateri vidijo v njem neposredno nemško pripravo za nadaljevanje akcije, ki naj bi bile naperjene bodisi direktno d roti Angliji, bodisi proti Grčiji. Razumljiva je zato pozornost, ki se posveča angleški in grški, a tudi turški reakciji na ta razvoj. Gotovo je tudi Edenova pot na Bližnji vzhod in Atene v neposredni zvezi z nemškimi pripravami na evropskem jugovzhodu. Pomlad bi tudi tu utegnila sprožiti daljnosežne akcije, 6 katerih pa bi bila vsa ugibanja odveč. V tem letu se vsekakor napovedujejo odločilni dogodki; s katerimi morajo že sedaj računati vsi narodi brez razlike.
Bolgarija zvesta
svojim obveznostim
Sofija, 3. marca. n. (Štefani). Odgovorni politični kroai z zadoščenjem ugotavljajo. da oristoD Bolgarije k berlinskemu paktu in prihod nemške vej-ke v Bolgarijo ni povzročil nikakih motenj v razvoju balkanskega položaja. Ti krosi s'ei ko prej odločno naglašajo. da smatra Bolgarija svoje dobre odnošaje in obveznosti do sosedov za nesnremenjene. Poudariaio Da. da Velika Britanija še ni ooustila svojih načrtov, da bi kakorkoli Drenesla voino vihro z omenjenega albanskega b:jišča na ves Balkan.
Izjava, ki jo ie včeraj popoldne pedal na seii sobranja ministrski predsednik Filov. je potrdila prijateljstvo Bolgarije s Turčiio in Jugcslaviio ter je spričo tega napravila ugoden vtis tako v Ankari kakor v Beogradu.
Angleške čete v Solunu?
Rim, 3. marca. n. (CBS). »Giornale d' Italia« beleži nocoj vesti, da so Angleži izkrcali že znatne kontingente svoie vojske v Solunu.
Nadalje ugotovila Virgino Gayda. da tudi z italijanskega stališča prihod nerrške voiske v Bolgarijo v ničemer ni razlog, da bi se kakorkoli spremenilo oogodbeno stanje na Balkanu, predvsem pa ne nena-padalne in prijateljske pogodbe med Sofijo. Ankaro in Beogradom.
Bolgarske meje zaprte
Sofija, 3. marca, j- (DNB.) Bolgarska vlada je odredila do nadaljnjega zaporo vaeh bolgarskih mej. Bolgarsko oeetnlje
Atene, 3. marca, s minister Eden in šef generalnega štaba Dill sta včeraj takoj po svojem prihodu do po polnoči konferirala z grškimi političnimi in vojaškimi predstavniki. Danes so se konference ves dan nadaljevale. Poleg tega se je danes zunanji minister Eden sestal z ameriškim in turškim poslanikom v Atenah.
Opoldne je priredil ministru Edenu na čast kosilo predsednik grške vlade Kori-zis. Ko je Eden odhajaj od kosila, mu je velika množica na ulici priredila ovacije. Zvečer je bila na angleškem poslaništvu v čast ministra Edena velika recepcija Jutri priredi grški kralj Jurij kosilo na čast angleškim gostom in vsemu osebju angleškega poslaništva.
Lon<t°n, 3. marca. s. (Reuter.) Na merodajnih angleških mestih poudarjajo, da so bila v teku posvetovanj zunanjega ministra Edena in generala Dilla s turškimi predstavniki v Ankari proučena tudi vsa vprašanja vkorakanja nemške vojske v Bolgarijo. Enako, kakor glede vseh drugih vprašanj, je bil tudi glede tega dosežen popoln sporazum.
Ankara, 3. marca. j. (DNB.) V zvezi s končanimi turško-angleškimi posvetovanj v Ankari piše »Ikdam«, da se mora smatrati kot srečen rezultat teh razgovorov ponovna podkrepitev odkritosrčnosti in trajnosti prijateljskega pakta, ki veže obe državi in ki se tiče vseh vprašanj Balkana, v kolikor so ta vprašanja obojestranskega interesa.
»Jeni Sabahc piše, da so turško-amgle-žka posvetovanja v Ankari podkrepila zlasti dve dejstvi: 1. da ostaneta obe državi tudi v bodoče tesno povezani v angleško-turški zvezi in 2. da Velika Britanija ne želi črpati iz te zveze za sebe koristi in vplivati na Turčijo, naj se angažira v vojni na Balkanu- »Jeni Sabah« zlasti podčrtava nato, da bo Turčija ostala zvesta svoji zvezi z Veliko Britanijo, da pa bo prav tako tudi nadalje ohranila popolno samostojnost v svoji nadaljnji politiki do baJkan-
(Reuter.) Zunanji 1 skih držav. Na koncu pravi »Jeni Sabah« :ralneera štaba Dill 1 doslovno: »Edinole Turčija sama bo o ločevala o tem, če, kdaj in kako je kaka napadalna akcija naperjena proti njenim interesom in kakšni ukrepi so potrebni giede na vsakokratni položaj.
Berlin, 3. marca, n .(DNB) Nemški politični krogi beležijo vesti, da je Eden smatral za potrebno, da je v zadnjem trenutku, ko se je že poslavljal od Turčije, da bi se vrnil v Kairo, odpotoval v Atene, kjer se je takoj sestal s kraljem in predsednikom grške vlade. Očitno je hotel popraviti vtis nemške diplomatske zmage na Balkanu. Njegova naloga je, da sedaj za vsako ceno pridobi Grke za dokončno in trajno sodelovanje z Veliko Britanijo. Toda v takem primeru bi Grčijo čakala samo podobno na usoda kakor druge države na kontinentu, ki so menile, da bodo lahko s pridom služile angleškim interesom.
Kontrola v Dardanelah
Carigrad, 3. marca. j. (Reuter.) Turška mornariška oblast, ki ji pritiče nadzorstvo nad Dardanelami, je izdala odlok, da morajo vse ladje, ki bi v bodoče želeje pluti skozi Dardamele, predhodno turškim mornariškim oblastvom najaviti svojo indenti-teto in zahtevati turškega pilota, ki bo ladjo nato vodil skozi morsko ožino. Odlok prrvi, da je bila Turčija glede na mednarodni položaj prisiljena položiti na več mestih v Dardaneiah mine, tako da je plovba skozi morsko ožino brez posebnega turškega vodnika nemogoča
Crippsov povratek v Moskvo
AnKara 3 marca. s. (Reuter.) AngleSki veleposlanik v Moskvi sir Stafford Cripps je snoči zopet odpotoval iz Ankare. Pred svojim odhodom se je Cripps sestal k daljšemu razgovora s sovjetskim poslanikom v Ankari, prav tako pa je konferiral s turškim zunanjim ministrom Saraczoglcm.
Položaj Grčije
Po poročilih; ki še niso potrjena, bo skušala Nemčija v kratkem prisiliti Grčijo k sklenitvi miru
Atene, 3. marca. p. Grška javnost je vsa I pod vtisom obiska angleškega zunanjega ministra Edena in šefa glavnega angleškega generalnega štaba, generala Dilla. V atenskih krogih pripisujejo temu obisku velik pomen, zlasti de na najnovejši razvoj položaja na Balkanu. »Elefteron Vima« piše, da je stališče Grčije jasno. Grčija in Anglija se docela strinjata in sta odločeni nadaljevati borbo do končne zmage.
London, 3. marca. j. (Un. Press). Diplomatski korespodent lista »Sunday Di-spateh« piše, da je treba pričakovati, da bo Nemčija že te dni izročila grški vladi ultimati vno noto z naslednjimi pogoji:
1.	Grčija mora odpovedati zvezo z Veliko Britanijo in hkrati izpoelovati, da se britanske čete odstranijo z grškega ozemlja.
2.	Grčija naj prizna Nemčiji pravico do uporabe raznih grških oporišč, ld jih Nemčija potrebuje za ovoje nadaljnje operacije proti Veliki BritanijL , .
S. Gretja saj pristopi k berlinskemu paktu treh velesil.
4. Solun se mora proglasiti za svobodno luko.
Kot protiuslugo za sprejem teh zahtev bi Nemčija z Grčijo sklenila prijateljski pakt.
Korespondent omenjenega lista sodi, da bo Grčija nemški ultimat odklonila, ker doslej vse okolnosti kažejo, da Grčija ni voljna v ničemer popuščati, in to niti ne v primeru še ostrejših nemških-groženj.
Sofija, 3. marca. j. (Un. Press). Iz vira, ki velja normalno kot dobro informiran, poročajo, da je Nemčija po normalni diplomatski poti obvestila grško vlado, da daje Nemčija Grčiji poslednje šanse za sklenitev miru z Italijo. O značaju teh »šans« ni bilo mogoče še ničesar konkretnega izvedeti. Nemški diplomatski zastopnik je baje izjavil, da bo morala Grčija uo-siti vse posledice, ako v naslednjih 14 dneh ne bi bii sklenjen mir med Grčijo in Italijo.
Rim, S. marca. n. (Štefani). Vrhovno poveljstvo Italijanske vojske pravi v svojem
Nadaljevanje na 2. str«
Japonski diplomatski uspeh
Globok vtis francoskega pristanka na japonske posredovalne predloge
današnjem 269. službenem vojnem poročilu o operacijah na grški fronti:
Na grški fronti so naša letala napadla sovražna oporišča, obrambne naprave in zbirajoče se čete.
Atene, 3. marca. n. (At. a g.). Vrhovno poveljstvo grške vojske je snoči objavilo svoje redno vojno poročilo, v katerem pravi:
Na raznih odsekih bojišča je prišlo do krajevnih spopadov. Grško topništvo je prisililo nasprotnikove topove k molku. Uničilo je nekaj sovražnih zalog streliva.
V	Albaniji so angleški bombniki včeraj napadh letališče v Beratu. Bombe so direktno pogodile hangarje in druge zgradbe. Povzročeni so bili veliki požari, ki jih je bilo videti 50 milj (80 km) daleč. Dve letali na letališču sta bili uničeni, več pa jih je bilo poškodovanih.
V	vseh letalskih operacijah je bil izgubljen en sam angleški bombnik.
Atene, 3. marca n. (At. ag.) Državno podtajništvo za javno varnost je snoči objavilo komunike, v katerem pravi, da so italijanski bombniki včeraj bombardirali Lariso in Prevezo, škoda je neznatna. Nekaj bomb je padlo tudi v okolico Lerina. Snoči je bil v Atenah letalski alarm, vendar italijanska letala mesta niso bombardirala.
★
Turčija ni napravila nobenega koraka
Berlin, 3. marca. AA. (DNB.) V nasprotju z govoricami, ki so se razširile v tujini, je bilo danes na VVilhelmsstrasse sporočeno da Turčija ni storila nobenega diplomatskega koraka v zvezi s pristopom Bolgarije k trojni zvezi.
Mussolini — Macuoki
Nekje v Italiji, 3. marca. AA. (Štefani). Kakor je znano, je japonski zunanji minister Macuoka poslal Mussoliniju popravno brzojavko ob priliki pristopa Bolgarije k trojni zvezi. Duce ie odgovoril japonskemu zunanjemu ministru z nasflednjo brzojavko: Včerajšnji dan pomeni nov korak na poti k novemu redu na svetu, čigar uresničenje je zajamčeno s političnim sistemom, ki temelji na trojnem sporazumu. Zahvaljujem se Vam za lepe želje, ki ste mi jih pri tej priliki izrazih, ter vam od svoje strani pošiljam najlepše želje za veličino japonskega cesarstva.
Ciano — Ribbentropu
Nekje v Italiji, 3. marca. AA (Štefani). Zunanji minister grof Ciano je po svoji vrnitvi v Italijo poslal nemškemu zunanjemu ministru naslednjo brzojavko:
Rim, 3. marca. n. (Štefani). V svojem današnjem 269. službenem vojnem poročilu beleži vrhovno poveljstvo italijanske vojske o dogodkih v Sredozemlju in Afriki:
Lovci nemškega letalskega zbora so v letalskih spopadih nad Malto sestrelili eno angleško letalo tipa »Hurricane«.
V	severni Afriki so nemška letala uspešno bombardirala pristaniške naprave v Tobruku, zbirajoče se čete, kolone avtomobilov in taborišča pri Agedabiji.
Kolone sovražnih oklopnih avtomobilov, ki so se skušale približati Džarabubu, so bile spričo odločne reakcije naših čet pognane v beg.
Naša majhna posadka v Kufri, ki jo je sovražnik oblegal približno mesec dni, je pod pritiskom sovražnika, ki je bil v premoči končno opustila odpor. Del čet se je prebil skozi sovražni obroč in se vrnil na našo stran.
V	operacijah, ki so se končale s ponovno osvoboditvijo otoka Kastellorizo, se je razvil hud spopad med našimi torpednimi čolni in sovražnimi vojnimi ladjam. Neki torpedni čoln in neki rušilec sta kljub hudemu odporu sovražnika napadla sovražne vojne ladje ter dve izmed njih zadela s torpedi. Neka nadaljnja ladja je bila že prej, ko je sovražnik izkrcal svoje čete na otoku, zadeta z bombo srednjega kalibra z nekega našega letala. Vse naše ladje so se nepoškodovane vrnile na svoja oporišča. V vrstah njihovih posadk je bilo nekaj ljudi ranjenih.
V	Vzhodni Afriki delovanje patrol in topništva.
Na Sredozemskem morju so naši torpedni čolni, kakor je bilo z gotovostjo do-gnano, potopili dve sovražni podmornici.
Na Atlantskem oceanu je naša podmornica pod poveljstvom korvetnega kapitana Adalberta Giovanninija potopila tri sovražne tovorne ladje s skupno 20.000 tonami
Angleška poročila
Kairo, 3. marca. s. (Reuter.) Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem komunikeju:
V	Libiji, Eritreji in Abesiniji ni nobene spremembe v položaju.
V trenutku, ko sipet prihajam ▼ Italijo.
mi je do tega, da vam ponovno izrazim najtoplejšo zahvalo za iskren in prijateljski sprejem, ki ste ga mi priredili. Srečen sem, da se mi je nudila prilika, da v duhu popolne soglasnosti sodelujem pri izvršitvi akta, ki predstavilja novo in pomembno obdobje v okviru dela nemškega voditelja in duceja, ki ga opravljata za pravičen socialni red v skupnem življenju evropskih narodov. Zaradi tega prosim, da blagovolite sporočiti voditelju Nemčije izraze moje zahvale ter sprejeti moj tovariški pozdrav.
Zapora bolgarskih dobroimetij v Ameriki
Washingt«n, 3. marca. s. (Columbia BS.) Ameriško finančno ministrstvo je predložilo predsedniku Rooselveltu v podpis odredbo, ki odreja zaporo bolgarskih dobroimetij v Zedinjenih državah, ki znašajo manj nego 100-000 dolarjev.
Bolgarija je enajsta država, ki so zanjo Zedinjene države v sedanji vojni odredile zaporo kreditov.
Smatrajo, da ameriška zunanja trgovina s prekinitvijo trgovskega prometa med Zedinjenimi državami in Bolgarijo ne bo mnogo trpela. Preteklo leto so Zedinjene države izvozile v Bolgarijo skupno za 1,500.000 dolarjev blaga, uvozile pa so iz Bolgarije za 2,500.000 dolarjev blaga, predvsem tobaka.
Ameriški korak v Bukarešti
Bukarešta, 3. marca. s. (Columbia BS.) Rumunske oblasti so aretirale 14 angleških državljanov, ki so še ostali v Rumuniji. So to večinoma Rumuni po poreklu. Nadalje je bilo aretiranih več Grkov in drugih tujih državljanov. Vsi so bili poslani v neko koncentracijsko taborišče. Ameriški poslanik, ki zastopa v Rumuniji angleške interese, je zaradi aretacije angleških državljanov vložil protest.
Poveljnika nemških čet v Rumuniji pri kralju
Bukarešta, 3. marca. p. Rumunski kralj Mihajlo je sprejel v avdienco oba povelj, nika nemških čet v Rumuniji generala Kurtena in Lehra.
Aretacije v Rumuniji
Bukarešta, 3. marca. AA. (DNB.) Rumunske oblasti so zaprle 24 oseb, ki so osumljene, da so bile v službi Anglije p.li pa v zvezi z njo. Vse so oddali v neko posebno koncentracijsko taborišče blizu Tar-gundija. Med njimi so Grki, Turki, Armenci in nekaj Rumunov. Tudi nekaj čas-mva^jev je mod ••jimi.
Poveljstvo angleške vojske v Keniji javlja, da so južnoafriške čete konec preteklega tedna zasedle naselbino Duca degli Abruzzi v italijanski Somaliji. Naselbina, ki leži ob železniški progi iz Mogadiscia 80 milj proti severu, je bila zasedena brez odpora.
Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja: Angleški bombniki so napadli sovražne postojanke v Kerenu in okolici, lovska letala so obstreljevala s strojnicami postojanke sovražnega topništva in vojaštva ter motorizirane transporte. V Abesiniji so bili bombardirani v Burieu vojaški objekti ter so bili povzročeni veliki požari. Tudi na drugih frontah so nudila angleška letala aktivno podporo kopni vojski.
Kairo, 3. marca. j. (Reuter.) Komunike vrhovnega poveljstva angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu poroča o uspešnih napadih eskadrile južnoafriškega letalstva na italijanska letališča. Na ducatu italijanskih letališč je ostalo od letal le nekaj gorečih razbitin in ruševin, tako silovit je bil napad skupine južnoafriškega letalstva, patrolni poleti nad sovražnim ozemljem, ki so trajali več ur, so se mestoma končali, ne da bi se postavilo v obrambo kako sovražno letalo, kar jasno dokazuje, kako hude so bile letalske izgube Italijanov v zadnjih tednih. Komunike poroča nato o nekem južnoafriškem borbenem letalu, ki je na patrolnem poletu v severnem delu Eritreje v nizkem poletu namerilo ogenj vseh svojih osmih strojnic in topov na neko veliko italijansko le-taio, katerega vrste ni bilo mogoče dognati. Letalo je stalo poleg hangarja na letališču jufno od Masaue. Letalo in ha-.-gar sta kmalu pričela goreti. Skupaj s tem »etalom je omenjena južnoafriška letalska esk«drila uničila že 76 sovražnih letal.
Gibraltar — otok
La Linea, 3. marca. AA. (DNB.) Dela pri prekopu, ki loči Gioraltar od kopnega, so končana. Prekop je globok 6.5 m. čezenj gre most, po katerem bo šel promet med Gibraltarjem in Španijo. Dogradil: so tudi napravo, s katero se more ob vsakem času prekop napolniti z vodo. Tako je Gibraltar postal otok.
Posamezna bojna letala so v pretekli noči bombardirala vojaško važne objekte v Londonu ter pristaniške naprave dveh angleških Luk ob Kanalu.
V severni Afriki sc nemška bojna letala uspešno napadla pristaniške naprave v Tobruku, zbirajoče se sovražne čete, kolone avtomobilov in šote Te taborišč pri Agedabiji. V letalskem spopadu nad Malto je sovražnik izgubil eno lovsko letalo.
Sovražna letala so na Severnem morju napadla nemške tovorne parnike. Nemške zaščitne vojne sile so jih z intenzivnim ognjem svojega topništva pregnale. Vojna mornarica je pri tem sestrelila eno sovražno letalo.
Prodor nemškega parnika skozi blokado
Rio de Janeiro, 3. marca. j. (Ass. Press). Danes je prispel v luko Rio de Janeiro nemški tovorni parnik »Leck«, ki se je prebil skozi angleško kontrolo. Kako neizmerno težavna je za nemške ladje zdaj pot preko Atlantika, sc najbolje vjdi po tem, da je nemški parnik potreboval 31 dni za pot iz Bordeauxa do Ria de Janeira. Z nemškim parnikom je prispelo 840 potnikov in mnogo raznega trgovinskega blaga, med drugim tudi neko potniško letalo za brazilsko letalsko družbo »Condor Syndi-cate«.
Podvigi angleškega letalstva
London, 3. marca. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja: Včerai podnevi so letala obalnega poveljstva naoadla več oo-stojank ob holandski in nemški obali. Bom bardirano ie bilo letališče v Hamstede na Nizozemskem ter nemško pristanišče v Harlingenu. Nadalje so napadla letala obalnega poveljstva neki konvoi nemških vojaških preskrbovalnih ladij v Severnem morju. Letalski torpedo ie zadel neko 2000-tonsko ladio v sredino.
Letala bombnega poveljstva so prav tako napadla včerai podnevi sovražne ladie ob holandskem otoku Texel ter letaliSče na otoku Syltu.
Preteklo noč so močne skupine letal bombnega poveljstva bombardirale doke v Brestu. Več bomb ie padlo na dok. kier je zasidrana neka križarka razreda H ip-per. Več bomb ie direktno pogodilo zgradbe v bližini. Nastali sta tudi dve veliki eksploziji. Drugi bombniki so ponoč; napadli Boulogne. Calais. Dunkerque inRot-terdam.
Dve letali z vseh teh operacij pogrešajo.
Nov Rooseveltov zaupnik na poti v Anglijo
WaShington, 3. marca. i. (Ass. Press). V sredo odpotuje z atlantskim Cli oper jem v London znani ameriški specialist za množestveno proizvodnjo žita Thomas Do-nald Campbell. Zadnje dni ie bilo opaženo. da ie bil Campbell ponovno pri predsedniku Rooseveltu. s katerim ie imel dolgotrajne razgovore. Predstavnikom časopisja ie Campbell izjavil, da ie njegovo potovanje v Anglijo sicer privatnega značaja, imel pa bo vsekakor razgovore z angleškim poljedelskim ministrom in raznimi drugimi angleškimi službenimi osebnostmi. V washingtonskih krogih domnevajo. da potu i e Campbe ll v An sli k) kot Rooseveltov poverjenik ter da bo z meno-dajnimi činitelji v Londonu razoravVai o vprašanjih intenziviranja poljedelske Proizvodnje v Angliji in prehrane anglečfce-ga prebivalstva.
Poslanik Winant
o ameriški pomoči
London, 3. marca. i. (Reute^). Novi ameriški poslanik v Londonu Winant je v razgovoru s predstavniki časopisja zlasti naglasil. da ameriška materialna pomoč Veliki Britaniji od dneva do dneva boli narašča in da se bo izkazala za zmotno nemška propaganda, češ. da bo ameriška pomoč Angliji prišla prepozno. Na vprašanje predstavnikov tiska o njegovih vtisih v bombardiranem Londonu je Winant odklonil vsak komentar, češ. da ie dcslej še premalo videl, da bi si upal o usnehih nemškega bombardiranja angleške prestolnice izraziti kako sodbo. Kar se tiče samega bombardiranja, to zanj ni nikakršna novost, ker ie razdeianie po zračnih napadih gledal že v Španiji in v Parizu.
Pogreb kralja Alfonza
Rim, 3. marca.,j. (Un. Press). Danes so bile v cerkvi Santa Maria d* Angeli pogrebne svečanosti za pokojnim španskim kraljem Alfonzom XIII. Pri svečanostih so bili navzoči tudi člani mnogih evropskih kraljevskih hiš. Krsta s poslednjimi ostanki bivšega španskega suverena je bila pogrnjena s špansko zastavo in v znak posebne ponižnosti položena brez slehernega podstavka na gola tla v cerkvi. Od pokojnika so se pred položitvijo krste v grobnico poslovili bivša španska kraljica Ena, princ in princesa Piemontska in več članov španskega kraljevske rodbine.
Rooseveltov zakon pred senatom
Washington, 3. marca, j- (Ass. Press). Današnja debata o Rooseveltovem zakonu ameriške pomoči Angliji v senatu se je pričela z govorom demokratskega senatorja Lucasa, ki je naglašal, da so zagovorniki ameriške pomoči Angliji strogi realisti, toda hkrati budno na preži, da se ne bi storilo kaj, kar bi moglo Zedinjene države zaplesti v evropsko vojno. Ako Amerika Angliji ne bo pomagala, potem nam grozi nevarnost, da se bomo prej ali slej morali spopasti z Nemčijo in Japonsko. Ako pa se odločimo za pomoč Angliji, potem bo Washington nekoč postal mornariški center za ves svet. Američani in Angleži morajo združiti svoje napore v borbi za skupni cilj. Ako bomo zdaj Angliji pomagali z našim materialom in orožjem, potem smo lahko prepričani, da bodo vojni hujskači nekoč morali skleniti mir in potem mir tudi držati. Ako pustimo Anglijo propasti, si bodo kontrolo nad svetom delili drugi. Japonska bo razdelila po svoji volji Daljni vzhod, Nemčija pa Evropo in Afriko. Toda nedvomno bi zmagovalci po uspehu nad Anglijo posegli tudi na južnoameriško celino in si zgradil svoja letalska in mornariška oporišča obakraj Pa-narpskega prekopa kot izhodišča za svoje nadaljnje operacije proti Zedinjenim državam.
Sanghaj, 3. marca. n. (Štefani). Vest. da je francoska vlada vsai v načelu pristala na japonske posredovalne predloge ki do menijo okrnitev Indokine. je napravila zelo globok vtis na vse tukašnje diplo-mtaske kroge. Splošno nag ašaio. da ie Jafponska s tem dosegla velik diplomatski uspeh, spričo katerega so se izjalovile vse angleške in ameriške propagandne mahi-nacije na Daljnem vzhodu.
»Daily News« beleži v svojem komentarju: da je bil ta japonski uspeh tud nujen soričo premoči ki io ie Japonska stvarno dosegla nasproti Angležem in Američanom na Daljnem vzhodu Anglija je bila prisiljena angažirati 60°'t svoje vojne mornarice na Sredozemskem morju. Tia ie pritegnila tudi skoro vse svoie vojne sile z Daljnega vzhoda. Tako je ostala Japonska na Tihem oceanu le še nasproti ameriškim pomorskim vojn5m silam. ki ii pa tudi povsod zlepa ne moreio do živega.
Toldo, 3. marca. AA. (DNB) Na tukajšnjih dobro obveščenih mestih pravijo, da se bo v nekaj dneh končno odločila usoda mirovne konference v Tokiu. Razgovor, ki sta ga včeraj imela zunanji minister Macuoka in francoski veleposlanik Arsen Hen-ry, je znatno pripomogel k razčiščenju položaja. Siam, kakor pravijo v Tokiu, že od vsega začetka konference ne zaupa čisto povsem v japonsko vlado in v izpolnitev njenih namer pri sedanjem posredovanju, Francija pa se je pokazala pripravljeno, sprejeti japonske posredovalne predloge. Toda. kakor je razvidno, se prizadeva da bi čim manj trpel njen ugled kot velesile. Francija je stavila neke protipredloge
Kitajsko-japonska vojna
Tokio. 3. marca. AA (DNB). Agencija Domei objavlja poročilo štaba vrhovnega poveljstva japonske vojske na Kitajskem, v katerem pcdaia pregled operacii v januarju in februarju. Iz preeleda se vidi. da sta v omenjenih dveh mescih armadi maršala Cangkaiška. ki iima poveljujeta generala Talenpo in Suliienčung. oretrneli celo vrsto porazov v pokrajinah Honan in Hopei. Kitajske čete so pri teh bojih pustile na boiišču 25.925 mrtvih od tega v bojih v pokrajini Honan 16.301. Poleg tega so Japonci vzeli 2.197 Kitajcev in zaplenili 152 strojnic. 45 poljskih topov in okoli 950 pušk.
Bukovinski Nemci
pri Himmlerju
Berlin, 3. marca. AA. (DNB) Vrhovni poveljnik narodno socialističnih zaščitnih čet, Himmler, je sprejel v glavni razstavni dvorani v Vratislavi zastopnike iz Buko-vine doseljenih Nemcev, okoli 1000 po številu. Pri tej priliki jih je vse svečano proglasil za nemške državljane.
Britanski baloni
na Švedskem
Stockholm, 3. marca. AA. (DNB.) Britanski zaporni baloni, ki so se bili odtrgali in jih je veter odnesel, so napravili veliko škodo na električnih in b-zoji/nih napravah v zapadni švedski. Nekaj zavornih balonov jr> padlo ra. že'2zniško pro-g je bil prekinjen pro net. Podati so morali pomožne vlake, da bi progo čistili.
Ameriška zastava na Bermudskem otočju
Bermudsko otočje, 3. marca. A A. (Reuter.) Na dveh važnih bermudskih otokih, ki sta bila na podlagi pogodbe, po kateri Anglija odstopa Zedinjenim državam teren za oporišča v zamenjavo za torpiljer-ke, so se prvikrat pojavile ameriške zastave na poslopjih ameriških predstavnikov. Te zastave vihrajo, ker so začeli z deli za oporišča. Navzoč je bil guverner Bermudskih otokov. Pod njegovim pokroviteljstvom je bila prirejena ta svečanost, katere se je udeležilo tudi 200 angleških in ameriških funkcionarjev.
Ameriške surovine za Rusijo
Washington, 3. marca. AA. (Havas.) Sovjetski poslanik v Washingtonu je Su-nerju Wellesu izjavil, da so vse surovine, ki jih Sovjetska zveza kupuje v Zedinjenih" državah, namenjene samo za sovjetsko industrijo.
Sovjetsko madžarski pogodbi
Moskva, 3. marca. A A. (Havas.) V Moskvi so podpisali dve pogodbi med Madžarsko jn Sovjetsko zvezo. Ena pogodba se nanaša na poštni in brzojavni, druga pa na železniški promet med obema državama... ..
Izid plebiscita v Rumuniji
Bukarešta. 3. marca AA. (Štefani) Pc prvih poročilih je pri včerajšnjem plebiscitu general Antonescu dobil cd rumunskega ljudstva potrdilo za svoje dosedanje delovanje Za Antonescovo politiko ie glasovalo 1,163.095 oseb. proti pa je bilo oddanih 1515 glasov.
Bukarešta, 3. marca s. (Ass. Press) Uradno poročajo, da bo odslej Bukarešta vsako noč zatemnjena za 10 ur. Isti predpis velja tudi za druga rumunska mesta.
Dvojni samomor
iz nesrečne ljubezni
Slavonski Brod, 3. marca. o. Davi ob 5. sta skočila pod potniški vlak dva mlada človeka, ki ju je vlak popolnoma razmesa-ril. Ugotovili so, da gre za 16-letno Ru-žico Majer, hčerko gostilničarja iz Vrpo-lja, in 25-letnega Frana Najerja prav tako iz Vrpolja. Zapustila nista nobenih poslovilnih pisem, sklepajo pa, da sta šla v smrt zaradi nesrečne ljubezni.
Vremenska napoved
Zemuriska: Topleje. Močno se bo pooblačilo s severa in severozapada. V južnih krajih bo še nekoliko jasno. Na severni polovici drŽave ta v printerju bo -pollekdd deževalo.
na japonski zadnji predlog. Med drugim zahteva gotove olajšave za francoske državljane, ki bi ostali v tistih krajih, ki naj bi se odstopili Siamu. Zdi se pa, da je Macuoka včeraj nasvetoval francoskemu veleposlaniku, naj bi francoska vlada brez vsakih sprememb sprejela japonski kompromisni predlog.
Darlan odpotoval v Pariz
Berlin, 3. marca. j. (DNB). Podpredsednik francoske vlade in zunanji min ster Darlan prispe jutri v Pariz kjer se bo sestal z nemškimi predstavniki z namenom, da se obnove zadnii čas /as'ali razgovori med Vichvjem in Parizom.
Američani zapuščajo Kitajsko
Pejping. 3 marca n. (Štefani). Ameriške konzularne oblasti so pred dnevi znova pozvale Američane, naj se s posameznih nevarnih področjih Daljnega vzhoda izselijo na Filipine, v Nizozemsko vzhodno Indijo. v Avstralijo ali Ameriko Tem pozivom ie sedaj sledilo 1250 Američanov iz severne Kitajske, ki se že zbirajo v Ti"n-clnu. edkeder bodo odpotovali z dvema parnikoma v Ameriko.
Manevri pri Singapuru
Sangha.j. 3. marca. n. (Štefani). Angleške vojaške in mornariške oblasti v Sin-eaporu so izdale povelie za velike manevre vseh v Singaouru zbranih voinih sil. ki se bodo pričeli že te dni. Trajali bodo nedoločen čas.
Dr. Cincar Markovič spet v Beogradu
Beograd, 3. marca. p. Zunanji minister dr. Cincar-Markovič, ki se je mudil v Budimpešti kjer je izmenjal dokumente o ratifikaciji jugoslovensko-madžarske pogodbe o večnem prijateljstvu, se je vrnil v Beograd včeraj dopoldne. Na kolodvoru so ga sprejeli zastopniki zunanjega ministrstva. Ob odhodu iz Budimpešte so se poslovili od njega madžarski zunanji minister Bardos-sy, jugoslovenski poslanik Rašic, glavni direktor madžarskih državnih železnic in mnoge druge ugledne osebnosti, ki so ga sprejele že ob njegovem prihodu na Madžarsko.
Roosevelt pripravlja vojni kabinet
New York, 3. marca e. Kakor javljajo »Nc\v York Times« namerava predsednik Rocsevelt takoj po izglasovanju zakona o pomoči in posojanju vojnega materiala, sestaviti vojni kabinet ki se bo imenoval obrambni kabinet
V tem kabinetu, ki bo pristrjen za reševanje vseh vprašanj obrambe bodo zunanji minister Hull vojni minister Knox n mornariški minister Stim»<"ti
Milijonska škoda zaradi poplav v Vojvodini
Novi Sad, 3. marca. o. Po dosedanjih podatkih, ki jih je dobila ban?ka urava v Novem Sadu. so poplave v donavski banovini povzročile za približno 60 milijonov dinarjev škede. Poplavljenih ie nad 200.000 oralov plodne zemlje. Škoda bo bržkone še večia. ker še ni ur?dno ocenjena škoda. Id je nastala zaradi ooruše-nja hiš in raznih drueih objektov.
Iz državne službe
Beograd, 3. marca- p. Za sreskega pod-r.ačelnika v Ptuju je imenovan dosedanji pristav Ivan šreskar.
Z odlokom prosvetnega ministra so premeščeni učitelji odnosno učiteljice: Terezija Turk iz štalcerjev v Prevorje, Maksimi-ljan Tvrdki iz Kranja v Kočevsko Reko, Stanislav Vrhovec in Valentina Vrhovec iz Loga v Olševek, Fran Grašič iz Iške vasi v Črno, Karel širok iz Črnomlja v Ljubljano.
Upokojene so učiteljice Leopoldina Kos v črni, Franja šturm v Slivnici, Marija Brolih pri D. M. v Polju, Biblijana Jakše na Vranskem, Hermina Pelan v Ljubljani in Martina Stante v Celju.
Drobiž iz čeških listov
češko javno življenje se je poglobilo v čisto poseben pravec. Zelo se je razvila akcija za polepšanje posameznih mest, trgov in vasi, razen tega pa si hočejo Čehi ohraniti čim več zgodovinsko pomembnih zgradb. Restavracije starih gradov, ki so spojeni s slavno preteklostjo češkega naroda, so na dnevnem redu, obenem pa povsod skrbno zbirajo kulturne starožitno-sti. Med drugim so v Kralicah ustanovili poseben muzej za stare tiske čeških bratov in zbirka obsega že mnogo dragocenih primerkov.
V	mestecu Chlumcu na Cidlini je sklenila tamošnja omladina, da posveti svoj prosti čas olepšanju mesta. V pomladanskem načrtu je olepšanje trgov z ureditvijo gredic in vrtov pred šolami in drugimi poslopji. Mladina je sama organizirala delovno dolžnost in delo se bo začelo, brž ko se vreme nekoli ustali.
Rejci malih živali v Gornji Moštenici so ustanovili skupno rejo angorskih zajcev v velikem obsegu ter bodo sami predelovali njih volno. Zdaj so po vseh starejših hišah na podstrešju poiskali kolovrate ter našli tudi stare ženske, ki še znajo presti na kolovratu. Te bodo mladi rod poučevale v preji na stari, skoro popolno m o pozabljeni način.
V	Dačicah pri Pardubicah je bila še v začetku 19. veka navada, da je moral vsak ženin ob svoji poroki zasaditi najmanj 12 sadnih dreves na občinskem zemljišču, zlasti ob cestah, ženin, ki ni izpolnil te dolžnosti, je moral ob poroki založiti 2 goldinarja, ki mu jih je občina vrnila, če je dokazal, da je posadil 12 sadnih dreves. Lepa navada se danes sicer ne da obnoviti prisilnim potom, zato pa se ženinom priporoča, naj se dobrovoljno podvržejo koristnemu običaju. Letošnji ženini v Dačicah so se že "priglasili, da bodo zopet uvedli lepi stari običaj.
Angleško-nemška vojna v zraku In na morju
Nemška letala posvečajo svoje akcije predvsem napadom na angleške trgovinske ladje, angleška pa napadom na nemška oporišča v zasedenih deželah
Berlin, 3. marca. n. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi objavilo naslednje službeno vojno poročilo:
Kakor je bilo objavljeno že v posebnem poročilu, korakajo oddelki nemških vojnih sil od 2. marca dallje v Bolgarijo. Njihova naloga je, da onemogočajo angleške ukrepe v južnovzhodni Evropi, ki so sedaj postali znani. Bolgarska vlada je na to pristala. Bolgarski narod živahno pozdravlja prihajajočo nemško vojsko.
Neka podmornica je javila, da je potopila neko sovražno 9000 tonsko petrclej-sko ladjo.
Nemška vejna letala, ki so bila kljub neugodnemu vremenu na izvidniških poletih nad Veliko Britanijo vse do Šetlantskih otokov in nad morjem okrog Velike Bri-tanize, so 2. marca pred Kanalom siv. Jurija potopila neko sovražno 2000-tonsko tovorno ladjo, neko večjo trgovinsko ladjo pa hudo poškodovala. Več bomb je treščilo med barake nekega vojaškega letališča.
Letala z veflikim akcijskim radijem so za-padoo od Hebridc/v potopila neko 10.000-torisko trgovinsko ladjo, neko večjo ladjo so hudo poškodovala.
Vojni dogodki v Afriki in Sredozemlju
Odbit napad na oazo Džarabub — Opustitev obrambe KuSre — Potopitev dveh podmornic — Angleži zasedli
mesto Duca v Somaliji
Naši kraji in ljudje
Celjski kulturni teden
Vrsta lepih prireditev in načrti za bodočnost
Celje. 3 marca.
Društvo »Celjski kulturni teden« v Celju ie imelo v četrtek redni občni zbor, ki ie bil prvi do ustanovitvi društva dne 5. oktobra 1939. društvo vsai formalno še ni obstojalo Predsednik prof dr Pavel Strmšek ie pozdravil društvene člane, nato oa se ie oddolžil spominu člana in predsednika častnega odbora na 1 in 2. Celjskem kulturnem tednu, vladnega svetnika Emilijana Lileka. ki aa ie smrt ugrabila lani 19 februaria CKT ne bo imsel g Lileku Dozabiti njegove pomoči v dneh ki so bili Drva Dreizkušnia !e kulturnih namenov madcga društva Člani so počastili spomin velikega Doko.inika
Predsednik ie nato poročal o nameravanih prireditvah ki so morale i ostati po večini zaradi previsokih ftrokov Naznanil ie. da ie revija »Obzorje« oi bni skupno glasilo Umetniškega kluba v Mariboru in Celjskega kulturnega tedna s čimer pa smo v Celju obvezani storiti vse. da se revija tudi v Celju udomači Poročal ie o lanskem kulturnem tednu v začetku maia. ko ie prof dr Sijanec organiziral za CKT razstavo .Tak-pičevih mojstrovin in Bernekenevih kipov, ki so jih njihovi lastniki v Celju ljubeznivo dali na razpolago za razstavo. Vsem. ki so kakor koli pripomogli k nepričakovano leoi in pcučni razstavi, je izrek?! tudi občni zbor svojo zahvalo. Na Jakop-čevem večeru ie imel ob skioptičnih slikah krasno zasnovano Dredavanie univ prof dr Mesesnel. prigodnice Da sta recitirala pesnica Ruža Lucija Petelinova in Pisatelj Jožko Jurač. Na glasbenem večeru sta pokazala svoio visoko vi-t^oznost francoska umetnika Robert Soetens na violini in Suzan ne Roche na klavirju.
V počastitev svojega člana akad. slikarja prof. Alberta Sirka ki je bil za svoje
umetniško izvenpoklicno delo deležen odlikovanja. ie CKT priredil 9 novembra družabni večer, dne 19. decembra oa v spomni 140-letnice pesnikovega rojstva Prešernov večer, na katerem ie govoril prof. dr. Lino Legiša. recitirali pa so Angela Sadarieva. mag Fedor Gradišnik pisatelj Jurač ter dijaki in dijakinje celjskih gimnazij: sodelovala sta tudi celjsko pevsko društvo in solista Kornelija Mul-lerjeva V sejni dvorani Mestne hranilnice je obenem uredil Bogomil Gerlanc prav poučno razstavo v Celju dosegljive Prešernove literature Vsem ki so se žrtvovali za te prireditve, ie izrekel ofočm zbor zahvalo Prav tako ie občni zbor pozdravil namene celjske mladine, ki želi tudi v obliki tedna dati izraza svoiemu kulturnemu stremljenju ored koncem šolskega leta.
Po poročilih bla^ai^ka in revizorja so bili izvoljeni v odbor naslednji gg.: predsednik prof dr. Pavel Strmšek podpredsednik Franjo Roš tajnik prof dr Franjo Šiianec. blagajnik Ciro Sadar načelnik literarnega odseka Fran Frece načelnik glasbenega cd^eka ravnateli Kare1 S^n-cin. načelnik likovnega od-eka Cvetko Ščuka Za preglednika računov st;, bila izvoljena gg. Pec š^gula in Miroslav Mo-dic.
Za siprejemanie pošte ie v smislu poštnega pravilnika poob'aščen predsednik: Članarina znaša za prvo leto do orstopu 10 din. pozneie pa 5 din kot oriznalnina Glede prireditve letošnjega Celjskega kulturnega tedna bo sklicana oo=ebna soja. vendar je občni zbor sklenil da bo prire-ial celotne razstave celiskih likovnih umetnikov načelno le vsako dru"o leto O prireditvah in o načinu umetniške or~soi° za razstavo primarnih del na* se lik^mi umetniki dogovorijo na posebnem sestanku.
V Sel u v Prekimirju so vlekli bor ...
Nekaj slik s starinskega borovega gostiivanja
Murska Sobota, v marcu
že dokaj časa sem je v Prekmurju, predvsem med protestanti, običaj, da v kraju, kjer se v pred pustu nihče ne poroči, »vlečejo bor« Dekleta in fantje, izmed katerih si ni nobeden nataknil zakonskega jarma, morajo tako za kazen in v opomin vleči skozi vas borovo deblo, ki ga med številnimi pustnimi obredi in šalami — i usekajo v vaški šumi. Ker se komaj v nekaj letih primeri, da se v kaki vasj ne bi poročil niti en par, so »borova gostiivanja« kaj redka in privlačna.
Letos so imeli tako svatbo v Selu, go-rički prekmurski vasi. ki je znana predvsem po svoji starodavni rotundi, enemu izmed na jstarejših slovenskih zgodovinskih spomenikov.
Ko sva s tovarišem v medlem februarskem predpoldnevu prikolesarila v vas, so nama že takoj udarili na uho razposajeni glasovi in zvoki.
—	Pohitite! Ravnokar so začeli, — so naju opomnili ljudje, ki so stali pred nizkimi hišami in z očmi iskali nekam v dolino.
Po položni cesti, ki vodi mimo še ne dograjene nove selanske evangeljske cerkve, se je vil maicdane tisoččlanski sprevod »gostiivančarov«, zvečine mladine vseh okoliških vasi. Veseli, ukajoči glasovi svatov so se mešali z razposajenim smehom številnih spremljevalcev. Vmes so bučale trombe, p iskali klarineti v dečjih rokah pa so pogosto pokale pištole. Res, na bregu in v podolju je kraljeval Pust.
Pred sprevodom je nosil mlad fant tro-bojnico. Potem so se razvrstili neutrud-Ijivi godbeniki, »mladoženec i sneja (nevesta)«, »oča i mati«, »driižbani i posval-bice« (družice) ... Z vseh obrazov je sijala dobra volja! Nevestin »oča« je v širokih belih platnenih hlačah, z veliko črno kučmo na glavi in z dolgo pipo v brezzobih ustih dostojanstveno koračil kraj svoje ženice, ki je opletala s starinsko »dja.nko« (krilom). »Driižbani« so vriskali in vihteli opletene zelenke ...
—	Juhe, juhe! — je odmevalo vse križem.
Med radovedneži so onegavile »ciganke« v pisanih jahtah in rutah. Prosjačile so in »šlogale«« (metale karte). Opleteni »pozvačini« ro ponujali »snejino mleko«. »Orožniki« z lesenimi puškami so tekali
I sem in tja med množico, lovili »roparje«, klicali... Sredi živžava se je sukala »ciganka« z medvedom na dveh nogah, kosmatinec je rjul in se zaletaval v ženske, da je bilo vrišča na pretek.
—	Rešeta, režeta! Kilpite rešeta! — Re-šetar se je ustavljal ob hišah in skušal posnemati Ribničane.
—	žšndar, žšndar, — se je razlegalo z vseh koncev in krajev.
—	Kaku so torski (hudi) tej žand&rje, so se smejala dekleta. Kar na lepem si namreč postal tat. V enem izmed žepov so ti »staknili« luknjasto jajce (»položek«), pa si bil zapečaten za dinar ali za dva.
Fantje so nalašč smukali gostiivanskim funkcionarjem z glav kape in cilindre. To je bilo veselja! Prišli pa so nato gotovo pred »poroto«. V sprevodu je bila namreč poleg dveh »zdravnikov* ki sta z leseno slušalko vizitirala in pisala recepte, tudi leteča sodnija. Sodnik se je postavni pred obsojenca in si popravil črna očala nizko na nos in začel:
—	V imenu bora, po paragrafuši...
In že je bil zraven tudi »fiškališs, zagovornik!
V nebrzdanem vrišču se je sprevod počasi pomikal proti šumi, kjer je čakal »svatovski bor«. Posvalbice so neumorno pele:
O-ike so stezice, tihe so noči...
Nekje pred sprevodom se je naenkrat pojavil sam »pernat vrag« z vilami v rokah. Dekleta in ženske ao v en glas za-vpile ...
Okrog poldne se je sprevod zrinil skozi goščo na prostor pred bor ln »predganco« (prižnico, ki je bila postavljena za »popa«), Selanski fantje so Imeli tod svojo stražo, zakaj sramotno bi bilo zanje, če bi jim fantje iz drugih vasi ukradli borov vršiček. Tu so v ponvah vabili tudi krofi, tu so točili pristno gorčanko »šper-golo« (vino) in le-sesm se je na kravjem vozu v spremstvu samega hudiča pripeljal tudi »borov pop«. Kakor hitro se je potrudil na tla, že mu je zmanjkalo pa-storske kape... Nekdo mu jo je sunil. Vendar so mu jo orožniki spravil nazaj. Ko so se potem pred vitkim borovim deblom »snejina stariša i vogledicke toga mladoženca« že zmenili zastran poroke, je začel pop svojo borovo predgo:
— V imeni b6ra, škiijfke pa koren jš.... Po pridigi, ki je bila zabel j ena s krepkimi šalami, je prišla na vrsto zaroka in podiranje bora, ki so ga potem po obi-
čaju vzeli v svoje varstvo driižbani i posvalbice« ter ga med petjem in muziko vlekli nazaj pred veselični prostor. Na ie. blu, ki so ga sicer natovoriii na kolesa.
Bel	li in zdravi	zobje
SADI	Gov KAL	□D0NT
proti	^^P ■ m * ® HM zobnemu	kamnu
sta dobila svoj prostor »mladoženec Mak Geza i sneja Makari Giza« ...
Med »pohodom« je pop v drugo oklical mladi par. »V imeni očeta, sin Balažeta, o ti šajtrana peta!« Godba je igrala, svat-je so se vrteli kar sredi blatne ceste! Ko je sprevod dospel pred veselični prostor, je zaročenca pop v borovem ceremonialu poročil, mimogrede pa še krstil nezakonskega, cunjastega otroka .. Borovo deblo so na dražbi prodali! In potem ? Potem se je pričel v tesnih gostilniških prostorih v Selu drugi del »borovega gostti-vanja«, o katerem si bodo po okoliških vaseh še dolgo pripovedovali — zabava s plesom in muziko. To se pravi »maj&liš v imeni bora, škiijfke pa korenjA ... «
fš
Občni zbor Slovenske šahovske zveze
V njej je včlanjenih 21 klubov s 588 člani
šoštanj, 3. marca turnir posameznikov, klubske turnirje, si-V nedeljo so se zbrali v šoštanju pred- J multanke itd.
vseh strani zajemali žareči sij in oblikovali skupno z njim slikovito ubrano ognjeno morje. Pojav je sem in tja blrld in se je zdelo ko da se oon.Jta, zdaj približuje, zdaj spat oddalv.e. Videti ga je bilo do okoli 21. ure, nakar je izginil.
Pri opazovalcih je vzbudil redek pojav veliko zanimanje, vse pohitelo iz Sr a-jorjevega doma, da si ga ogleda. Skoraj vsi, ki so se s snočnjim nočnim vlakom po končanih srnuških tekmah vrnili v Ai ari bor, so dants svojim znanemn in p jateljem podrobno pripovedovali o tem svojem zanimivem doživljaju vrh Pohorja.
stavniki slovenskega šaha k 5 rednemu občnemu zboru Slovenske šahovske zveze. Iz raznih krajev Slovenije so prispeli delegati na nedeljski občni zbor. ki je bil združen s proslavo lOletnice obstoja šo-štanjskega šahovskega kluba.
Pred prehodom na dnevni red je pozdravil goste predsednik domačega kluba g. Robinščak in jim želel dobrodošlico. Za lep sprejem in pozdrav se mu je zahvali) predsednik zveze dr Bajec in prinesel šo-štanjčanom tople čestitke zveze in njenih klubov k desetletnemu jubileju SK Šoštanja. Nato je prešel na dnevni red; zvrstila so se izčrpna poročila Zvezinih funkcionarjev, ki so položili pred zboro-valce račune o lanskem delovanju SŠZ. Ta poročila pomenijo vseskozi aktivne bilance slovenskega šaha. Z vztrajnim delom je zvezi n emu odboru uspelo klube povezati v močno organizacijsko skupnost, kj je najboljše jamstvo za proč vi t in razmah našega šaha. Iz poročil predsednika dr. Bajca in tajnika Ludvika Gabrovška posnemamo, da je moral zvezin odbor izključiti 4 klube, ki niso v zadostni meri izpolnjevali svojih dolžnosti do vrhovne organizacije. Več že skoraj »umrlih/; klubov pa je zveza obudila k novemu življenju. Med letom se je v zvezo včlanil šahovski klub Radomlje. Sedaj je v njej vpisanih 21 šahovskih klubov s 588 člani in 500 verificiranimi igralci.
Tehnični referent g. Erker je poročal o prireditvah v minuli poslovni dobi. Lanskega klubskega tekmovanja za prvenstvo SŠZ se je udeleževalo 17 klubov s 24 moštvi. Razveseljivo je, da se teh tekmovanj udeležuje več podeželskih klubov.
Blagajniško poročilo je podal namesto zadržanega blagajnika g. Samobora g. Pintarič. Tudi na tem bolečem mestu je zvezin odbor dobro vozil; celotni denarni promet je znašal din 18.606 ter izkazuje blagajniška knjiga majhen pribitek. Klubi so se v polni meri zavedali svojih dolžnosti do zveze, saj dolgujeta samo dva kluba 147 din članarine. V imenu nadzornega odbora ie poročal g. Kozina, podčrtal uspešno delo odbora in predlagal raz-rešnico, ki je bila sprejeta.
Vsi sklepi in vsa poročila so bili obravnavani in sprejeti v največji soglasnosti. Povezanost klubov z zvezinim vodstvom pa se je najlepše manifestirala pri volitvah, pri katerih je bilo izvoljeno soglasno dosedanje vodstvo SŠZ ki ga tvorijo: predsednik dr. Bajec Anton (Triglav), prvi podpredsednik Hreščak Aloiz (LSK), n. podpredsednik Bizjak Ferdo (Centralni ŠK), tajnik I. prof. Gabrovšek Ludvik (LŠK), tajnik II. Milan Siokan (LŠK). blagajnik Samobor Stane (CŠK), tehnični referent Erker JuUj (Triglav); odborniki: Cafuta (ŠK Vidmar Maribor) Bezrukov (LŠK), Pintarič (CŠK), Pe-dir (Korotan). V nadzornem odboru so: Kozina (CŠK), prof. Sila (Mariborski ŠK) in inž. Pipuš (Celiski ŠK).
V naslednjih točkah je občni zbor sklepa! o delovnem programu. Zvezin odbor bo skušal z vsemi močmi zanesti šahovsko igro v razna prosvetna, kulturna in stortnr. društva, ki še nimajo šahovskih sekcij. Ce bo imela dovolj podpore in opore v klubih in merodajnih činiteljih, bo začela zveza izdajati tudi strokovno šahovsko glasilo. Organizirala bo prvenstveni
linltiirni pregled
ProS. dr. Petar Skok
Ime tega odličnega znanstvenika, profesorja romanske filologije na zagrebški univerzi, ki je 1. marca praznoval svojo šestdesetletnico, ni neznano slovenski kulturni javnosti, 6 prof. dr. P. Skoku je bila že večkrat beseda v kulturnih rubrikah naših listov. Nekatere njegove razprave so izšle tudj v slovenskih znanstvenih zbornik h in obzornikih. Razpravljal je med drugim o toponomastičnih vprašanjih nekaterih naših krajev, med drugimi Ljubljane. — Prof dr. Petar Skok je eden največjih lingvističnih znanstvenikov na slovanskem jugu. S svojimi spisi iz romanske filologije si je pridobil mednarodni sloves in posta-l član Akademij v Toulouseu in v BukareStj ter Slovanskega instituta in kralj, češke znanstvene družbe v Pragi. Tembolj presenetljivo je torej, če čitamo v nekem jubilejnem članku, da znanstvenik tolike erudicije in take delavnosti ni č'an domače Akademije v Zagrebu. Za to deistvo nimamo druge razlage, kakor da je prof. dr. Skok preveč trdno in preveč dosledno usmerjen v tistem pravcu, ki ga kaže ime po Štrossmayerju ustanovljene Akademije Kakor se je njegovo delo večkrat povzpelo preko ograj stroke k splošnim vprašanjem južnoslovanske kulturno-sti. si tudi ni dal zapreti svoiih obzorij in vidikov z malenkostnim partikularizmom. Prof Skok vedno razglablja naše splošne p-c<b'eme s stališča jugoslovanstva, bal-kanstva, evropstva. Med filologl v naši državi -;ih' je le malo. ki bi s toliko razgledanostjo in duhovno širino posegali v pro-
blematiko naše skupnosti, ki nam je vsem ne slučajna zgodovinska tvorba, marveč usodna in neogibna posledica našega zgodovinskega razvoja in edina možnost zavarovanja našega obstoja v času političnega »dinamizma«.
Bibliografija znanstvenih in publicističnih spisov prof. dr. Skoka je nenavadno obsežna. Začel je z literarno kritiko, nadaljeval zlasti z romanistično filologijo. Sodeluje v mnogih inozemskih znanstvenih revijah. Kot izboren poznavalec romanskih in drugih jezikov se mnogo bavi s primerjalnimi jezikovnimi študijami, s toponomastiko, z etimologijo, s terminologijo itd. Čeprav je po rodu iz okolice Jastrebarskega, je vendar eden najbolj vnetih proučevateljev Jadrana. Njegova knjiga »Dolazak Slavena na Mediteran« odpira tudi širšemu čitateljskemu krogu poglede v najnovejše izsledke jezikovnih proučevanj vzhodnega dela Sredozemlja, kamor se je prvotno vse do južne Grčije razlil slovanski val in zapustil sledove. Nadaljnja knjiga te vrste so »Mediteranski | jadranski vidiei«, potem »Naša pomorska i ribarsba terminologija na Jadranu«. — Mnogo se bavi prof. Skok z balkanskimi problemi. Je član redakcije beograjske »Revne de* Etndes Balcani-ques« in je nedavno dovršil za tisk daljši znanstveni spis »Hrvati i Balkan«, ki izide v založbi Balkanskega instituta v Beogradu.
Njegova dela s področja romanistlčnih študij sodijo med najpomembnejše, kar je
bilo na tem področju spisano na slovanskem jugu. V tem okviru naj opozorimo samo na prof. Skokove priročnike za visokošolski študij. Predvsem sta to dva zvezka »Pregleda frQncuske gramatike« (Zagreb 1938. 1939), dalje »Metodologija francuSkog jezika« in knjiga «Francuska književnost 19. i 20. vi;'eka« z obsežno bibliografijo hrvatskih in srbskih prevodov iz francoske književnosti najnovejšega časa.
Malo pred sedanjo šestdesetletnico je izdal prof. dr. Skok pri Nakladi školskih knjiga banovine Hrvatske (Zagreb 1940) tri zvezke velikopotezno zasnovanega dela »Osnovi romanske lingvistike«. Poroči1© o tem novem plodu avtorjeve erudicije se po krivdi okolnosti združuje z vrsticami, ki naj opozore slovensko kulturno javnost na šestdesetletnico odličnega zagrebškega ro-manista. Prvi zvezek, ki obsega 280 str., je odmerjen kulturno-zgodovinskim in splošno lingvističnim problemom in je vsaj v prvem delu zanimiv za vsakega izobraženca, ki ima nekaj zanimanja za lingvistična vprašanja romanskih jezikov. Tudi tu je piscu izhodišče domači svet, v katerem so se ohranili sledovi latmitete kot posledice vezi in stikov med Slovani in Romani po slovanski naselitvi na Balkanu. S preglednostjo, kakor je v znanstvenih knjigah te vrste redka in s širokim posegom v vse delno še neobdelano dra-divo, ki čaka prijema naših romanistov, obravnava prof. Skok to slovansko-roman-sko usedlino in nakazuje nie probleme. Z nenavadno lahkoto uvaja v nadaljnjih poglavjih čitatelja v zgodovino razvoja romanskih jezikov in vseh činiteljev. ki so jih oblikovali, nas seznanja z d'a!ekt:kto-loško razvrstitvijo v okviru posameznih romanskih jezikov obravnava kriterije za spoznavanje njih edlnstva in raz!'k ter preha ja nato k orisu razvoja poedinth ro-
Pc zaključku občnega zbora, ki je prinesel v naše šahovsko življenje mnogo nov?h pobud, se je vršila simultanka > a-cionalnega mojstra g. Preinfalka. Okoli 19 desk so se vsedli šahisti iz raznih krajev Po 3 in pol urni zanimivi in razgibani borbi je mojster dosegel lepo zmago: dobil je 12 partij, izgubil 2, 5 partij pa se je končalo remis. Zmagala sta dr. Bajec (Ljubljana) in ing Pipuš (Celje); remis so dosegli: Bezrukov (Ljubljana), Grašar (Celje), Berdnik in Langus (Šoštanj; in Jurhar (Mežica).
Prelep nebesni pojav
Maribor 3. mavca Planinci ir zi as-k' sporoiiki, ki -e zbrali v soboto zveče: pri Senjo.jevern dorru ob priliki smuških tekem, so že ob .sončnem zahodu opažali s smeri Kamniških pianic krasne svetlobne in nebesne pojave Ok .!1 20. ^a so nenadoma opazili iz smeri -»nstran meje, in sicer nad področjem nemške štajerske, krasno žarečo svetlobo, ki ni mogla biti po mnenju opazovalcev, kj so s Serijorjevpga doma občudovali ta prelepi nebesni pojav, nič drugega ko severni sij. Nad tem ognjenim morjem so se razlivali z višin nebesnega svoda kakor štirje žareči slapovi, ki so z
Prvo delo v vinogradih
Novo mesto, 3. marca
Letošnja dolga m orecei ostra zima ie delo v vinogradih nekoliko zakasnila Dolenjski pregovor pravi, da sveti Valentin (14. februaria) ima ključ od korenin, in tedaj prične dolenjski vinogradnik tudi s prvim obrezovanjem trt Tcda letos je na dan sv. Valentina še ležal snsg tudi po rebrih. kjer so največ vinogradi da z delom ni mogoče pričeti. Ko Da so topli dnevi z nekoliko odiuge stopili snsg. ko se i? Pričela zemlia sušiti in ko ie sv Mati'a razbil zadnie kose ledu. že hite vinogradniki v vinograde, da opravit piva dela. Vinogradi se oživliaio z rezači. ki hite, da delo čimprei opravijo. Gnoi in kelje ?o že pezimi. ko ie dobri saner.ee lajšal vožnjo. do sicer težko dostoDnih potih zvozili v vinograde, da ie tako zda i vse pripravljeno za nujna pomladna dela.
Ker ie biLo lani slabo vinsko leto in so kazali vinogradi kai žalostno sliko, si dolenjski vinogradnik v letošnjem letu obeta boliše letine, zato tudi z veseljem epravlia prva dela. Tudi delo na poliu se bo kmalu pričelo, zato vsakdo hiti. da čimprei dovrši rez in tudi prvo kop v vinogradu. da se bo drugo delo lahko v redu izvršilo.
Tudi letošnja zima ie naredila po vinogradih marsikje Drecei škode, ker ie mnogo žlahtnih trt cmrznilo. ki jih bo treba nadomestiti z drugimi ali pa, kier ie to mogoče, s nogrobaniem ostalih trt. Začetna dela v vinogradu so znak kcnca zime in prihoda zaželene pomladi, ko se vzbuja novo življenie. Res ie sicer mogoče. da še pade sneg in pobeli naravo, tcda ne bo imel več trdne lega, ker ga bodo topli žarki kmalu pregnali. Pomladni 9neg ie gnoi revežev. zato se ga nikdo ne boji.
Nedeljska Planica v slikali
Nekaj lepih skokov, posnetih nad 95 m znamko
S 85 km brzino drvi zmagovalec Gering v počepu z vrha skakalnice. (Posnetek pred odskokom)
Na mostu se skakat požene kvišku in že plava kakor ptica nad ogromno sneženo parabolo
manskih književnosti, književnih jezikov in njih voka bula rja. Tu so tudi poglavja o medromanskih lingvističnih zvezah, o romanskih in periferijskih jezikih ter njihovem odnosu do svetovne civilizacije in o razširjenosti romanskih jezikov, šele v nadaljnjem delu prehaja pisec h gradivu, ki že zahteva specialnega študija: k obravnavi naglašenih vokalov kot začetku zgodovinske fonetike romanskih jezikov.
V drugem zvezku (192 strani) se bavi pisec z nenaglašenimi vokalj in konsonan-ti, v tretjem zvezku (212 strani) pa obdeluje zgodovinsko morfologijo romanskih jezikov, če vzamemo »Pregled fran-cuske gramatike« in »Osnove romanske lingvistike« kot medsebojno povezano celotno delo za študij romanistike. tedaj dobimo več kakor 1200 strani dela, ki nima nič podobnega na slovanskem jugu in ki pomeni zlasti zaradi svojih stalnih, metodičnih ozirov na srbohrvatski jezik in na stične točke s'avistike in romanistike edinstven priročnik za vse naše romaniste. Prehajalo bi ne samo okvir članka, marveč tudj kompetenco pisca, če bi hotel obširneje prikazovati delo, ki je namenjeno znanstvenemu študiju: ob čitanju uvodnih poglavij pa ne moremo tudi lajiki prikriti utemelienega občudovanja spretnosti s katero veže prof. Skok čisto lingvistične pojave s splošpo problematiko balkansko-slovanske kulturne zgodovine ali s katero prikazuje zgodovino romanskih jezikov.
Z izrazom spoštovanja pred znanstveno erudicijo prof dr. P. Skoka in pred njegovo osebnostjo, ki vteleša v sebi balkan-sko-slovanski življenjski elan in za.padno-evropsko intelektualno kulturnoet. sklepam ta skromni sestavek Naj bi bilo g. prof dr. Skoku dano. da bi Se dolgo bogatil znanost in književnost s svojimi spisi, Id kot duhovni most združujejo svet roman-
skih kultur z balkansko-slovanskimi duhovnimi tli.
Razgovori o »Zvona«
4. Dr. Bratko Kreft
Režiser in dramatik dr. Bratko Kreft je pravkar zaposlen s pripravljajočo se pre-miero »Krajnskih komedijantov«, ki nam bodo prinesli na oder kos slovenskega življenja ob zori naše sodobne narodne kulture. Vzlic temu je utegnil odgovoriti na naša vprašanja o »Ljubljanskem Zvonu«, časopisu, ki ga že dolgo šteje med svoje sodelavce.
Na vprašanje o pomenu in o nalogah te slovenske revije je izjavil g. dr. Kreft naslednje:
»Ljubljanski Zvon« je lani zaključil že svoj šestdeseti letnik, ni s tem le dokazal svoje trdoživosti. s katero se je v tem obdobju kljub raznim krizam vendarle ohranil, temveč tudi upravičenost svojega obstoja. V njegovih šestdesetih letnikih je nakopičenega toliko leposlovnega in publicističnega gradiva, da ne more mimo njega noben slovstveni in kulturni zgodovinar. Razne umetniške generacije od Stritarja Levstika. Kersnika, mimo Aškerca do slovenske Moderne, ki je po Cankarju in Župančiču najmočnejše in. najvidnejše povezana z njegovim izhajanjem, da si je brez »Ljubljanskega Zvona« sploh ni mogoče predstavljati, in do povojnih generacij — vse to je našlo mogočen odmev v njegovih letnikih. Razne tehnične ovire sicer velikokrat ovirajo, zlasti v povojnih letih, redno mesečno izhajanje, toda nikakor ne na škodo naročnikov, kajti na koncu leta je obseg Zvona najmanj tolikšen. kakor je je bil prei kot mesečnik, če ne večji. Kot dvomesečnih prinaša v vsa-
emaie vest
*	Ban b°ter štirinajstemu °troku. V soboto je bila v Šmarju pri Jelšah redka slovesnost. ki je bila sicer zelo skromna, toda zato tembolj prisrčna. Čakšova družina iz Draškovega sela je proslavljala krst štirinajstega otroka, kateremu je botroval ban g. dr. Marko Natlačen. Tokrat je bila ta marljiva družina že dmgič počaščena z naj-viši;h mest. saj je trinajstemu otroku Petni boti-oval naš mladi kralj. Proslave se je udeležila vsa šolska mladina, ki je ob prihodu zastopnika bana g. sreskega načelnika Tomerja napravila dolg špalir od sreskega načelstva do cerkve. Ob prihodu b^novega zastopnika sta dve šolarki izročili g. zastopniku šopek krasnih rdečih nageljčkov. Deček je pri krstu dobil ime svojeea botra Marko.	""
*	Slovenski železničarji, ki so v službi pri državnih prometnih ustanovah, pa še nimajo našega državljanstva, se opozarjajo. da se od februarja dalje rešujejo zadevne prošnje. Rok poteče 25. aprila. Zato nnj vsak prosilec poskrbi, da bo njegova prošnja z dokumenti vred pravilno vložena pri višji instanci. Notrajne ministrstvo je pripravljeno take prošnje v polni meri vpoštevati.
ski za izgraditev takih ambulanc s stanovanjem za banovinskega živinozdravnika bodo znašali 750.000 din, osrednja ambu-lanca v Vinkovcih pa bo stala dva milijona dinarjev. Načrti za nove ambulancc so že izdelani.
* Petanjski brod služi novemu gospodarju. Te dni je bil za 15.000 din prodan občini Kiižovec pri Murskem Središču brod pri Petanjcih ki je od jeseni leta 1934 do lanskega poletja vzdrževal zvezo med obema bregovoma Mure na prometni cesti med Petanjci in Radenci. V času od oktobra 1934 do avgusta 1940 je prepeljal 89.000 pešcev (lokalni promet je bil zastonj in ni vštet v tej statistiki, ki obsega prodane vozne listke), 102 000 kolesarjev. 35.000 enovprežnih in 28.300 dvovprežnih voz, 7446 osebnih in 6400 tovornih avtomobilov. Cestni odbor, ki je bil lastnik broda, je izdal za vzdrževanje in gradnjo broda skupno 288.000 din, dohodkov na prevoznini pa je imel 386.000 din. Brod so prepeljali na ta način, da so ga razstavili in naložili trame na oba čolna, ki sta gladko drsela po Muri do novega gospodarja. kateremu bo brod lahko služil še
110 KOLON JSK1H VOD
— odlično partumirauih — toč) PARFUMERIJA »VKNTTS«, palača Bata
*	Nova gr°bova. Po kratki bolezni je v
Ljubljani umrl bivši trgovec in fotograf g. Ludovik Kotnik. Pogreb bo v sredo ob 17 iz kapeJe sv Petra na Žalah k Sv. Križu. — Po dolgi in mučni bolezni je v Ptuju za vedno zapustila svoje drage trgovka ga. Eraa Klemenčičeva. Pogreb bo danes ob 16. iz hiše žalosti na mestno pokopališče. — Pokojnima blag spomin, žalujočim svojcem pa naše iskreno sožalje!
*	poostreni predpisi za srednješolce. Banska uprava v Banjaluki je izdala novo naredbo s poostrenimi predpisi glede obnašanja srednješolske mladine v vsej vrba-ski banovini. Dijaki in dijakinje morajo poslej nositi čepice. Na uleah se sme zbra-t le po troje ali največ četvero dijakov. Poleti ne smejo biti na promenadi dalje ko do 20. ure, pozimi pa clo 19. Kino in gledališče smejo obiskati samo s posebnim dovoljenjem ravnateljstva. Javnih lokalov ne smejo obiskovati, v slaščičarnah ^e smejo zadržati le kratek čas. Ne smejo biti člani in članice izvenšolskih klubov. Prepovedani so tudi izleti v večjih skupinah, brez vednosti šolskega ravnateljstva.
*	Slovenskim visokošolcem zagrebška tvrdka. iz peučenih virov smo zvedeli, da je zagrebška tvrdka Kaštel, tvornica ke-mijsko-farmacevtskih proizvodov za dvajsetletnico svojega obstoja naklonila dekanatu ljubljanske medicinske fakultete vsote* 10.000 din in izrazila željo, da se iz tega zneska plačajo tri nagrade za najboljše naloge, ki bi jih o določenih temah iz medicinske znanosti oddali slušatelji medicinske fakultete v Ljubljani. Brez dvoma je to lep primer, vreden posnemanja zlasti na slovenskih tleh.
*	J.etošnja prehrana gostov na Jadranu je najvažnejše vprašanje tujskoprornetne-ga gospodarstva hrvatske banovine. O tem so razpravljali strokovnjaki tujskega prometa. ki so se te dni zbrali v Crikvenici. Sklenili so. da mora turistični odbor zbrati podatke o količini potrebne hrane. Nato se bo vršilo ponovno posvetovanje. Po vesteh iz Zagreba bo prehrana turistov na Jadranu pravočasno zagotovljena. Takoj nato bodo določene cene v posameznih letoviščih in pensionih. čimprej bodo razvili široko propagando, da bi že za Veliko noč privabili čim več gostov na Jadran.
*	Velika zadružna klet na Hrvatskem. Hrvatska vinarska zadruga moslavskih vinogradnikov v Voloderu bo zgradila veliko zadružno klet. Voloder je znano vinogradniško središče. Zadruga obstoji že 28 let. V novo klet bodo lahko spravili do 25 vagonov vina. Stroški bodo znašali poldrugi milijon dinarjev.
*	Osem veterinarskih ambulanc bo v teku letošnjega leta banska oblast v Zagrebu zgradila v posameznih krajih, kjer je živinoreja zelo razvita. Povprečni stro-
V -V.' c-rr • ..<-• .'■
>V .-v.v>.	---.
I dolgo vrsto let. V Petanjcih je z brodom izginil tudi del romantike, ki je bila zvezana z brodom in njegovo vožnjo sem in tja. Tudi tri smrtne nesreče so bile zvezane z brodom, njegovo službo pa zdaj opravlja novi most. Ker brod ob poplavah Mure ni vozil, se je neki brusač hotel popeljati s čolnom na drugo stran. Čoln se je prevrnil, mož pa je utonil. Druga smrtna žrtev je bila neka nesrečna mladenka, kj je sredi reke zvečer v temi skočila z broda v narasle valove in utonila. Zadnja smrtna žrtev pa je bila stara občinska reva. ki so jo konji z vozom potegnili v vodo, ko so jo peljali iz bolnice domov.
+ Milijonska zapuščina Dubrovničinke v Firenci. Pred meseci je umrla v Fircnci premožna Ana Klanjevičeva-Vodopičeva iz Dubrovnika. Zapustila je dva milijona clin za dekliško sirotišnico v Dubrovniku. Uprava, ki vodi skrb za ta legat, je sklenila zgraditi na Pilnh veliko stanovanjsko hišo, katere čisti dohodek bo redno prejemala dekliška sirotišnica v Dubrovniku. Po najnižji ponudbi bo zgradil novo trinadstrop-no hišo stavbenik Anton Bjelič za 1,876.819 dinariet.
*	Propagandne z^klopne znamke v slovenščini je izdala uprava Ljubljanskega velesejma za svoj letošnji jubilejni vele-sejem. ki bo od 31. maja do 9. junija. Poštno ministrstvo je uporabo teh znamk dovolilo. Uprava Ljubljanskega velesejma prosi tvrdke, da znamke nalepljajo na vse svoje poštne pošiljke. Znamke se dostavijo na pismeni ali telefonični (41-41) poziv tvrdk brezplačno. (—)
*	Samo še do četrtka traja subskripcij-ski rok za veliki roman Mire P u c o v e »Obraz v zrcalu«. Vsi. ki bodo dotlej naročili to izredno zanimivo pripovedno delo mlade, nadarjene pisateljice, dobe knjigo po subskripcijski ceni 95 din za broširan in 105 din za vezan izvod (plačljivo tudi v obrokih). Knjiga je že dotiskana in se bo naročnikom takoj dostavila. Ko poteče subskripcijski rek, bo cena povišana Naročila sprejema založnica: Tikovna zadruga v Ljubljani, šelenburgova 3.
*	Posestniki večjih posestev se opozarjajo na današnji oglas za nakup večjega posestva pod šifro »Us^nove«. (—)
*	Proti kašlju priporočamo R a v e prsne karamele. Originalni omoti po 5 din v lekarnah. Zahtevajte izrečno prsne karamele domače tvornice R a v e. (—)
*	Italijanski padalci so zapustili Split. V soboto zjutraj so odpotovali z železnico iz Splita trije italijanski padalci, ki so morali nedavno pristati v Hercegovini. Preko 2iadra nadaljujejo pot v domovino. Zelo so se pohvalili z ustrežljivostjo kmetov, ki so jim hiteli na pomoč, čim so se spustili s padali. V vojaški bolnišnici v Splitu leži samo še narednlk-pilot Gaggi-ni. ki pa bo tudi kmalu okreval in se vrnil v Italijo.
*	Skrbi Hrvatskega planinarskega društva. V Zagrebu je bila 67. glavna letna skupščina HPD. Zagrebško društvo šteje precej nad 4000 članov. Kakor so nagla-šala poročila, je glavna skrb HPD, da zaščiti planinske keče pred izropanjem in pustošenjem. Znamenja kažejo, da bo s po-mirjenjem političnih strasti tudi plpninar-stvo v banovini Hrvatski krenilo po novi poti in da bo doseglo složno sodelovanje z oblastvi pri postavljanju planinskih koč. pri urejanju poti, pri varovanju cvetane in živalstva in pri vzdrževanju planinskih
zgradb. Skupščina je bila zaključena z
»Interpelacijo« najstarejšega planinarja 80-letnega Rudolfa Loibla, ki je vzbudila mnogo veiielosti. Stari hribolazec je izrazil svoje nezadovoljstvo, ker da je na zborovanju premalo — nežnega spola. Sivolasemu pla-ninarju je odgovorila popularna zagrebška planjnaika Micika Kozmarjeva. češ da so pač mnoge vnete obiskovalke planin danes že mamice in morajo doma varovati svoje bebice. Nato je bila skupščina zaključena z »Lepo našo domovino«.
* Za vzgojo čistokrvn-h p*ov na področju banovine Hrvatske so tudi v Zagrebu ustanovili društvo, ki bo skrbeio za dobro vzrejo. Psi bodo vpisani v jugoslovenski rodovnik čistokrvnih psov, ki ga vodi Zveza kinoloških društev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani. Društvo bo skrbelo za dresuro ter za pomladne in jesenske tekme psov, ki bodo registriranj tudi v mednarodnem registru ter bodo lahko sodelovali pri mednarodnih tekmah čistokrvnih psov. Predsednik društva je dr. Rudolf Jagič.
*	Prve žrtve strele. Pri vasi Dolnji Li-vadici v Srbiji sta bratranca Mihajlo in Aleksander Stanojlovič orala na polju, ko je nastalo nenadno neurje. Namenila sta se brž poiskati zavetje v prvi hišici. Ko je treskalo, je Aleksander kakor za šalo kih-nll: »Hura!« Tisti trenutek je treščilo vanj in je padel mrtev Tudi Mihajlo se je zgrudil, vendar se je čez čas osvestil in odnesel mrtvega bratranca domov. — V vasi Poljicu na otoku Hvaru pa je strela s hudim treskom podrla telegrafski drog, razsajala v kuhinji bližnjega kmeta, preskočila na cerkveni zvonik, razbila krstni kamen in napravila še nekaj druge škode. Ljudje, ki so bili tam blizu, so pa vendarle vsi ostali živi.
*	Krvna osveta na Podr^vju. Pred 12 leti sta stara brata Marko in Miko Kožu-lič iz vasi šaptanovcev v Sremu v zasedi pričakala nekega svojega nasprotnika in ga ubila. Nato sta bila obsojena vsak na 10 let robije. Ko sta se vrnila domov, sorodniki pokojnega še niso mogli preboleti zločina. Oba brata sta bila takoj opozorjena, naj se varujeta maščevalcev. Te dni je Marka ustrelila njegova lastna žena, kmalu nato je padel tudi Miko. Ko se je vrnil s polja in stopil v vežo domače hiše, ga je maskiran neznanec udaril s sekiro po glava in ga na mestu ubil
*	Brezumno dejanje mladeniča. Vsa Vu-zenica in njega okolica sta pod vtisom zločina, ki ga je izvršil mladi delamrznež Marko Tejzl. Marko je hcdil za mlado Julijano Zagmajstrovo, katera se ga je začela v zadnjem času izogibati. V soboto opoldne je stopil v kuhinjo, kjer je stara gospa Zagmajstrova kuhala kosilo. Po kratkem pomenku v katerem je trdil Marko, da mu je Julijana pisala nesramno pismo, je pomirjen dejal dekletovi materi, da je morda kdo drug pisal pismo. Kmalu je odjeknil prvi strel, jo je zadel v prsa; sledila sta še dva strela- Prišli so domača, med tem pa je zločinec zbežal proti gozdu, kjer je oddal še dva strela. Vsi so menili, da si je sam sodil, a ker ga niso našli v gozdru, sumijo, da je pobegnil čez mejo. Poškodovanko so prepeljali v slovenjgra-ško bolnico. Zločinec je pri zločinu uporabljal naboje, ki jih je sam izdelal iz svinca, znak da je že prej pripravljal zločin.
k
u— Kontrola živil v Ljubljani. Mestni
laboratorij za preiskovanje živil v mestnem tržnem uradu je napravil lansko leto 2891 preiskav, na samo mleko pa od tega velikega števila odpade 2588 preiskav. Opominov je izdalo mestno poglavarstvo 125 in v 215 primerih je moralo krivce tudi kaznovati. Kakor vidimo, je bilo celih S% mleka neprimernega, še več je bilo pa kaznovanih zaradi drugih živil, saj je bila izrečena kazen v 57 primerih ali skoraj pri petini preiskav, kar je izredno visoko število. Kazen je bila namreč izrečena skupaj pri 262 preiskavah v obliki plačane takse za preiskavo v višini 80 din ali skupaj 20.960 din. še posebno so bili pa grešniki kaznovani za pres*opke tedaj, če je bilo mleko zalito. Samo v mesecu decembru je biio mleko v 38 primerih ne-
primerno. Ker je pa ob hudem mrasu
meseca decembra prihajajo zmrzlo mleko v Ljubljano, večkrat ni bilo mogoče jemati vzorcev za preiskavo. Zato je pa mestni tržni urad prav močno poostril kontrolo tik pred božičnimi prazniki, ko so ljudje v večji meri kupovali mleko za potice. Tedaj je bilo ugotovljenega naiveč neprimernega mleka. V januarju je bilo spet pobranih 26? vzorcev mleka in raznih diugih živil ter je bilo pri 45 vzorcih mleka ugotovljeno neprimerno, pri drugih živilih pa je bilo 8 vzorcev neprimernih. Med tem časom je mestni tržni urad imel lov na zdravju škodljivo sol, ki je bila pomešana z natrijevim nitritom in namenjena za nasoljevanje mesa. pa ga je pokvarila. Razen tega so s to soljo solili tudi navadna jedila in se je pokazalo nekaj znakov zastrupi jen ja. Mestni tržni urad ie to sol na^el pri nekaterih odjemalcih v Ljubljani in jo zaplenil.
u — De"no pešpot na Vi.ha»jev| cest| Je treba posuti. Prejelj smo: Mestno cestno nadzoistvo vjludno prosimo stanovalci z Vllharjeve ceste, naj da posuti desno pešpot na Vilharjevi cesti v smeri od Tyrše-ve ceste do carinarnice, ker je vsa kota-njasta m ob deževnem vremenu vsa v lužah ter zato neprehodna, zlasti oni del oa uvoza v kurilnico do carinarnice.
u— Slikar Vladimir LakovM z D°berdo-ha je še zelo mlad. saj šteje komaj 20 pomladi, pa že razstavlja v Obersnelovi galeriji z akad. Francetom-Godcem in prof. Francetom Kraljem Dela tega nagega, širši javnosti doslej skoraj povsem neznanega likovnega umetnika, ki se bori z velikimi težavami za ohstoj, zaslužijo vse priznanje in dokazujejo, da rase v njem velik slikar. Pred štirimi leti se je vpisal v kiparski oddelek naše srednje tehnične šole. Pouk mu je nudil predvsem prof. France Kralj, pri katerem se je naučil svobode izražanja, študiral pa je tudi pri prof. G. A. Kosu. Letos namerava na akademijo v Zagreb in Beograd, da se čim bolj izpopolni. Jeseni bo po vsej priliki priredil razstavo v prestolnici. — Razstava v Obersnelovi galeriji je odprta samo še ta teden, zato naj se ljubitelji umetnosti podvigajo z obiskom in nakupom.
u— Kondorjeva razslaVa karikatur v palači Bat'e je bila v nedeljo zvečer zaključena s precejšnjim uspehom. Danes se odpelje Kondor v Kranj, kjer upa zbuditi prav toliko zanimanja kakor v Ljubljani.
u— Prvaka zagrebške drame Hlnko Nu-čič in Vika P°dgorska bosta gostovala v Ljubljani v dramskem gledališču z Bego-vičevo dramo »Brez tretjega« dne 12., 13. in 14 marca S tem delom bo naš rojak Hinko Nučič proslavil pri nas 401etnico svojega umetniškega delovanja. Na ta gledališki dogodek občinstvo že cianes opozarjamo.
u— Baletni večer Tatjane Farčičev© v
operi je vreden posebne pozornosti občinstva. Kjer koli je doslej nastopila ta, pri najboljših domaČih in tujih učiteljicah šolana baletka, povsod je vzbudila s svojo resnično in pristno umetnostjo veliko navdušenje. Razprodane dvorane na njenih baletnih koncertih, laskave in vendar v ničemer pretirane kritike pričajo o bleste-čem umetniškem vzponu mlade Spličanke, ki se bo v p e t e k, 7. t. m. prvič predstavila ljubljanskemu občinstvu. Opozarjamo ponovno na kulturni in umetniški pomen te prireditve.
u— Mlad°stne grehe uprlzore grafičarji v dvorani Delavske zbornice v soboto 8. t. m. ob 20. uri. Je to izredno duhovita in zabavna veseloigra v treh dejanjih iz današnjega češkega življenja v Pragi Na prireditev se grafičarji. ki so se že večkrat izkazali pri dramatskih nastopih, pridno pripravljajo. Nudili bodo obiskovalcem nad dve uri veselega smeha ln prisrčnosti Vstopnina sedeži po 8 in 5 din.
u— Nastop Šentjakobskega glediTšča na viški meščanski šoli. Na prošnjo od bora šolske dijaške kuhinje na Viču v Ljub'jani. ki preskrbuje dnevno 50 dijakov in dijakinj z brezplačnim kosilom, bodo igralci šentjakobskega gledališča uprt zorili Nušičevo igro v štirih dejanjih »Gospa ministrica« v sredo 5. t. m. ob 20. Cisti dobiček ostane tej prepotrebni socialni ustanovi.
u— Za ponedeljkov k°ncert Orkestralne ga društva Glasbene Matice so vstopnice od danes naprej v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. (—)
u— Društvo za zgradbo in vzdrževanje sokolskega doma na Viču bo imelo redni občni zbor v nedeljo 9. t. m. ob 10. uri dop v sejni sobi Sokolskega doma. Vabimo članstvo, naj se občnega zbora z oziram na važen dnevni red zanesljivo udeleži. Uprava.
u— Udruženje četnikov, pododbor Ljubljana, poziva članstvo diavske banovine, da se gotovo udeleži občnega zbora, ki bo v nedeljo 9. marca ob 10. doopldne v Mra-kovi gostilni. Cesta 29. oktobra št. 4.
kem zvezku več pestrega gradiva, ki bi ga pri mesečnem izdajanju bilo treba deliti. S tem bi pa izgubil zvezek ravno tisto raznovrstnost vsebine, ki jo ima sedai, kajti urednik bi ga nikakor ne mogel tako načrtno urediti, kakor ga more zdaj. Razmere in čas zahtevajo od »Ljubljanskega Zvona", da mora prinašati tudi številne poblicistične in esejistične prispevke, čeprav vidim v vseh letnikih »Ljubljanskega Zvonar osnovno tendenco: biti leposlovna revija, revija slovenskega pisatelja, ki jo je tudi ustanovil prav toliko za svojo tribuno kikor za slovensko literaturo sploh. Tega Zvonovega poslanstva se v najvišji meri zaveda tudi sedanje uredništvo z vsemi svojimi sotrudniki. Mislim, da so ravno zadnji letniki zgovorna priča, da je najstarejša slovenska revija sposobna živeti s časom in mu kazati v svojem zrcalu njegovo podobo.
Vprašujete me, kaj pripravljam za letošnji letnik ? Imam veliko načrtov, toda o njih je nevarno govoriti, kajti ob koncu leta se po navadi zgodi, da sem zapisal čisto nekaj drugega in ne tisto, kar sem v začetku mislil. Laže se je svojih načrtov držati tistim pisateljem, ki niso poleg svojega literarnega dela zaposleni še v kakšnih službah, ker bolj svobodno razpolagajo s svojo enersriio in s časom Kinih temu upam. da ne bom v novem letniku kot sodelavec nič manj aktiven, kakor sem bil v preteklem, čeprav sem imel smolo, da ravno za letošnji novi zvezek nisem mogel ničesar prispevati, ker sem bil preveč zaposlen s končno redakcijo »Kranjskih komed'janfov«. ki jih je ravnokar Slovenska matica sprejela v svoje letošnje redne izdaje. Uredništvu sem obljubil povest »General«, v kateri nameravam pripovedovati o slikarju in pleskarju Čolnarju ki si je vse življenje prizadeval b'ti Mmen!ten voiak kar pa se mu je posrečilo šele na stara leta, ko je postal na_
I Celnik društva starih vojakov (veteranov) ' in si zaradi svojevrstnega nastopanja pridobil med ljudstvom ime generala. Mislim, da bom v letošnjem letniku priobčil tudi odlomek iz komedije »Gorice«, k: sem jo že lani koncipiral. V njej bi rad pokazal življenje v siovenjegoriškem vinogradu z vso njegovo idiličnostjo in lepoto, istočasno pa s socialno problematiko in z odmevi današnje razrvanosti. Rad bi nadaljeval svoaj razmišljanja o Miroslavu Krleži, predvsem o njegovih dramatskih delih, ker se še v celoti do zdaj nihče n; ukvarjal z njimi. Ob tej priliki bi tudi rad izpopolnil in pojasnil nekatere odstavke i: dosedanjih razmišljanj. Tudi za stoletnico Lermontovljeve smrti bo treba kaj napisati o njegovih dramah ... Načrtov je kar preveč za čas, ki mi ga preostaja od službe.«
ZAPISKI
»GOSPODAR TEME« V
GLEDALIŠČU MLADIH Gledališče mladih v Ljubljani se skuš.i približati širšemu občinstvu s komedijo Pierra Carrauxa »Gospodar teme«. Malo znanega švicarskega avtorja, ki je v tem komadu prenesel na oder snov angleškega kriminalnega romana iz ozračja Scoti land - Yarda, je uvedla k nam s svojim dovolj gladkim prevodom gdč. Tuši R a j-n e r j e v a. V soboto smo videli to dcl^ v reviji Zvonimira S i n t i č a in scenski opremi Franceta Scagnettija. V sedem slik bolj razbita kakor razdeljeno kriminalna komedija prikazuje križe in težave, ki jih ima londonska policija z izredno drznimi, vnaprej napovedanimi tatvinami, dokler zasebni detektiv ne odkrije krivca v osebi — policijskega uradnika, ki je sam sodeloval pri zastražitvl ogroženih lokalov. Kakor pri slehernem, naj-
bolj povprečnem kriminalnem romanu, je tudi v tej odrski ponazoritvi kriminalnega romana edina mikavnost tisto mučno vprašanje. ki sc vedno razčisti šele ob koncu: Kdo je kriv? človek si oddahne, odloži knjigo ali zapusti gledališče in — gladko pozabi. Ostalo ni nič ali do malega nič. ne dih poezije v duši, ne še taka rahla sled kakšne duhovne spoznave ali novega pogleda v moralno zamotanest človeških reči. Take »kori.edije--< lahko nastajajo samo v času. ko gospoduje film in ko dobršen del literarnega zanimanja izčvpuje pri nekaterih meščanskih slojih »dotekuv-ka*.
Scenični okvir je po že znanih načelih Giedališča mladih konstruktivistično nerealen. vendar to pot ni bil izkonstruiran s pretirano fantazijskimi prijemi. Režija jc približala igro lahkemu, realistično zasnovanemu žanru, vendar pa je neizena-čonost igranja občutno motila režiserjevo prizadevanje po naglem tempu, ki poleg dobre igre edini lrhko zabriše ceneno plehkost snovi. Nekaj vlog je kazalo začetni-štvo z njegovimi vprav otip'jivimi nedo-statki Iz te bolj ali manj oč.tne nedoraslosti ali začetniške neekretnosti (tu in tam z dobrimi nastavki v nadaljnji razvoj) sta se izdvojila gdč. Tuši R a j n e r v vlogi tajnice Margarctke Bolcs in H. Florjan-č i č kot zasebni detektiv Toni Crooh. Njuna igra je vsaj pokazala siguren in prikupen nastop, mirno, naravnemu tonu ustre zajoče igranje in večio ali manjšo kulturo kretenj, glasu in jezika: zlasti gdč Rajner se očitno dviga nad začetništvo. Zares ne vem, zakaj ji naše Narodno gledališče ne nurli prilike umetniškega razvoja, ki im,j zanj znatno naravno podlago in tudi že nekaj odrske kulture.
Prizadevanje Gledališča mladih, da preizkuša stremljlve ljudi in odkriva še neznane odrske talente, je vredno hvale ln podpore.
Dokler nima naša drama svojega študija, je tako delo požrtvovalnost, ki jo je treba kljub umetniško dvomljivim uspehom pohvaliti. kakor je opravičilo hvalo Šentjakobsko gledališče s svojim že uspelim prizadevanjem, da ustvari našemu mestu me-žčansko-ljudski oder. Razvoj Ljubljane nujno prinaša tudi v gledališko življenje novo razvojno dinamiko.	—-o.
Predavanje prof. E. Gaspnrinija o Michelangelu. Dne 6. t. m. ob 20. uri bo imel prof. Evel Gasparini v Italijanskem kulturnem institutu drugo predavanje o temi: »Michelangelo tra Medioevo e Ba-rccco« (Michelangelo med srednjim vekom 'n barokom). Prvi del predavanja je zaradi jasnosti izvajanj in zanimivih pogledov ostal poslušalcem v dobrem spominu, zato bo nedvomno tudi drugo predavanje vzbudilo pozornost občinstva.
»Proteus« ilustrirani časopis za poljudno prirodeznanstvo »Proteus« je z 10. številko, ki je izšla minule dni, uspešno zaključil sedmi letnik. Vrzel, ki je nastala po smrti njegovega ustanovitelja ln urednika dr Pavla Grošlja. je izpolnil poseben uredniški odbor z dr. Lavom Cermeljem na čelu. Ur<* ištvu je uspelo, da je sedmi let-rik obraslo na višini prejšnjih let. V zaključni številki je »Proteus« priobčil članek dr. Boža Skerlja »Rdečekožcl ali Indijanci«. Pisec razpravlja o tem izumirajočem ljudstvu z vidika rasnih raai«*)cavanj. Dr. Edvard Pajnič je prispeval članek o udomačitvi tako zvanih divjih rastlin. Franc Dolžan opisuje izlet na Vezuv. Vidko K. Mu-sek je pirec članka o smrti ln njenih znakih »Atria mortis. številko in letnik zaključuje drobiž o raznih prirodoznansklh pojavih in vprašanjih, želeti je. da bi Prirodoslovno društvo v Ljubljani kljub vs^m oviram vztrajno nadaljevalo izdajanje tega pre-potrebnega časopisa.
n— Vrtnarski tečaj aa lashdke malih
vrtov pri Sadjarski in vrtnarski podružnici Ljubljana I. ima prihodnje predavanje danes ob 19. uri v kemijski dvorani I. drž. lealne gimnazije v Vegovi ulici. Z njim se prične tretji del tečaja, določen gojitvi cvetic na malem vrtu. Predaval bo ravnatelj mestnih vrtov g. Josip Lap o pripravi zemlje za cvetične nasade in o gojitvi in izboru eno ln dvoletni cvetic na malem vrtu. Skioptične slike Vstop prost.
u— L" po Ko jen« učiteljstvo bo imelo redni mesečni sestanek v četrtek 6. t. m- ob 16. uri pri Novem svetu v Ljubljani.
u— ženski spolni hormoni in rak. O tem bo predaval jutri 5. t. m. na Ljudski univerzi (mala dvorana Filharmonije, Kongresni trg) ob 20. uri g. primarij dr. Leo šavnjk.
u— »Barve v gorah«r je naslov predavanju Slavka Smoleja, ki bo prikazoval 5. t. m. ob 20. v Frančiškanski dvotani smotrno urejeno in povezano zbirko 210 barvnih slik o lepoti in veličastvu naših Alp, posnetih s potov za cvetjem s Karavana v Julijce. Predavanje, pri katerem bo spregovoril uvodno besedo prof. Janko Ravnik, bo priredil Alpinistični klub Skala« v proslavo svoje 201etnice. Nabavite si vtopnice v predprocaji pri blagajni kina »Union*.
u— predavanje o hipn°zi ln telepatljL Danes ob 20. uri bo predaval v frančiškanski dvorani g. Bogdan Zupan o hipnozi in telepatiji. Demonstriral bo vse eksperimente, ki jih izvajajo poklicni hipnotizerji, pojasnil bistvo hipnoze in telepatije, razkril trike in opozoril na razne kvarne posledice laične hipnoze čisti dobiček je namenjen za nabavo opreme siromašnih tekmovalcev Smučarskega kluba Ljubljane. Pred-prodaja vstopnic v trgovini Goreč. Tyrševa cesta in Kolb & Predalič Kongresni trg.
u— Zavrganov častni v*čer. Mislim, da pozna vsa Slovenija pevca baritonista Janeza Završana. Kar hodi po tem božjem svetu, se peča s petjem, saj ima izredno lep, polno zveneč bariton in je bil stalno steber kvarteta, ki je nastopal pod tem ali onim imenom. Poje že 50 let in stalno predvsem v zboru Glasbene Matice. Zato v podni meri zasluži častni večer, ki bo v soboto 8. t. m. v dvorani Trgovskega doma- Začetek ob 20. uri. Vse Završanove prijatelje in spoštovalce vabimo na ta večer, za katerega se ne bodo izdajala posebna vabila, častni ve-*er mu prire 'i kot s ojemu najzvestejšemu članu pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske s sodelovanjem kvartetov in kvintetov. (—)
n— Vse, ki se zanimajo za dobrote francoske in ruske kuhinje opozarjamo, da se bo v ponedeljek ob 19. pričel pri Lovcu na BIeiweisovi cesti tretji in zadnji tritedenski kuharski tečaji. Vpisovanje do sobote pri Lovcu.
u— Na policiji zaslišujejo nekaj znanih ln drznih vlomilcev, ki so jih te dni aretirali v znamenju prav uspelih racij in preiskav. To so po večini pravi strokovnjaki v vlomilskem poslu, saj so nekateri izšli iz prosluie tržaške vlomilske šole, katere posebnost je tako zvana »svinjska noga«. Le ti so izvršili v Ljubljani in okolici celo vrsto večjih in manjših vlomov, katerih datumi padajo tudi za več let nazaj. Zaradi Izjemnih razmer so prišli nekateri kriminalci na originalno idejo. Po dva ali trije so se prelevili v »kontrolno komisijo« za pregledovanje živilskih zalog po privatnih stanovanjih. Napravili so tako celo vrsto »uradnih preiskav« po različnih hišah, kjer so jim gospodinje zaradi njihovega prepričevalnega in uradnega nastopa brez vsakega suma nasedle. Pretaknili so jedilne shrambe, zelo radi pa so se razgledovali tudi po kletnih prostorih, v katere je navadno čez dan ali dni bil potlej izvršen vlom. Nazadnje je bilo teh vlomov v kleti le preveč in policiji je uspelo poloviti nekaj teh »kontrolorjev«, ki so svojo »službeno dolžnost« pridno izrabljali za vlomilske podvige. Zdaj jih zaslišujejo in podrobnosti v interesu preiskave še niso znane.
Gbfave
Zgubljeno. Dne 2. t. m. sem zgubil na poti od Komne do Sv. Janeza kratek temnomoder smučarski suknjič, če ga je kdo našel, prosim, naj ga proti nagradi odda ali pošlje na naslov Sanatorij Emona. Ljubljana. Komenskega 4. (—)
Sokol Moste vabi vse brate ln sestre, da se udeležijo pogreba umrlega dolgoletnega, zvestega člana, brata Mateja šemeta, bivšega moščanskega župana. Pogreb bo v torek iz Žal ob 16. uri. Zbirališče pred kapelo sv. Andreja na Žalah četrt ure pred pogrebom v civilu z znakom.
Ciril Metodova podružnica v Mostah vabi članstvo, da se udeleži pogreba preminulega člana Mateja šemeta. bivšega župana moščanskega in podpornika naše družbe. Pogreb bo v torek ob 16. url iz kapele sv. Andreja na Žalah.
Namesto cvetja na krsto blagopokojne gospe Marije Fettichove je poklonil mestni fizik dr- Mavricij Rus z rodbino 300 din za dijaški dom društva »Kneginja Zorka* v Ljubljani, kar bo društvo zabeležilo na spominskem listu blagopokojne ge. v častni knjigi dobrotnikov.
T°reK, 4. marca
I O
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Pisani zvoki (plošče).
—	12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Koncert slovanske glasbe (Radijski orkester). — 14: Napoveoi, poročila. — 14 15: šolska ura: Naše narodne pesmi (pojo učenke II. dekl. mešč. šole, vodi gdč. M. Laharnar). — 17.30: Ruske pesmi (plošče). — 18: čelo-solo (g. prof. čenda šel-bauer, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek).
—	18.40: Magični strupi v življenju in znanosti (g. prof. Miroslav Adlešič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nacionalna ura: Ljubljana govori: — Jan, Ev. Krek na delu za našo narodno državo (g. S. Kranjec). — 1940: Plošče. — 19.50: šolska posvetovalnica (g. prof. E. Boje). — 20: Polke in koračnice (plošče). — 20.30: V operetnem čaru. Poje g. Ado Darian, igra radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila.
Beograd 1940: Slovenske pesmi. — 20.30: Simfonični koncert — 22.50: Plesna muzika. — Zagreb 20: Operna glasba.
—	21.30: Narodne pesmi. — 22.15: Ples.
—	Praga 19.15: Smetanova glasba. — 22 30: Dvafakove skladbe. — 23.30: Plesi.
—	Sofija 20: Pevski koncert. — 21: Ruska glasba. — 22: Ples. — Berlin 19.15: Koncert orkestra in solistov. — 21.15: Drobne melodije. — 23.15: Nočni koncert. — Rim 19.45: Orkester in solisti. — 2110: Pester
lasbeni spored.
Iz Maribora
a— Dolu slava, delu čast. Pri Furlanu na Tržaški cesti je bila prisrčna počastitev delovnega jubileja, ki jo je pripravilo Združenje kovinarjev v Mariboru. Diplome, zlat prstan in še posebne nagrade, ki so jih dala na razpolago posamezna podjetja, je izročil združenjski predsednik F. Kumerc s toplimi besedami Štefanu šurkaloviču, ki je delal 30 let kot pomočnik pri isti tvrdki, nadalje ključavničarskemu mojstru Antonu Kosu, Karlu Brodnjaku, Bogomir-ju Kuglerju, Francu Pertotu, Francu Horvatu in Mihaelu Jodlu. Vsi delajo že več ko 20 let pri istem podjetju.
a— Drevi plesni večer M- Pavlinove. V mariborskih kulturnih krogih se opaža veliko zanimanje za nocojšnji plesni večer Marte Pavlinove, predstavnice moderne plesne smeri, ki si izbira po vsem svojstvene plesne motive in ki je imela lani v Ljubljani ob svojem nastopu odličen uspeh. Pri klavirju jo spremlja znani pianist Marjan Lipovšek, ki je priredil svoj spo-za mariborski večer v skladu s plesal-kinim sporedom. Vsi prijatelji plesne umetnosti pojdejo drevi v gledališče. Za abo-nente reda A!
a— Skladbe bolgarskih skladateljev so
tudi na sporedu mat'čnega sporedi. Za-storan ie v bolgarskem delu S'x>-eda predvsem Dobri Hristov. ki ga smemo glede plodovi te sti primrrjati našemu Ad i-miču. Tudi on ie uporabljal v svouh skladbah bolsarrko metodiko ter io oblikoval na svojstven način. Petkov Stainov oslepeli skladatelj, je zelo uva^evan Ni ga v Bolgariji sporeda da ne bi izvajali tudi njegovih skldb. Manj znana sta Šu-maučelov m Morfov, ki pasta mnor:o tb1-t'irča k^mnonista. Matičnega dri^e^ta Milana Pertota vežejo z mvcden:mi bol-gr.rk;mi skladtelji prijetne vezi od časa ko io vodil no Bolgariji u"it">Hskl nev-ki zbor iz Ljubljane. katerre^a di-irent je bil in bil c-b tej priliki odlikovan za zasln^e za kulturne? zbliževanje z v's">k5m red m kamar.derskc-ga križa III. redi.
a— Uspeli filmskj matineji. Tukajšnja podružnica Turing klrba ie organi z rala v nedeljo dve matineji, ki sta sijajno usncli in ki se ju ie udeležila predvsem naša srednješolska mladina. Prsdva an h je bilo 5 kulturno proocgandiuh filmov. Po pozdravnih besedah predsednika Turing kluba ravnatelja g. .Josipa Lrosa ie imel referent za tujski promet pri b~ns"d upravi g. J. Sotler uvodno predavanje o pomenu filma ter o stanju rroclukcije kulturno propagandn;h filmov. Turing klub namerava v kratkem organizirati tudi druge domače narodno kulturne Drooa-gandne filme, zlasti s prim-rskeaa. srbskega in b^sanekega področja.
a— Ye'er jugoslovenske glasbe, ki bo prirejen 12. marca pod okriljem UJMA., obeta po^taU i_reden kulturni dogodek na naši severni meji. S skladbami jugoslo-venskih skladateljev bo nastopil ljubljanski komorni trio, ki ga tvorijo gdč. Francka Ornikova (violina) ter gg. Lipovšek (klavir) in čenda šedlbauer (čelo). Za Maribor bo to še posebno pomemben dogodek. ker se bo pri tej priliki na umetniškem koncertu predstavila domačinka gdč. Ornikova. Podrobnosti bomo še objavili.
a— Občni zb"r Sokola Maribor matica ne bo v sredo, temveč v četrtek 6. t. m. ob isti uri v sejni dvorani Sokolskega doma. Opozarjamo na to vse člane, ki so prejeli vabila. (—)
a— N°v pekovski zb°r. Pri žoharju na Tržaški cesti je bil v neceljo ustanovni občni zbor pevskega zbora tekstilcev. Predsednik je Kerševan. Slana podpredsednik, Resinovič tajnik, Albert Peče blagajnik, Ivan štruc drugi blagajnik, V. Kristan pevovodja, inž. Greši ter Kostanjšek revizorja. N^ei pevski zbor se bo včlanil v Ipavčevi pevski župi. * a— S'arokatoJiška cerkvena občina v Maribor^ je imela v nedeljo dopoldan v
GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
»VEELEC SREČE«
ALOJZIJ PLANIKŠEK
BEETHOVNOVA UL. 14,
javlja izid žrebanja z dne 3. marca 1941 DIN 50.000.— št. 65294 DIN 30.000.— št. 30257 57473 85S52 DIN 24.000 — št. 30932 41386 DIN 20.000.— št. 13302 92134 DIN 16.000.— št. 47832 57419 S0018 83707 99127 PO DIN 12.000.— 3700 22434 25705 57825 59497 92201
PO DIN 10.000.— 8276 9298 16886 16970 31320 43826 47103 62835 68470 69215
PO DIN 8.000.— 1574 5725 21005 45029 52439 56839 59459 89759
PO DIN 6 000.— 4212 4591 11865 25588 28343 40839 51878 74710 77859 92659 94578
PO DIN 5.000.— 9566 28251 28952 29222 30934 59069 64030 82792 84657 84926 94230
PO DIN 4.000.— 7029 11587 21014 24376 26512 30379 37196 38872 51965 62177 52199 56669 59381 61805 66202 6S091 69185 77140 80355 81270 84389 94855 98771
Naualje je oilo izžrebanih še veliko število dobitkov po din 1.000.—.
Ker so Pili dobitki javljem telefonično, evenmelna pomota ni izključena
Prihodnje žrebanje bo v torek 4. t. m. < Vsi oni. ki so zade]i v kolekturi »Vrelec sreče, naj srečke takoj predložijo v izplačilo
Novim naročnikom so srečke še na razpolago.	*
Narodnem domu svoj redni občni zbor, ki ga je otvoril in vodil predsednik g. čoš. Izčrpno poročilo je podal tajnik g. župnik F. šegula, ki je razvil izčrpno sliko razvoja ter napredka starokatoliške cerkve v Mariboru. Obenem je temeljito razšistil razne stvari, ki se danes podtikajo staro-katoliški cerkvi. Mariborska občina šteje canes 700 starokatoliških vernikov, med katerimi je lepo število najidealnejših vernikov, četudi je med njimi dokaj bivših ločencev, ki so po nesrečnem naključju prvega zakona našli ravno v starokatoliški cerkvi rešitev pred neizbežnim propadom. Stanje blagajne je povolino ter izkazuje denarni promet nad 50 000 din. Pri nadomestnih volitvah so bili v odbor izvoljeni F. Brecelj, V. Kalan in A. Puc.
a— Zbirka za nagrobni venec. V počastitev spomina blagopokojnega uradnika OUZD g. Kjudra Karla je bila pri nameščencih pcslovalnice OUZD v Mariboru uvedena zbirka za nagrobni venec, ki je dosegla znesek 1.085 din. Preostanek zbirke je bil izročen v dobrodelne namene. Iskrena zahvala vsem gg. nameščencem in gg. zdravnikom OUZD v Mariboru.
H Ceffr
c— Iz orožniške službe. Vodja orožniške postaje v Celju I Rehar je premeščen iz Celja. Za vodje orožniške postaje v Žalcu je imenovan Alojz Letig iz Štor. Dosedanji vodja žalske orožniške postaje je premeščen v Štore.
e— Mariborsko Narodno gledališče uprizori v sredo 5. t m, ob 20. v celjskem gledališču Nuš;čevo učinkovito' komedijo »Sumljiva oseba« Predstava je za abonma.
Neabonenti dobijo vstopnice v pred prodaji v Slomškovi knjigarni.
e— Ljudsko vseučilišče. V risalnici meščanske šole bo predaval v četrtek 6. t. m. ob 20 inž. Martin Munda, asistent ljubljanske univtrze, o nafti. Predavanje bo s skioptičnimi slikami. Predavatelj bo govoril o pridobivanju te dragoccne tekočine in njeni ogromni važnosti za današnji svet.
e— Predavanje o Komatih, ki ga je priredila v sobote zvečer Jadranska straža v Celju, je bilo kljub neprimernemu dnevu zelo lepo obiskano. Predavatelj g. Vcko-slav šmid iz Tržiča, ki je znan f&toama-ter, je opisal svoje potovanje z jadrnico od Šibenika okoli Kornatskih otokov m nazaj v Šibemk.. Z odličnimi posnetki v naravnih barvah ie pokazal vse lepote in čudesa tega otoškega sveta, ki ga je odkril bivši angleški kralj Edvard, ko je jadral pred leti po našem morju. Izredno zanimivo predavanje in krasni posnetki so nudili globok užitek V soboto popoldne ie bilo tudi predavanje za učence m učenke II realne gimnazije. Dobro bi bilo, če bi tudi ostali mlad'ni nudili mežnost. da slišj to predavanje in vidi omenjene slike. ki ji bodo v vsej bohotnost: barv pokazale resničnn lep del naše zemlje S takimi predavanji in tak^m fotografskim materialom naj naJa društva kažejo mladini in odraslim lepc-te naše zemlje in uspeh ne bo izostal.
e— Državna krajevna zaščlta dece in mladine v Celju bo imela letm občni zber v četrtek 6. t. m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma v Celju. Prijatelje uboge mladine vljudno vabi odbor. (—)
pmciarstvo
novih naredil o kontroli Izvoza in uvoza
Na osnovi uredbe o kontroli zunanje tigovine je trgovinski minister Andres po zaslišanju sveta za zunanjo trgovino podpisal nadaljnjih sedem naredb, s katerim-; sc posamezne skupine blaga pri izr vezu od nosno uvozu stavijo pod kontrolo direkcije za zunanjo trgovino. Te naredbe so objavljene v »Službenih novinah« od 1. marca.
Kontrola izvoza jajc
Naredba o kontroli izvoza jajc določa, da je pod jajci v smislu te naredbe razumeti sveža kokošja jajca ter rumenjake in beljakovino od kokošjih jajc, osuše-ne ali tekoče, iz tarifne številke 63. točke 1. do 2. uvozne carinske tarife. Jajca se sn.ejo izvažati samo na osnovi izvoznih potrdil, ki jih izda direkcija za zunanjo trgovino, odnosno od nje pooblaščeni organ. Brez tega potrdila ne bodo kmetijski referenti dovolili nakladanja za izvoz, carinski organi pa ne bodo izvršili izvoznega carinjenja.
Izvozna potrdila se bodo izdajala samo izvoznikom, ki so vpisani v register izvoznikov pri direkciji odnosno od nje pooblaščenih organih. Izvozniki se morajo v 30 dneh od uveljavljenja uredbe predložiti direkciji odnosno od nje pooblaščenim organom prošnjo za registracijo. Poleg drugih listin mora izvoznik za registracijo predložiti dokaze, da ima higiensko urejene in suhe prostore in skladišča za najmanj tri vagone jajc, stihe prostore za shranjevanje embalažnega materiala z napravami za sortiranje in pregled jajc ter strokovno osebje za manipulacijo z blagem. Vrhu tega mora naznačiti področje, v katerem namerava nakupovati jajca za izvoz. Izvozniki, ki žele biti vpisani v register izvoznikov zmrznjenih, pobitih jajc in jajčnega praška, morajo vrhu tega dokazati, da imajo ustrezajoče instalacije s hladilnico za temperature od najmanj —15° ali pa da imajo take instalacije v kakem drugem podjetju. Zadruge se morejo registrirati le, če se bavijo izključno s proizvodnjo in prodajo blaga svojih članov.
O re.gistraciji odloča direkcija po izvršenem pregledu obratov na mestu samem po posebni komisiji, ki jo določi kmetijsni r. n.stfer. Proti odločbi direk-iie ima prosilec možnost pritožbe na trgovinsko ministrstvo. Registracija se izvrši vsako leto ob koncu junija in ob koncu decembra Registriran izvoznik mora položiti kavcijo 25.000 din v gotovini ali v vrednostnih papirjih. V začetku vsakega leta izvrši direkcija revizijo registracije in črta iz registra one izvoznike, ki v preteklem letu niso sodelovali pri izvozu ali niso prijavili nobene količine za izvoz.
če se izkaže potreba, izvrši razdelitev izvoznih kontingentov direkcija med izvoznike po predlogu pristojne zajednice. Direkcija lahko centralizira ponudbo blaga in ga centralno nudi in prodaja v inozemstvu. V takem primeru imajo izvozna potrdila značaj zaključnice. O priliki pregleda jajc v skladišču odnosno na nakladalni postaji se ima s kontrolo teže nekaj zabojev ugotoviti, če označena teža ustreza stvarni teži blaga. Kmetijskemu refe-lentu pripada za to delo honorar, ki ga .določi kmetijski minister, poleg eventualnih potnih stroškov. Direkcija lahko vsak čas izvrši pregled blaga za izvoz in blaga v skladiščih. Neizvrševanje določb te naredbe se kaznuje z delno izgubo kavcije, s popolno izgubo kavcije, z izključenjem od izvoza za določen čas in s trajnim izključenjem od izvoza.
Z uveliavljenjem te uredbe prenehajo veljati vsi nasprotujoči dosedanji predpisi Direkcija pa bo po uradni dolžnosti izvrši1«? revizijo registra izvoznikov v dveh mesecih.
Kontrola izvoza perutnine In divjačine
Naredba o kontroli izvoza perutnine in divjačine v živem, zaManem in predelanem stanju določa, da je poi perutnino v smislu te naredbe razumeti vso živo perutnino iz številke 56 uvozne carinske talite, nt.dalje perutnino v zaklanem in predelanem stanju ter meso od perutnine iz tarifne številke 58. točka 2; pod divjačino pa je razumeti živo in ubito divjačino hi i<-.eso od dlakaste in pernate divjačine iz tarifnih številk 56 in 59 carinske tarife.
prrutnina in divjačina se sme^a izvaža, ti samo na podlagi izvoznega potrdila .'.■jk i e za zunan«c trgovino in se brc?
.a	ne dovoli nak iida.ije za z-
voz in izvozno carinjenje. Izvozniki, ki se želijo baviti z izvozom perutnine m divjačine v živem, zaklanem in prede.anem siarju, morajo v 30 dneh po uveljavljenju
naredbe predložiti direkciji za zunanja trgovino prošnjo za registracijo. Med drugim morajo dokazati, da im tjr razpolago prostore za vskladiščenje najmanj dveh vagonov perutnine ter potrebne kletke, priprave za vzdrževanje čistosti in desinfekcijo ter prostore za shranjevanje in kuhanje krme za perutnino.
Izvozniki perutnine v zaklanem in predelanem stanju morajo vrhu tega dokazati, da imajo zidane prostore za klanje in skubljenje perutnine z zidovi, ki so vsaj do višine 1.60 m prevlečeni s cementno prevleko ali drugo gladko prevleko (glazuro) ali pa so opremljeni s keramičnimi ploščicami, da imajo kanaliziran pod iz betona ali drugega za čiščenje prikladnega materiala, ki je izdelan tako, da se voda odteka. Nadalje morajo dokazati, da imajo prostore za naravno hlajenje in obdelavo blaga in prostore za odpremo, da imajo potrebno hladilnico za najmanj poldrugi vagon blaga z zidovi, prevlečenimi s cementom ali drugo gladko prevleko, odnosno s keramičnimi ploščicami, pri čemer morajo biti zidovi, strop in pod toplotno izolirani. Končno morajo dokazati, da je obratovanje pod kontrolo veterinarja, določenega v ta namen od kmetijskega ministrstva, in da imajo strokovno osebje za manipulacijo z blagom. Direkcija lahko izjemno dovoli izvoz zaklanih puranov v času od 1. novembra do 15. januarja tudi onim izvoznikom, ki nimajo klavnice, če predložijo pogodbo z drugo registrirano klavnico glede klanja puranov. Taki izvozniki morajo položiti posebno kavcijo 15.000 din v gotovini, državnih papirjih ali v obliki bančne garancije.
Poslovnen zadružne zveze odnosno glavne zadruge, ki žele izvažati to blago, se lahko registrirajo, če dokažejo, da izvažajo blago svojih članov.
Poslovne zadružne zveze odnosno glavne zadruge, ki žele izvažati to blago, se lahko registrirajo, če dokažejo, da izvažajo blago svojih članov.
O registraciji odloča direkcija na podlagi poročila komisije o pregledu prosilče-vega podjetja na mestu samem in po zaslišanju pristojne zajednice. Izvoznik, registriran za izvoz žive perutnine in divjačine, mora položiti kavcijo 25.000 din. Kavcijo v enaki višini mora položiti izvoznik, registriran za izvoz perutnine v zaklanem in predelanem stanju.
V primeru potrebe izvrši direkcija razdelitev izvoznih kontingentov med izvoznike. Direkcija lahko za posamezne vrste tega blaga in za posamezne države sklene centralno prodajo in imajo v tem primeru izvozna potrdila značaj zaključnice.
Direkcija bo v dveh mescih po službeni dolžnosti izvršila revizijo registra izvoznikov žive perutnine in divjačine in registra izvoznikov perutnine in divjačine v predelanem stanju, ki se vodita pri direkciji. Prej registrirani izvozniki so delžni izpolniti vse pogoje, ki jih določa ta naredba, sicer se črtajo iz registra. Kavcijo pa morajo položiti v 30 dneh po uve-ljavljenju naredbe.
Pregled perutnine in divjačine pri izvozu vrše na železniških postajah veterinarji, ki nadzorujejo obratovanje dotičnega izvoznikovega podjetja. Direkcija ima pravico, da preko svojih organov vsak čas izvrši pregled klavnic, hladilnic ter ostalih prostorov in naprav ter blaga, namenjenega izvozu in blaga v skladiščih, če direkcija pri izvajanju naredbe ugotovi, da posamezna podjetja ne izpolnjujejo vseh pogojev, jim pusti potreben rok za odstranitev nedostatkov. Ta rok ne sme biti daljša od enega leta. Dotlej so taka podjetja pogojno registrirana, če se komisijsko ugotovi, da nedostatki v določenem roku niso bili popravljeni, se izvoznik črta iz registra izvoznikov perutnine v zaklanem in predelanem stanju. Z uve-Ijavljenjem te naredbe prenehajo veljati dosedanji nasprotujoči predpisi.
Kontrola izvoza perja
Podobne določbe vsebuje naredba o kontroli izvoza perja, ki se nanaša na perje iz številke 73 carinske tarife. Kot perje se smatrajo vse vrste perja od perutnine, in sicer gosje perje, račje perje, puljeno in čiščeno gosje in račje perje, dolgokril-no perje, perje od puranov in kokoši, okrasno perje ter odpadki od perja (uvozna carinska tarifa št. 73, izvozna carinska tarifa 15/1 in 2).
Tvrdke, ki žele izvažati perje, morajo v 30 dneh predložiti prošnjo za registracijo, kjer morajo med drugim dokazati, da imajo primerna skladišča za surovino, sortiranje, mešanje in predelavo perja, • ki so suha, izolirana in morajo biti tako I
| velika, da lahko izvoznik na leto izdela ' najmanj vagon perja za izvoz. Potrdilo o primernosti skladišč in strokovnega osebja izda pristojni veterinar.
Poslovne zadružne zveze in glavne zadruge se lahko registrirajo, če se bavijo z izvozom ali zbiranjem peria svojih zadružnikov in če lahko zajamčijo letni izvoz najmanj 10 ton perja.
Registracijo novih tvrdk bo vršila di-t rekcija ob koncu junija In decembra vsa-I kega leta po zasUšanm pristojne zijedni-I ce. Direkcija bo v dveh mescih po uradni dolžnosti izvršila revizijo registra izvoznikov peria. Prej registrirani izvozniki I morajo izpolniti vse pogoje, predvidene v 1 tej nsredbi, sicer se črt a-o iz registra. Izvoznik. regstriran za izvoz perja, mora položiti kavcijo 25.000 din. Razdelitev izvoznih kontingentov bo direkciia izvršila na osnovi predloga p'istojne zajedn'ce iz-. voznikov in p0 sklepu sveta za zunanjo trgovino.
Perje za izvoz je podvrženo obvezni kakovostni kontroli. Nobena količina peria se ne nioi"e izvoziti v inozemstvo, če prej ni bila pregledana od strokovne komi*l:e. ki mora ugotoviti, da perje ni obteženo s kakršno koli primesjo Komi.rja izda o pregledu potrdilo v treh izvodih.
Kontrola izvo7a surovih kož in usnja, živalskih dlak in rogov
S to naredbo se stavi pod kontrolo di-j rekcife za zunam'o trgovino izvoz žival-1 skih dlak iz tar. štev. 72 in 78 surovih in • strojenih kož iz tar štev. 76. 83 370 in 373. krzna in izdelkov iz krzna iz tar. ! štev. 332 in 383 ter rogov iz tar. štev 77 uvozne carinske tarife. Fod surovimi kožami je razumeti tudi vse vrste kož od divjačine pod predelanimi kožami pa vse vrste usnja.
Surove in strojen" kože žvalske dlake in rogovj se smejo izvažati samo z izvoznim potrdilom. Izvozniki morajo v 30 dneh predložit' prošnjo za re<ristrac;jo, ki ji morajo med drug^ p-edložiti carinske dpk'aracije alj dupl*kate tovornih listov, glaseče se na prosilca kot dokaz da se je prosilec že bavil z izvozom tega bla. ga. Zadruge se lahko registrirajo za izvoz če se bavijo z izvozom ali zbiranjem gornjega blaga od svoj'h zadružnikov in če l?hko zajamčijo letni izvoz od najmanj enega vagona.
D:rekciia bo po uradnj dolžnosti v dvph mescih ustanovila register izvozrikov. in sicer posebei za surove ko?e in krzno za strojene kože in usnie za živalske dlake in za rogove. Registriran izvoznik mora položiti pri dirpkciii kavcijo 50.000 din v gotovni državnih p,jp:riih po borznem tečaju ali v obliki bančne garancije Razdelitev izvoznih kontingentov bo direkcija izvršila po predlogu pristojne zajednice izvoznikov in po sklepu sveta za zunanjo trgovino.
Kontrola izvoza konoplje in lanu
Izvoz konoplje in lanu iz tar. štev. 38/2 in 28^ carinske tarife se stavlja pod kontrolo direkcije za zunanjo trgovino. Zadruge proizvajalcev in prede?ova'cev konoplje in lanu se lahko registrirajo, če se bavijo z izvozom izključno na račun svojih članov. Predelovalci izvozniki se lahko registrirajo, če vršijo predelavo konopljenih in lanenih vlaken v industrijskem obsegu Kot izvozniki trgovci pa se lahko registrirajo trgovci, če se bavijo z izvozom konoplje in lanu in ki predložijo podatke o izvozu v letih 1938, 1939 in 1950. s tečno naznačenimi količinami, z vrednostjo in z navedbo držav, kamor so izvažali. Prve prijave za registracijo se sprejemajo do konca marca. Izvoznik mora položiti kavcijo 50.000 din. Izvozne kontingente bo razdelila med posamezne izvoznike direkcija, ki lahko določi odstotno udeležbo posameznih izvoznikov odnosno skupin izvoznikov v skupnem izvozu. V treh meseh bo izvršila d:rekci1a no uradni do'žnosti revizijo vseh obstoječih registracij.
Kontrola uvoza filmov
Uvoz filmov za kinematografe iz tar. štev. 418/lb se stavlja pod kontrolo direkcije za zunanjo trgovino. Uvozno potrdilo se izvozniku ne ob izdalo, dokler državna filmska centrala v Beogradu odnosno za teritorij Hrvatske filmska središnica pri banski oblasti v Zagrebu ne ugotovi stvarne vrednosti filma in pravice prikazovanja na zadnji strani pogodbe ali fakture. Uvozniki filmov mora/o v 15 dneh predložiti prošnjo za registracijo. Med drugam morajo pred^žiti seznam uvež^nh ko"ičin filmov v zadnjih dveh letih 1938 in 1939, ali 1939 in 1940) s carinskimi deklaracijami. Po izvršeni registraciji mora uvoznik položiti kavcijo 20.0!>0 din (zadruga 5000 din). Direkcija bo začasno ustavila izdajanje uvoznih potrdil uvozniku, ki ne postopa po predpisanih pogojih, ki ne nabavi določenih filmov ali fihnov določenega izvora ali če ne kupi filmov do določenih cenah. Uvoznik, ki bo v dveh letih trkrat kaznovan z začasno ustavitvijo izdajanja uvoznih potrdil, se trajno črta iz registra.
Kontrola uvoza h?c!kli»»v, motocikljev in avtomobilov
S to naredbo se stavi pod kontrolo direkcije uvoz bicikljev iz tar štev. 672, motocikljev in prikolic iz tar. štev. 673 ter avtomobilov in prikolic iz tar. štev. 675 uvozne carinske tarife. Biciklje, mo-tociklje in avtomobile lahko uvažajo: trgovci, predelovalci ali posredniki, ki trgujejo s temi predmeti in so reg:strirani pri direkciji. Vrhu tega lahko te predmete uvažajo oni. ki jih potrebujejo za lastno uporabo in ne zaradi trgovine, če jim direkcija na zahtevo izda uvozno potrdi'o. Izjemno se lahko uvozi bicikelj kot osebna lest ali prtljaga brez uvoznega dovoljenja.
Trgovci, predelovalci in posredniki morajo v 20 dneh od uveljavljenja naredbe predložiti prošnje za registracijo, v kateri morajo med drugim predložit} seznam uvoženih količin teh predmetov v za dr iih dveh letih. Predložiti morajo na vpogled tudj originalne uvozne carinske deklaracije. V 15 dneh po registraciii mora t rjoveč uvoznik položiti kavciio 50.000 din (za zadrugo znaša kavcija 12.500 din).
Gospodarske vesti
= Stan tečaj za klirinšKo marko se da izkoristiti samo do 31. marca, v zvezi s prijavami za izkoriščanje starega tečaja nemške marke za kritje obveznosti, po uvoznih kupčijah, sklenjenim pred 25. sept. 1940., je Narodna banka prejela mnogo prošenj jugoslovanskih tvrdk, v katerih te tvrdke prosijo, naj se jim dovoli plačevanje po starem tečaju 14.80 za marko tudi po
Zoper nevarnosti
infekcije skozi ustno duplino poskusite okusne
Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavitka din 8.—, veli-„ -	keca zavitka din 16.—.
Ogl. reg. br. 15510 £7/5 1939
31. marcu 1941. Devizna direkcija opozarja da bo plačevanje po starem tečaju dovoljeno samo do 31. marca t. 1. če je jugoslovanski dolžnik svoje obveznosti pravočasno prijavil Narodni banki, o nosno če je prosil za dovoljenje, da bi se smel izkoristiti stari tečaj in je takšno dovoljenje tudi dobil. To velja samo za obveznosti, katerih plačilni rok je do 31. marca 1941. Za tiste obveznosti , ki zapadejo po 31. marcu t. 1., bo naknadno izdeno dovoljenje za plačilo, po starem tečaju, kolikor be lo nemška oblastva na to pristale. Toda tudi ta plačila bodo morala biti izvršena do 31. marca 1941., če bo jugoslovanski dolžnik hotel izkoristiti stari tečaj. Po 31. marcu 1941 bo covoljene plačevanje samo po novem tečaju 17 80 za marko brez ozira na to. kdaj je bila kupčija sklenjena in brez ozira na plačilni rek.
= Registracija uvoznikov kož in usnja. Po naredbi o kontroli uvoza surovih in suhih kož. urnja jn usnjenih izdelkov, krzna in krznenih izdelkov, lubja in ekstraktov ter materiala za strojenje kož od 28. I. 1941 je bil določen rok za registr°cijo uvoznikov imenovanega b'aga do 15 februarja t. 1. Na utemeljeno vlego Zbornice za TI v kateri je podčrtala, da je večina uvoz likov rok za reg r,u ecijo zamudila, je direkcija za zunanjo trgovino odgovorila zbornici, da upošteva težko situacijo uvoznikov in da bo ukrenila po-TeJ"i c da se izda nova na; edba. na 0*5-novj katere se bo podaljšal rok za registracijo, da se omo^ i ;i reg>s'rpnija aMi r.mm uvozrikon. ki <1 \s.pj š n s- vložili prošnje za reg?str~c'jo. Drokcija samo pripominia, da 'e dobila c! v -<*"nrroka iz našega področja zdo majhno število vlog, dasi je to najbolj razvito industrijsko področje. Na določbe o registre1-se ponovno opozarjijo vsi uvoznici zgoraj navedenega h'aga. zlasti tudi trgovci z galanterijskim blagom, krznarji itd.
= Prikrojevalni tečaj 7a krojače v
Ljubljani, ki ga priredi kr. banska uprava v prostorih tehniške srednje šole v Ljubljani (soba 10. II nadstronie). se prične 5. marca t. 1. ob 18. uri. Interesenti se do dneva otvoritve še lahko priglasi pri kr. banski upravi, Erjavčeva ul. št. 12, oziroma ob otvoritvi tečaja vodji tečaja obrtnemu uč:telju Knifelju Alojzu.
= Izv°z jabolk v Nemčij". v zvezi z okrožnico št. 42 od 9- decembra 1940. kakor tudi v zvezi s prejšnjimi okrožnicami sporoča Prizad vse zainteresiranim izvoznikom, da je odobren izvoz nadaljnih 100 vagonov svežih jabolk v Nemčijo, oziroma v češkomoravski protektorat po n°To v°rjenih cenah. Ta cena velja za nepakira-na jabolka, za pakirana pa bodo izvoznki zaračunavali po 0.50 marke na račun odškodnine za vsak uporabljeni zaboj. Opozarjajo se izvizniki, da se pri pro.ai jabolk v češkomoravski protektorat pogo !e za ceno na podlagi tečaja 17.80 za marko. Prodaje izpod cene so prepovedane. Po gornjih cenah se smejo prodajati jabolka, ki po kakovosti odgovarjajo namiznim jabolkom, debelim najmanj 5 cm. Za gom/ih 100 vagonov kakor tudi za vse pošiljk", uvožene v nemško carinsko področje, Prizad, kakor je znano, ne daje nobenih izvoznih premij.
Pozivajo se zainteresirani izvozniki, naj prijavijo količine, ki jih nameravajo izvoziti, da bi se na podlagi cobljenih prijav mogla izvesti pravična dodelitev izvozni-šltili dovoljenj.
Borze
3. marca
Na jugoslovenskih borzah ie bilo na-dalnie p vpraševanie za grške bone po 37.50. Tečaii na sv.bednem trgu so esta i nespremenjeni.
Na zagrebškem efektnem tržiš*u ie bilo pri 'mirni tendenci za Voino škoio P -vpraševanje po 478 (v B oeradu 'e til premet po 477.50). Zakjučkov ni bilo. DKVtZis
Ljubljana. Of;cie!ni tečaji: London 174.57 — 177 77. Ncw York 4425 — 4485, Curih 1028.64 — 1038.64. Tečaji na svobodnem trgu: London 215.90 — 219.10, Ncw Ycrk 5480 — 5520, Curih J271.10 — 1281.10. Privatni kliring: Berlin 1772 — 1792,
Curih. Beograd 10, Pariz 7.40, London 16.65, Ncw Yc/rk 431, Bruselj 69, Milan 21.70, Madrid 40, Amsterdam 229, Berlin 172.50. Stock'v>'m 102.5750, Oslo 98.50, Sofija 4.25, Lisabcna 17.26, Budimpešta 85, *:kkhi*
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škc-da 478 den.. 4"'o agrane 56 den.. 4°'o severne agrarne 56 50 den.. 6'« beglu"k» 85.50 bi.. 6% dal m. agrarne 8 .50 — 82, 6"/o samske 80 — 81. 7°'o s a iliz. 98 d?n., 7°/o invest. 100 dan.. 7°'«. Seligman 104 dei. 7% Blair 107 den.. 8"/o BVnir 110 den.; de'-nice: Narodna banka 7000 den.. PAB 210
den.. Trboveljska 4on bi.
Becgrad. Vojna šk da *77."1 — 473 (477.50). 4p'o agrarna 57 d n.. seve ne ne a^rar^e 5« den (56). 6n'o be^k ške 8" "0 — 86. 6°'o dalm. agrarne 89 50 — 80.75 (80 50). 7% stabiPz. 99 den. 73'n invest m den.. 7°'o Sekfrman — (110) B'a'r 10"> bi.. Narodna banka—(6S25). PAB 212 d n.
Blagovna tržišča
*ITO
-f NovOsadSka blagovna borza (3. t. m 1 Tendenca nesr-i-emr>nipna sremski In slavonsk' 435 — 440 Ječme«: baški in sremski 5®l — 590 Koruza: ča-. su Drimerno	?	via«P f-anko va-
gon ali §ler>?lP (73 vsak odstotek mani vlase se cena ooviša za * din» um»t-io sušena koruza « 14° < v'a2e 250 din Moka (franko va<*on ali 3!eo v d"navski banovini)- Dšenična »Oss« in »Os« 723 70^ Dreseiana Dšenična moka 358	enot-
na Dšenična moka 382 25 neoreceiaia Dšenična moka 351 oreseiana Koruzna moka ali koruzni zdrob ? naiveč '4% vla-ee 321 oresejana koruzna moka t? času orimerno suhe koruze 250 nepreseiana 230 Otrobi rfranko vagon ali dunav-ska banovina) ošenični 200 Koruzri » kalmi 150 bre? kali 70 Fižol: baški m sremski 640 — 645.
Velik dobrotnik človeštva
Borba na življenje in smrt
Tragična smrt sira Bantinga, odkritelja inzulina
Človek bi mislil, da je bil ta posnetek narejen v bombardiranem Londonu, pa kaže v resnici špansko mesto Santander, ki ga je vihar strašno opustošil
Na železnici »Kaj pa naj to pomeni, gospod?« »Nadomestilo za jedilni voz, mylcrd.«
(»Bertoldo«)
V Rumuniji so petrolejki vrelci že dalj časa pod zaščito nemške protiletalske
obrambe
H. Adams:
®aistj in Jftosemarij
Roman
»Krasno dekle si, Rosie!« To je bilo vse, a teh nekaj besed je prešinilo Daisyjino drhteče telo z dobrodejno toploto.
Nekaj časa je bilo težko dognati, ali dohajata begunce ali ne. Potem pa sta videla, kako se velika razdalja počasi začenja krčiti. Billov čoln ie bil nekoliko večji in je imel močnejši motor. Bliže. čedalje bliže! Toliko dirk z motornimi čolni je že bilo v tem lepem zalivu, a gotovo še nobene, ki bi bil njen izid tako pomemben. Mimo tega pa je oplašalo še drugo vr>rašanie. Kai, če ie cilj ugrabiteljev tako bl^zu. da ea lahko dosežeta, ore-den stopi zasledovalec na kopno? Morda ju čaka hiter avto. ki ju odnese z njunim plenom vred!
Da ie bil niun cili St. Malo. bi bila ute^mila uiti. Razbojnika sta očitno vedela, da ju Bi1! lovi, a morala sta priti na dogovorjeni kraj. in ta '-rai ni bilo staro utrjeno mesto, kakor je izpr-va mislila Daisv. Smer njune vožnje je prečkala zaliv ter puščala mnogoliudno pristanišče ob strani. Vse je kazalo, da sta namenjena v skrit kotiček na obali — in to jima je izpodbijalo načrt.
»Aha... St- Servan,« je Bili zagodrnjal in pokazal staro, zanemarjeno mesto na koncu sosednjega otoka. »Imava ju!«
A tudi zasledovanca sta izprevidela. da ne uid' ta hitremu čolnu. Njuna lastna varnost jima je bila zdaj nad vse. Komaj šestdeset, komaj petdcs t. komaj štirideset metrov je nazadnje še ločilo Čolna... in tedaj... —
»Ne, za Boga ... nikar!« je vzkriknila Daisy. Videla je, kaj namerava eden izmed nečloveških zločincev. Držeč otroka v rokah, se je visoko vzravnal, se porogljivo zarežal preganjalcema — in v velikem loku zalučil malega Dorieja v morje.
»Ustavi, Bili... ustavi!« je zakričala.
A tudi Bili je videl, kaj se je bilo zgodilo. Ustavil je motor, in nekaj sekund nato sta pridrčala do kraja, kjer se je bil malček pogreznil v vodo. Daisv je vrgla plašč z ramen in se potopila za njim. Izkušeni potapljalki, kar je bila, ni bilo težko zgrabiti otroka in izplavati z njim na vrh. B 11 jima je pomagal v čoln. V daljavi je ta č?s izgin ] nasprotni čoln, čigar popadka je bila zmožna žrtvovati nedolžno dete, da reši svoje lastno malopridno življenje.
»Pusti ju. Bil!,« je v solzah dejala Daisy. »7dai morava najprej osušiti Dorieja in ga spraviti domov. Misliš, da mu bo škodilo?«
Zbegana družba je koprne čakala njune v^nit-ve. Gospa Carterjeva je poljubljala in stiskala malega Dorieja in ga skoraj ni več dala iz rok — česar se je mladi človeček kaj hitro naveličal. Gospod Carter je najprej stisnil Daisvii roke kn pa je zavpila in pokazala ranjene prste io je prijel za glavo in jo prisrčno poljubil. G strr m n e~o-va žena sta govorila o božji previdnost varuški nista vedeli od veselja ne kod ne kam. D~kaj ča
sa je minilo, preden se je razburi nost toliko unesla, da so mogli povedati d ug drugemu, kaj se je bilo dogodilo na kopnem in na morju.
Ko se je bila varuška Kate (Pongl ločila od svojega neznanega družabn'ka in maička ni več našla. ie mislila, da ga je Ping odnesla v ho+el. Ping je bila neko!'ko siarejša od nje. morda tudi nekoliko pametnejša, in je bila nemara storila to z namenom, da jo izmodri Potem ji ie prišlo 4udJ na misel da je bil morda gospod Ca^er ram ali kak drug član njegove družbe našel malčka br~z nadzorstva ter pp. spravil n? var^o. V t?k~m primeru so se ii obetala •'""•■like ne^rilike Toda poznala ie n^va^p dru?;ne in sod^a. da j° to kaj malo verjetno. Niti za trenutek ni podvomila o tem. da ie Dorie v rok^h njene tovaTišice.
Ko se je pa prepriča, da ni tako. da sta gosna Carterjeva in gosna Gasteri^va v svovh sobah da gospoda mirno sodita na balkonu in da m malčka nikjer, se jo prestrašila in jcla s P ngico iskati po vsei obali.
Neznani častilec se je b^l med tem prav t«ko brez sledu utrnil kakor lržna varuška, o kateri ti dve seveda nista nič vedeli Ker je Done že po malem hodil in izvrstno kobacal, sta domnevali, da se je splazil v katerega izm-^d šotorov in tamkaj znova, zaspal: morda se je tu<^ ipral z drugimi otroki. Begali sta od šotora do šotora in povrra-ševali. toda vse ie b;lo zaman ČuJno bi se utegnilo zdeti, da ni bil nihče opazil dogodka a tistih nekai ljudi na plaži se je bilo zaradi rlime umaknilo na višje kraje, kjer so najbrže zadremali.
Tedaj ni ostalo dekletom nič drugega, kakor da se vrneta v hotel in povesta žalostno novico. Pol-blazna od skrbi in razburjenja sta roditelja planila k ravnatelju hotela. Obvestili so policijo, ki je neutegoma razposlala zasledovalne oddelke na avtomobilih, da bi preiskali ceste in pota, ki vodijo iz mesta. Orožniški podčastnik je izpr?seval Pon-gico o možu. ki jo je bil odvrnil od dolžnost1; nastopil ie tako strogo, in njegova vpra^an^a so bila tolikanj težko razumljiva, da se je ub^ži-a že v -dela zanrto v tuji dežli in so jo pustili živci na cedilu Očitki gospe Carterieve in posebno tudi gosne Gasterjeve so to zaslišanje še ote"e-ali.
Izkazalo se ie. da ii im° moža. ki io je b'l zadnje tri dni dvakrat ogovoril, ni bilo zmno. Imela ga j za angleškega letoviščaria. Utegnilo mu je biti trideset let; imel je svetle brčice. sivo obleko in siv klobuk. Ta opis je velial za sto in slo g">-stov. ki žive v Dinardu za časa velike sezone, in ni dajal policiji niti najmanjše opore.
Potem pa, po urah najglobljega obupa, sta B II in Daisv prinesla otroka nazaj. Ne pustolovščina ne mrzla kopel nista bila škodila malčku, ki je z veslim vriskanjem pozdravil cčrta in mater. Zdaj so vsi terjali, naj Daisv pove, kar je videla in doživela. toda Bili je posegel vmes.
»Roko ima ranjeno, vsaj obv=žite io. preden začne pripovedovati. »Dajte.« se je ob nila k uradniku. »ukažite. naj telefonirajo v St. Servan in druge bližnje kraje, da bodo poizvedovali po motornem čolnu.«
»Kakšno številko je imel?«
V	zaledju sedanje vojne je smrt ugrabila moža, ki mu deset in desettisoči dolgujejo hvalo, da lahko živijo. Na Novi Fundlandiji se je prošli teden pri letalski nesreči ubil jedva petdesetletni odkritelj inzulina, Nobelov laureat za medicino iz L 1923., sir
Frederik Grant Banting.
Narodil se je v Allistonu pri Ontariu v Kanadi 1. 1891. in je študiral medicino v Torontu. Bil je še čisto mlad praktičen zdravnik, ko je izbruhnila svetovna vojna, ki ga je potegnila na bojišče. Tri leta je sodeloval v Franciji z angleškimi četami in se je hrabro boril pri Cambralu, kjer so zavezniki izvršili prodor s tanki.
Zaradi hude poškodbe
je bil od tam poslan domov.
V	Kanadi je napravil sijajno kariero. 2e L 1919. je postal vodja otroške bolnišnice v Torontu, obenem pa je aslstiral na univerzi v Ontariu. To je bilo v času, ko je profesor Best delal preiskave o omiljenju sladkorne bolezni z dieto. Banting in Best sta skupno proučevala sekrecijo
trebušne slinavke,
o kateri je Imela tedanja znanost v rokah dokaze, do dobe psi po njeni odstranitvi sladkorno bolezen, tkzv. diabetes mellitus ter poginejo v treh ali štirih tednih. Med boleznijo so živali izločale velike množine sladkorja prav tako kakor človek.
Banting je več let intenzivno študiral ta problem in je prišel do zaključka, da je treba najti za zdravljenje diabetikov
poseben hormon.
Pri teh eksperimentih ga je podpiral mlad človek, ki je danes profesor za fiziologijo na univerzi v Torontu, C. H. Best. Ker sta jima stala ob strani profesor Macleod in kemik Collip, so bila denarna sredstva kmalu na razpolago in posrečilo se je izdelati potrebni hormon v najčistejši obliki. Kmalu nato je bil
i n z u 1 in,
kakor so imenovali novi preparat, trpečemu človeštvu na razpolago.
Zdravilo je bilo v Ameriki hitro patentirano, izdelovanje pa je bilo poverjeno tvrdkam, ki niso skoro nič zaslužile. In prav temu dejstvu gre zasluga, da se je inzulin naglo udomačil in razširil po svetu ter prinesel sladkorno bolnim veliko olajšanje. Amerika je nekaj let uspehe z in-zulinom pozorno zasledovala. Poslala je v Evropo cel
trop zdravnikov,
ki so morali natančno poročati o uspehih. Leto dni po Bantingovem odkritju se je dobil Inzulin za razmeroma nizko ceno v vsaki lekarni. Nekaj let po odkritju inzulina je zdravniška veda ugotovila, da zara-
Štiri bojišča
Napad na matično ladjo
l Larisa se ie tresla
šele zdaj se doznavajo neke zanimive podrobnosti o potresu v Larisi na Grškem. Potres je bil prvi v zgodovini tega mesta. Sunki so porušili 40 odstotkov hiš, število človeških žrtev pa še ni znano. Ugotovljeno je, da je ostalo približno 28.000 oseb brez strehe.
Potres je uničil tudi poslopje radijske postaje. Brzojavni promet je pretrgan. Na glavnem trgu v mestu se je zrušilo več hotelskih zgradb. Po vesteh atenskega observatorija je bilo ognjišče potresa na Olimpu, 260 km od Aten, na severozapadni strani Larise. Potresni sunkov je bilo šest. Potresno valovanje so zaznali tudi v Solunu. Naknadno poročajo, da so prinesla prebivalstvu prvo pomoč letala, in sicer v obliki živil in zdravil.
di sladkorne bolezni ni treba nikomur umreti.
Bantingove zasluge so bile v Ameriki javno priznane. Dominijonski parlament v Ottawi mu je podelil
letno rento 1500 funtov, ,
v Ontariu pa so osnovali posebno stolico za | medicino, nosi ime po Bantingu in Bestu. i Banting je namreč Izjavil, da si ne lasti izključnih zaslug za odkritje inzulina in je delil Nobelovo nagrado s svojim najožjim sotrudnikom. O Bantingu poročajo tudi da je bil tudi izvrsten slikar, čeprav se je bavil s to umetnostjo samo v svojem prostem času. Njegova smrt pomeni hud udarec za Anglijo, kajti učenjak je bil z letalom na poti v Evropo. Zadnje čase je proučeval vpliv hitrosti, višine in nizke temperature pri letalih. Spadal je med
Ženske nadomestujejo moške
Opustošeni Santander
V nekaterih krajih Italije raznašajo pošto ženske namesto vpoklicanih moških
ANEKDOTA
Ob uprizoritvi neke svoje opere je prišel Verdi v Palermo, kjer je bil gost prijateljske družine. Gostitelji so imeli hčer Nino, ki je veljala za zelo muzikalno. Oče in mati sta zahtevala od nje, naj mojstru zaigra nekaj na klavir. Ko se je to zgodilo, se je mati vprašujoče zazrla v Verdija in dejala:
»Nu, kaj sodite, maestro?«
»Sodim, da je gospodična Nina zelo pobožna«.
»Kako pobožna?«
»Ker je njena muzika kalna — kadar igra, desnica ne ve, kaj dela levica ...«
VSAK DAN ENA
Zaščita rumunskili petrclejskili vrelcev
možganski trust,
Id so ga Angleži poslužujejo, da čimbolj učinkovito posežejo v razplet sedanje vojne.
Angleška admiraliteta je oborožila v boju proti sovražnim podmornicam tudi manjše ladje, na katerih so zdaj nameščene naprave za podvodne bombe
Burno življenje Alfoma XIII
Nemško letalo bombardira angleško matično ladjo na Malti
Po poročilih rimske agencije Štefani obstoje zdaj dve glavni fronti; prva je ob Kanalu in na Atlantiku, druga, ki jo smatrajo za sekundarno, pa v Severni Afriki in na Balkanu. Poleg tega obstoji še tretja, »potencialna« fronta na Daljnem vzhodu. Po sodbi .političnih krogov v Rimu vsako drugo fcemačenje vojne ne odgovarja stvarnemu položaju.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Če m veš, tM izv*x
da je odpotovalo v Nemčijo na delo 25 tisoč brezposelnih Francozov;
da je bil ocenjen za letošnji najboljši film v Hollywoodu film »Rebeka«;
da se je na pariških ulicah pojavilo novo vozilo — električni bicikel;
da so Ze:"injene države nakopičile ogromne množine jekla;
da je bolgarska vlada uvedla nakaznice za kupovanje platna;
da je Francija primerana zmanjšati obroke kruha ta mesec za 20 odstotkov;
da je naš zunanji minister Cincar-Mar-kovič za svojega bivanja v Budimpešti obiskal tudi vdovo pokojnega ministra Csa-kyja;
da je v Botosaniju v Rumuniji izbruhnil pežar v ondotni tvornici za sladkor;
da so v Gibraltaru na javni dražbi prodali 845 ton banan, ki so jih zaplenile angleške vojne ladje na francoskem parniku »Fort Richelieu«;
da znaša vojni proračun Japonske 800 milijonov funtov.
V okviru letošnjih zimskih športnih prire-litev v Garmisch-Partenkirchnu sta izvajala Rumunka Irca Minculescu in Freddy Eissenbeisser originalen program, ki je bil prikrojen za artistiko in akrobatiko
Atentat na dan poroke — Moški potomci, krvavite!]! — Diktatura je povzročila kraljev odhod s prestola
Včeraj so v Rimu pokopali bivšega španskega kralja Alfonza XIII., katerega truplo bodo pozneje prepeljali v Španijo, kjer bo položeno k večnemu počitku.
Alfonz XIII. se je narodil nekaj mescev po smrti svojega očeta, zaradi česar je njegova mati, kraljica Kristina, prevzela regentstvo do otrokovega rojstva. Ko je • princ prišel na svet v maju 1886. je bil ta-; koj oklican za kralja. Na prestol je stopil , L 1902. štiri leta pozneje pa se je oženil s princeso Viktorijo Evgenijo Batenberško. Na dan poroke je bil na kraljevo dvojico izvršen atentat. Petnajst oseb iz kraljevega spremstva je bilo ubitih, kralj in njegova soproga pa sta ostala živa in zdrava.
Zakon Alfonza XIII. z Viktorijo Evgenijo je bil plodovit. Narodilo se jima je šest otrok, štirje sinovi in dve hčeri, na-žalost pa so moški potomci vsi krvavitelji.
Vlada Alfonza XIII. v Španiji ni imela sreče. Maroška politika je zahtevala od države velike žrtve. Po dveh desetletjih je
bila dežela tako oslabljena, da je kralj poklical na čelo države diktatorja Prima de Rivero. Mož je vladal nekaj časa, slednjič pa je moral odstopiti. Ljudstvo je bilo tako vznemirjeno, da so se v njem pojavile prekucuške tendence. Pri volitvah v aprilu 1931. so revolucionarni elementi dobili večino in vlada grofa Romanonesa je morala izročiti oblast republikanskemu voditelju Zamorri. Naslednji dan je Alfonz XIII. zapustil Španijo ter odšel najprej v Pariz, od tam pa v Rim, kjer je zdaj umrl. V zadnjih letih svojega življenja je bivši suveren Španije večkrat obiskal Koroško. Eden izmed njegovih sinov se je z avtomobilom smrtno ponesrečil in je pokopan v tej deželi.
Akrobatika v snegu
Da bi vas prepričali, da se zamorete v 6 mescih ob polurnem dnevnem čitanju (ne učenju) avtomatski naučiti enega ali več tujih jezikov s pomočjo originalne metode (po zakonu zaščitene) zasnovane na mnemo-tehniki (vedi zapomnjenja) in psihodinamiki. pošljemo vsakomur
brezplačno
in brezobvezno poskusno lekcijo za
nemški francoski italijanski iezik
Izvolite poslati razločno pisan naslov, z navedbo, za kateri jezik se zanimate.
Celotni stroški predplačila znašajo en dinar dnevno. Pomožni učbeniki niso potrebni.
Javite se takoj!
OKULTISTIČKA BIBLIOTEKA — BEOGRAD,
ček. račun 54.988 — pošt. pretinac 876.
Nemški poslanik v.
obisku v
Zagreb, 3. marca o. Davi je prispel iz Beograda na službeni obisk v Zagreb nemški poslanik v. Heeren s soprogo in spremstvom. Ob 11. je poslanik obiskal v spremstvu nemškega generalnega konzula dr. Freunda bana dr. Šubašiča, pri katerem se je zadržal kakih 20 minut v prisrčnem razgovoru. Nato je nemški poslanik obiskal nadškofa dr. Stepinca. Opoldne mu je ban dr. Šubašič vrnil obisk v hotelu »Esplanade«. Kmalu nato mu je vrnil obisk tudi nadškof dr. Stepinac- Ob 13. je ban dr. šubašič priredil v banski palači na čast nemškemu poslaniku obed, ki so se ga udeležili tudi podpredsednik vlade dr. Maček, nadškof dr. Stepinac, senator dr. Juraj Krnjevič, podban dr. Svetozar Iv-kovič, armijski general Nedeljkovič, mestni župan Mate Starčevič in drugi predstavniki, iz nemških vrst pa poleg poslanika Heerena in soproge, generalni konzul dr. Freund, konzul Teodor Doffel, generalni glasbeni ravnatelj draždanske opere dr.
Minister dr. Torbar
o naši nevtralnosti
V nedeljo je otvoril minister za pošte in brzojav dr. Josip Torbar novo avtomatsko telefonsko centralo v Osjeku. Ob tej priliki je imel na zbrane osješke predstavnike daljši nagovor, v katerem je dejal med drugim:
»Mi smo priče usodnih dogodkov okoli nas. Najtežji dogodki so pritisnili najmočnejše in najbolj napredne narode in države in jih prisilili, da se bore danes zgolj za svoj obstanek. Naša država je po zaslugi modre politike kneza namestnika Pavli a in vlade narodnega sporazuma ostala izven vojnih konfliktov. Naša država bo tudi v bodoče izvajala politiko nevtralnosti z namenom, da očuva našemu poštenemu in dobremu narodu blagodati miru in mu omogočila nadaljnji napredek. Pri tem bo gotovo uživala podporo vsega naroda. Naš narod je znal v tisočletjih svojega obstoja hoditi vedno po potih, ki so mu zagotovila obstojo in napredek. Znal pa bo, če bi bila potreba, možato in odločno braniti vse, kar mu jamči mir, napredek, varnost in življenjski razvoj.«
»Solidarnost opozicije"
Splitski »Narodni list«, glasilo jugoslovanskih nacionalistov na Hrvatskem, objavlja pod gornjim naslovom članek, v katerem med drugim piše:
»V dnevih, težkih za narod in državo, morajo vse stranke pozabiti podrobnosti strankarskih programov, ki jih ločijo, ter podrediti vse svoje interese velikemu interesu narodne in državne skupnosti. Ako kaka stranka tega noče ali ne more storiti. izgubi pravico do obstoja, ker je s tem prenehala biti orodje zdravega narodnega življenja, temveč je postala orodje osebnih ambicij in osebnih ali skupinskih interesov ... Tudi razmerje med vladinimi in opozicijskimi strankami mora biti urejeno pc> obojestranskih dolžnostih in pravicah. Brez dvoma imajo tudi opozicijske stranke svoje dolžnosti, ki jih morajo izvrševati v ■ nosu do države in po njenih zakonih, toda one imajo tudi svoje pravice . -. Opozicijske stranke morajo v kratkem času, ki ;m je še na razpolago, na solidni bazi zgraditi in utrditi svojo solidarnost, da bodo mogle v odločilnem trenutku — bocli-5; v vladi, bodisi v opoziciji — dati državi novih moči in novega poleta.«
IzSlovenca"
V	nedeljskem notranjepolitičnem tedenskem pregledu beleži »Slovenec« glasove c» potrebi koncentracije, o kateri razpravlja vsa jugoslovenska politična javnost. »Slo-"«nec» misli, da je koncentracija pri nas »epotrebn*. ker je v vrstah Kmetsiko demokratske koalicije že itak združen ves hrvatski narod, v Sloveniji pa je »velikanska večina naroda, in sicer prav vse, kar narodno čuti, že dolgo zbrano v naši politični skupnosti, ki jo je do svoje smrti vodil naš narodni voditelj dr. Anton Korošec, sedaj je prav tako zvesto in samozavestno strnjena okrog novega slovenskega narodnega vodsta, ki mu načeluje dr. Kulovec kot politični naslednik dr. Korošca. Zato je tudi koncentracija slovenskih pozitivnih političnih sil že davno dokončno izvršena, dr. Kulovec s svojimi sodelavci pa ima polno pravico in pooblastilo, da v celoti zastopa vse koristi in težnje slovenskega naroda.«
Pogajanja s staroradikali
Zagrebški »Jutarnji list« poroča, da je nedeljo dopoldne ponovno obiskal predsednik vlade Dragiša Cvetkovič šefa radikalne stranke Aco Stanojeviča. Imel je z njim daljši razgovor. Po o-dhodu cd šefa starih radikalov je izjavil predsednik Cvet-kovič novinarjem, da ni nič novega.
V	Nišu so se nahajali pretekle dni tudi prvaki NRS Miša Trifunovič. Krsta Mile-tič in inž. Miloš Bobič. Po konferenci z Aco Stanojevičem so izjavil« novinarjem: »Razgovarjali smo se z našim šefom o morebitnem sodelovanju 9 sedanjo vlado. Razgovori o tem sc končani. Iz načelnih razlogov nismo mogli sprejeti predloženih predlogov.«
Občinske volitve v Hrvatski Kostajnici
V	nedeljo so bile v Hrvatski Kostajnici občinske volitve, za katere sta bili postavljeni dve kandidatni listi. Lista Tomislava Pavišiča je dobila 243 glasov in 12 odbornikov, lista Fabjana čubakoviča pa 212 glasov in 6 odbornikov. Volilo je 89 odstotkov volilnih upravičencev. Obe kandidatni listi je postavila KDK.
Nemška zimska pomoč v Maribora
Krajevna organizacija mariborskega »Kul-turbunda« je priredila vrsto koncertov v ko-rist zimske pomoči nemške narodne skupine v Jugoslaviji. Po objavi mariborske podružnice Kulturbunda je bilo zbranih na teh koncertih za zimsko pomoč 174.003 din ter 52 mark Enemu izmed koncertov je prisostvoval tudi voditelj nemške narodne manjšine v Jugoslaviji dr. Sepp Janko, ki se mudi na okrevanju na Pohorju.
Heeren na uradnem Zagreto
Bohm in industrijec Emting. Med obedom je ban dr. Šubašič kot predstavnik oblasti na Hrvatskem pozdravil poslanika v. Heerena ter mu poželel čim ugodneje bivanje v metropoli Hrvatske.
Nemški poslanih Heeren je ob priliki svojega obiska v Zagrebu dal novinarjem kratko izjavo, da ni prišel prvič v Zagreb in da tudi drugače pozna naše kraje, ker je ob raznih prilikah že pogosto potoval po Jugoslaviji. V poslednjem času seveda zaradi splošnega položaja ni mogel pogosteje potovati po državi in zato je šele sedaj mogel prvič obiskati banovino Hrvatsko po njeni ustanovitvi. Svojo izjavo je končal z besedami: Sedaj gostuje v Zagrebu ena najboljših nemških oper, pa sem prišel, da prisostvujem njenemu gostovanju.
Jutri bo poslanik Heeren obiskal predsednika HSS in podpredsednika vlade dr. Mačka v Kupincu.
Organizacija kmetijskih zadrug v Franciji
Francoski poljedelski minister Pierre Ca-ziot je te dni imenoval 26 članov odbora, kateremu je poverjena organizacija kmetijskih zadrug na osnovi posebnega zakona, izdanega lani v decembru Francoski listi poudarjajo, da je bila želja vlade, da bi bili v tem odboru najboljši zastopniki kmetijstva iz vseh francoskih pokrajin, sorazmerno iz zasedenega in nezasedenega dela Francije. Skoraj vsi član> tega odbora so poljedelci, lastniki velikih, srednjih in malih kmetij.
Kmetijske zadruge bodo združevale vse socialne razrede, ki se bavijo s kmetijstvom, in je zato v odboru tudi nekaj poljedelskih delavcev. Delo odboTa obstoji trenutno v tem, da izravna prehod od starih, po poklicih ločenih zadrug do novih skupnih. Dokler ne bo ustanovljeno osrednje kolesje, ki bo urejevalo te nove zadruge, bo opravljal njegovo delo novi odbor, ki bo poljedelskemu ministru tudi predlagal, koga naj imenuje za pokrajinskega zadružnega zastopnika v posameznih pokrajinah, da bo na svojem območju vodii organizacijo kmetijskih zadrug. Odbor je že začel svoje delo.
Igralska in pevska družina 40. p.jr.
Pred dnevi so objavili skoraj vsi jugoslovenski listi poročilo, da je bilo te dni ustanovljeno v Beogradu prvo vojaško diletant-sko gledališče, v katerem bodo sodelovali aktivni in rezervni vojaški obvezniki. Ob tej priliki bo našo javnost zanimalo, da imamo v Ljubljani pri našem Triglavskem pešpolku že dalje časa vsako nedeljo gledališke in koncertne prireditve, pri katerih sodelujejo aktivni in rezervni pripadniki polka. Doslej je bila že vrsta prireditev z recitacijami, gledališkimi igrami in koncertnimi točkami. Pri nastopih je sodelovala tudi godba 40. pešpolka, ki je poleg tega priredila dva koncerta za naše vojake. Ljubljanski pešpolk ima tudi pevski zbor, ki bi lahko mirno nastopil tudi pred širšim ljubljanskim občinstvom. Posebno odličen je bil njegov nastop ob priliki nedavne zaprisege naših rekrutov.
Prosvetne prireditve ljubljanskega pešpolka so med vojaki zelo priljubljene in predstavljajo za naše borce, ki so med tednom težko zaposleni z vojaško službo, prijetne ure zabave in oddiha. Udeležba je vedno rekordna. Vsem prireditvam prisostvujejo skupaj s svojimi vojaki tudd vsi oficirji.
želeti bi bilo, da bi se omogočilo igralski in koncertni družini 40- polka, da bi pokazala plodove svojega tihega, a vztrajnega dela tudi ljubljanskemu občinstvu. Morda bi tak nastop v eni izmed velikih ljubljanskih dvoran omogočila naša nacionalna društva, v prvi vrsti ljubljanski pododbor Udruženja rezervnih oficirjev. Tudi ljubljanski radio bi lahko angažiral za »večer naše vojske«, kako soboto ali nedeljo zvečer igralsko in pevsko družino našega domačega pešpolka. Gotovo bi žel za to splošno priznanje.
Ko smo prisostvovali par prireditvam ljubljanskega 40. pešpolka in videli zanimanje, s katerim so vojaki sledili posameznim nastopom smo se spomnili svoje-
Dan velikega pričakovanja, obetov in uspehov je spet za nami. Velika planiška prireditev je tudi tokrat privabila v gorenjski kot tisoče izletnikov med katerimi najbrž ni nikogar, ki bi mu bilo žal dolge vožnje. Da, vožnja z vlakom je bila v resnici dolga, kajti cijaziti se na progi, ki ni dolga niti 100 km, kar pet ur ali še celo več, to se pravi mučiti potnike in do kraja preizkušati njihovo potrpežljivost in dobro voljo. Naj ugotovimo kar spočetka, da bo prihodnja velika planiška prireditev močno ogrožena če ne bo uspelo železniški direkciji urediti boljših zvez s Planico. Tisoči utegnejo izostati, če ne dobe obljube, da bo vožnja k prireditvi kaj bolj človeška. Nihče ne zahteva, da bi vozili vlaki po 100 km, pač pa da bi vsaj po dveh urah vožnje mogli prispeti na kraj prireditve. Kako lepo bi bilo, ko bi na Gorenjsko vozili motorni vlaki, takrat bi v Planici uspevalo še nekaj hotelov in dobili bi pravo ju-goslovensko zimskosportno središče. 2al, sedaj niso časi, da bi gledali v tako daljno bodočnost.
Zima v Planici je bila vsa pravljična. Snega je v izobilju. Planine krog in krog so še vkovane v led in trdno varjejo planiški biser. Vso prelest zimskega časa pa je povečalo jasno nebo, sonce, ki je s prav pomladansko močjo grelo izletnike, in v ne-brojne bisere spreminjalo snežne kristale,
časnih prireditev ljubljanskega gledališča
za naše vojake. Ali ne hI mogla uprava ljubljanske opere in drame vsakih štirinajst dni posvetiti po en popoldan ali večer našim vojakom in jim omogočiti proti minimalni vstopnini uživanje te, ali one opere, odnosno dramskega dela Ce danes kdo zasluži med nami vso pozornost in naklonjenost, potem jo naši sinovi in bratje v službi kralja in domovine. Prepričani smo. da bi storili tudi naši igralci vse, da bi bili taki gledališki nastopi za naše vojake čim bolj uspešni in dovršeni.
Iz Krškega
k— Opozorilo prebivalstvu. Opozarjamo vse prebivalstvo, da bo mestni preskrbo-valni urad izdaial krušne karte vključno samo do 8. marca.
k— Dobro gospodarstvo. Pri nas so v zadnjem času začeli štediti kar na veliko Tako ie mestni gospodarski urad sklenil, da bodo mestne ulice razsvetli ene samo do 23. ure ponoči Da oa prihranek ne bi bil prevelik smo opazili zadnje dni da smo imeli do ves Dopoldan razsvetljene ulice.
Iz Novega mesta
n— Drevi ob 8. bo v okrilju Muzejskega društva predaval univ prof dr Milko Kos o temi: »Početki Novega mesta.« Meščani, ki se zanimate za zgodovino Novega mesta, vabljeni!
n— Matijev sejem v Dol. Toplicah je bil še precej dobro obiskan in so prignali preko 200 glav goveje živine. Tudi kupčija, zlasti z voli, je bila živahna in tudi cene so se precej krepko in visoko držale. Topliški sejmi niso dandanes več to, kar so bili še pred leti, ko so bili vedno prav dobro obiskani in se je razvijala tudi živahna kupčija. Vse to polagoma izumira, ker so Toplice preblizu Novega mesta, kjer so tedenski sejmi. Tudi trgovine, ki so že skoro v vsaki vasi. nudijo v dovoljni meri vsakdanje potrebščine.
Nase gledališče
DRAMA
Torek, 4.: Krog s kredo. Red B. Sreda, 5.: Ugrabljene Sabinke. Red A.
»Krog s kred°« pokaže zgodbo, katere višek je salomonska sodba mladega kitajskega cesarja, ki pripomore z njo resnici in pravici, da zmaga nad lažjo in krivico. Igra o usodi nesrečne deklice Hai-tang je obenem podoba teptane pravice in razkriva socialne krivice, ki jih je trpelo kitajsko ljudstvo pod pritiskom korumpiranih uradnikov in dostojanstvenikov. Igrali bodo glavne vloge šaričeva, Jan, Mira Danilova, Skrbinšek, Sever, Cesar, Gregorim in Lipah. Režiser C. Debevec.
Hinko Nučič, prvak in režiser zagrebškega Narodnega gledališča, bo slavil 401et-nico svojega umetniškega delovanja v Ljubljani dne 12. t. m. On in njegova soproga Vika F°dgorska, protagonistka za-greške drame, bosta odigrala Begovičevo dramo »Brez tretjega«. Velike Nučičeve umetniške zasluge za razvoz in procvit slovenskega gledališča v Ljubljani in Mariboru so znane. Gostovamje obeh odličnih umetnikov obeta postati velik dogodek.
prilikah, kakor je bila nedeljska. Ob sončnem vremenu, kadar se njena snežna ploskev nekoliko omehča, je najmanj primerna za brezhibne skoke. Pač pa je bilo opaziti, da je vsa skakalnica od vrha pa do izteka postala odlična, baš ko jo je prekrila senca. To je bilo kmalu po 15. in od tedaj so skakalci dosegli najdaljše polete. To izkustvo bo treba v prihodnje vsekako-kor upoštevati in temu primemo urediti tudi povratek vlakov. Tokrat se je dogodilo, da so morali izletniki na prvi vlak že pred zaključkom tekem tako da najlepših in najdaljših skokov niso utegnili videti. Tudi sicer nima pomena, da odpeljejo vlaki iž Planice pred 17. kajti ob tem času je še prav primerno vreme za smučanje; tistim, ki so žrtvovali dolgo vožnjo do Planice, ne smemo vzeti še tistih pičlih ur primernih za oddih v lepi planinski naravi.
Nedeljski športni uspehi so presegli vsa pričakovanja, čeprav so nemški skakalci dosegli rekordne skoke, smemo biti zadovoljni, da sta tudi Novšak in Finžgar skočila preko 100 m. Morda je ta uspeh še večji od nemških tekmovalcev, če upoštevamo, da imajo naši skakalci mnogo manj prilike za vežbanje. Nemški tekmovalci skačejo vso zimo na mnogih skakalnicah in so vso sezono dobro uvežbani. Ni dvoma, da bi tudi marsikateri naših dosegel prav tak uspeh, ko bi imel priliko zadostnega treninga in nastopa na mednarodnih tekmah, to pa je le vprašanje organizacije in nekaj tisočakov, ki pa jih je za lep namen vselej težko dobiti. Za sedaj pa velja: Planiška skakalnica nima enake na vsem svetu. 118 m dolgega smuškega poleta drugod še dolgo ne bodo dosegli. Odslej spadajo tudi slovenski smuški skakalci med najznamenitejše na svetu.
★
(Nekaj slik z nedeljskih poletov v Planici objavljamo na 3 strani. Op. ur.)
Tudi v tej ligi bodo igrali dalje kar prihodnjo nedeljo, ko se bodo ligaši sestali po temle razporedu: v Beogradu: Jugoslavija—BSK in Jedinstvo—Bask, v Skoplju: Gradjanski—Vojvodina, v Pančevu: Jugoslavija (J)—Slavija (S) in v Borovu: Bata—ŽAK.
*
Na Sljemenu so bila v soboto in nedeljo tekmovanja za prvenstvo hrvatske smučarske zveze in banovine Hrvatske v klasični kombinaciji. Pri skokih v konkurenci je bil najboljši Franta Dvoržak, v skupni oceni pa je dobil največ točk in postal prvak v klasični kombinaciji Stjepan Zimie pred Dvoržakom in Topičem. Posebej je bilo tamkaj še tekmovanje za prvenstvo v i skokih ter tudi nekaj propagandnih skokov, kjer so nastopili tudi nekateri skakalci SmK Ljubljane in Herbeit Jurič, član SK Ptuja. V tej konkurenci je prišel na prvo mesto omenjeni Jurič, drugi najboljši pa je bil Zoran Zalokar z 206.8 točke Vidnejša mesta sta zasedla še Stane Mugerle in Branko Božič, todi člana SmK Ljubljane.
Kako si pomagajo klubi za denar?
Redni dohodki naših športnih klubov kot članarina in podobno so tako malenkostni, da ne krijejo niti majhen del izdatkov, ki so nujno potrebni za razvoj posamezne športne discipline.
Smučarstvo je brez dvoma eno najdražjih športov. Smuči, čevlji, maže. trening itd. zahtevajo izdatke, ki jih zmore danes le dobro situiran posameznik. Ali naj bodo siromašni izločeni iz te najlepše športne panoge ?
Smučarski klub Ljubljana ima izredno mnogo tekmovalcev in to po večini zelo siromašnih. Prišel je na izvirno idejo in zaprosil svojega člana in odbornika g. Zupana Bogdana, da pripravi predavanje o okultnih vedah G. Zupan se je vabilu kluba kot vedno z veseljem odzval in priredi svoje zelo zanimivo predavanje drevi ob 20. v frančiškanski dvorani.
Razložil nam bo bistvo sugestije, telepa-tije in hipnoze in predočil tudi njih kvarne posledice. Vse skupaj bo poživil z nad vse zanimivimi poizkusi. Vstopnina je minimalna. Vstopnice se dobe v prodaji vnaprej pri tv. Goreč in Kolb & Predalič.
Razpis
! tekme v veleslalomu nad Mozirsko kočo
Zimsko-sportni odsek Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva v Celju razpisuje za 9. t. m. tekmo v veleslalomu za pokal g. Meštrova.
Tekmovanje bo na smuški progi od Ka-la v Zaloko (pol ure nad Mozirsko kočo). Proga je dolga 2000 m, z višinsko razliko 600 m.
Start točno ob 10. uri. Pravico starta imajo vsi verificirani člani Slovenske zim-sko-sportne zveze.
Zmagovalec prejme za leto 1941. prehodni pokal, ki preide v trajno last po dveh zaporednih zmagah ali po štirih zmagah v presledkih.
Vsak tekmovalec tekmuje na lastno odgovornost.
Prijave je treba poslati najpozneje do 7. t. m. do 11. ure na naslov: Zimskosport-ni odsek Slovenskega planinskega društva v Celju, Kralja Petra cesta 9. Naknadne prijave se bodo sprejemale 2 uri pred startom dne 9. t. m. ob 8. uri v Mozirski koči na Golteh. Prijavnina znaša din 10.—. Žrebanje za start bo 9. t. m. ob 8. uri v Mozirski koči na Golteh.
Tekmuje se po pravilih in pravilnikih SZSZ.
Slovenska table-teniška zveza (službeno) upravni odbor je določil naslednje igralce za izbirne tekmovanje za sestave slovenske reprezentance, v dveh skupinah I. Be-lak, Blažič, Djinovski, Knific, Krečič, Medved, Nemec J. II. Biadeško, Božič, Bogataj, Koch, Lackner, Strojnik A. in R. Izbirno tekmovanje bo v soboto 8. t. m. od 17. dalje za prvo skupino v prostorih Mladike na Kodeljevem, za drugo skupino pa v prostorih Korotana na Rakovniku. Izven-ljubljanski igralci igrajo v nedeljo dopoldne in pridejo na svoje stroške. Izvenljubljan-ski igralci se morajo prijaviti najkasneje do četrtka 6. t. m.
ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Redna seja bo drevi ob 19.30 v sejni sobi na stadionu. Prosimo vse gg. odbornike, da se seje sigurno udeleže. Načelnik.
SK Jadran. Redni treningi bodo vsak torek in četrtek od 15. dalje. Zaradi nedeljskega gostovanja se naprošajo vsi igralci, da se sigurno udeleže obeh. V četrtek dne 6. t. m. ob 20. bo prvi letošnji članski sestanek, po sestanku pa odborova seja. Prosimo, da se zaradi važnosti dnevnega reda udeleže vsi. Prinesite s seboj opremo, da se popravi in uredi pred sezono. Sestanek bo v gostilni Soklič-Trnovo. Predsedstvo.
SK Svoboda obvešča vse svoje člane-igralce, da se prično redni treningi ob sredah in petkih. Prvi trening bo v sredo ob 15. Vsi in točno! Igralci, ki imajo opremo še doma, naj jo prinesejo brezpogojno s seboj. Načelnik.
OPERA
Torek, 4.: Vesele žene windsarake. Red
torek.
Sreda, 5-: Ples v maskah. Red sreda.
NicOlaijeva komična °pera »V®sele žene
windsorske« predstavlja eno izmed najbolj uspelih nemških komičnih del. šegavost, gracilnost in šarm tega dela tvori duhovito dejanje, ki je posneto po Shakespearju šumeča, razigrana, sočno instrumanti-rana glasba ima številne, nad vse učinkovite arije, ki so vsaka zase majhen umotvor. Peli bodo Heybalova, Kogejeva, Po-lajnarjeva, Janko, Betetto L dr. Dirigent A. Neffat, režiser D. Zupan, koreograf inž. Golovin. Nocojšnja predstava bo za red Torek.
Opozarjamo na p!e»ni večer, ki bo v
operi v petek ob 20. Priredila ga bo mlada umetnica TatjaHa Farčičev^ po rodu iz Splita, šolala se je pri odličnih plesalkah v Beogradu, Zagrebu ln Parizu ter bo plesala na svojem koncertu na dela Chopina, Handla, Ravela, Beethovna in Straussa- Pri klavirju jo bo spremljal dr. švara, ki bo zaigral dve pianistični točki. Načrte za kostume in koreografije so zasnutki Farčičeve.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Torek, 4.: Plesni nastop Marte Pavlinove. Red A.
Sreda, 5.: zaprto. (Gostovanje v Celju).
CELJSKO GLEDALIŠČE
Sreda, 5.: Sumljiva oseba. Gostovanje mariborskega gledališča.
ŠPORT
Planica — samo ena na svetu
(še nekaj vtiskov z nedeljske prireditve na največji
skakalnici sveta)
Ljubljana, 3. marca
da so bile snežne poljane kakor pregrnjene z biserno odejo.
Planiška skakalnica je veličastna zgradba v tej pokrajini. Kakor mogočen slap lije njen pramen visoko izpod Mecesnovca: zgoraj še ves ozek in slok lije navzdol vedno širši dokler se spodaj v izteku ne razlije v veletok. Srečno naključje, ki je združilo na tem kraju bližino železniške postaje, hotelske zgradbe in v pravi smeri ležeče strmo gorsko pobočje, je omogočilo izgradnjo te največje skakalnice na svetu. Seveda pa je bila predvsem potrebna genialnost graditelja inženjerja Stanka Bloudka, ki ni le s suhoparnimi računi, temveč vse več z izkušnjami in poizkusi dokončal to tehnično tako popolno napravo. Koliko priprav in dela je bilo na skakalnici, preden je bila primerna za nove smuške polete, ve le tisti, ki je to delo od blizu opazoval. Inženjer Bloudek je mnogo dni preživel na njej, meril, gladil, nanašal sneg in določal delo številnim pomagačem, ki so mu bili pri roki. še poslednji dan, je bil že zgodnje jutro na vrhu skakalnice, da celo med tekmo samo je stal ves čas na mostič in sproti gladil, ravnal in tehtal snežno ploskev. Tu je šlo za centimetrske popravke: ponekod je bilo malenkostna napetost, ki jo je bilo treba kar z roko poravnati, tam zopet nanesti prgišče snega. Vse to je imelo vpliv na izvajane skoke.
Velika planiška skakalnica je naprava, . ki jo je dodobra mogoče spoznati le ob J
Tri nedelje
Ipred koncem
Kakšno je trenutno stanje točk v hrvatski in srbski ligi?
Iz ligaškega tekmovanja pri Hrvatih in Srbih smo utegnili v zadnji številki pone-deljskega »Jutra« objaviti samo suhe številke o nedeljskem XIV. kolu.
Dogodek tega kola pri Hrvatih je bil poraz vodilne Corcordije v srečanju z Gra-djanskim, ki je s 3:0 dobil po dolgem prer sledku spet celi dve točki in se nekoliko tesneje priključil na vodilna, dva — Con-cordijo in Hajduka. Hajdukovci so to nedeljo ne samo obdržali svojo postojanko, temveč jo tudi izdatno podprli s 7 goli v svojo korist. Hašk je moral z nekaterimi rezervami nastopiti na vročih sarajevskih tleh in je tamkaj res tudi pustil pol izkupička. železničarji so imeli v gostih Slavijo iz Osijeka, ki so jo čisto zasluženo odpravili s 3:1 ter se še bolj pomaknili iz nevarnega pasu na repu tabele. Zadnja dva, Bačka in Slavija, sta se razšla brez gola, tako da je razlika med njima ostala nespremenjena.
Tabela v hrvatski ligi je po teh tekmah naslednja:
Concordia	15 12 2 1 57:14 26
Hajduk	15 11 3 1 58:13 25
Gradjanski	15 9 6 0 61:15 24
HAŠK	15 6 6 3 33:25 18
Split	15 5 4 6 17:37 14
SAŠK	15 4 3 8 12:29 11
željezničar	15 2 5 8 17:34 9
Slavija (O) 15 3 3 9 21:48 9 Slavija (V) 15 3 3 9 IT:46 9 Bačka	15 1 3 11 15:47 5
Tekmovanje se bo nadaljevalo spet v nedeljo 9. t. m. z naslednjim sporedom: v Zagrebu: Hašk—železničar, v Splitu: Hajduk—Concordia, v Subotici: Bačka—Gradjanski, v Sarajevu: Sašk—Split in v Va-raždinu: Slavija (V)—Slavija (O).
V srbski ligi je zadela to nedeljo zla usoda beograjsko Jugoslavijo, ki je morala na gostovanje v Novi Sad, kjer je naletela na zelo močno Vojvodino in morala pustiti točko njej. Tudi BSK je imel v Subotici precej trdega dela, pa si je nazadnje s tesnim rezultatom 3:2 vendarle osigural obe točki v borbi z ŽAK-om, ki ga poznavalci vse bolj smatrajo za sigurnega kandidata, ki bo kot četrti klub zastopal srbski nogomet v ožjem tekmovanju za državno prvenstvo. Jabuška Jugoslavija je srečno zmagala nad Baskom, ki je tako izgubil Že deseto tekmo in tudi teoretično nima več možnosti, da bi se rešil zadnjega mesta in izpada iz lige. Zanimiva tekma med Je-dinstvom in Gradjanskim iz Skoplja se je končala s presenetljivo zmago Beograjčanov, medtem ko je Bata iz Borova na svojih tleh dobil obe točki proti sarajevski Slaviji. Situacija v prvenstveni tabeli se potemtakem skoraj ni spremenila in je do prihodnje nedelje taka-le: BSK	15 13 1 1 58:15 27
Jugoslavija 15 10 2 3 37:18 22 2AK	15 7 3 5 29:32 17
Vojvodina	15 5 5 5 28:24 15
Jedinstvo	15 6 2 7 16:20 14
Jugoslavija (J) 15 6 2 7 25:36 14 Bata	15 6 1 8 29:28 13
Gradjanski 15 4 4 7 20:33 12 Slavija	15 2 6 7 32:36 10
Bask	15 1 4 10 18:50 6
BELEŽKE
MALI OGLAS
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vs«lK oglas in enKratiio pri Btojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 3.— davka ma vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje - '.^ovov. NalmaniSl znesek za enkratno objavo oglasa Din 20 —
Sluibodobi
Mlad trgovski
pomočnik
Ff sprejme na deželo, na stop takoj. Ponudbe po-Sljite na ogl. odd. Jutra pod »Dobra in agil-na moč«.
4423-1
Deklica
15 do 18 letna se sprejme za pomožna dela. — Zglasiti se od 13. do 15. ure pri Tribuna, Karlov-ška c. 4.	4748-1
Postrežnica
poštena pridna in čista, se išče za par ur dnevno. Naslov v vseh posl Jutra.	4720-1
Prodajalci srečk
Državne razredne loterijo se iščejo za Zagreb in provinco- Ponudbe na Publicitas. Zagreb, Iiica 9. pod »Sreča«.
4723-1
Mizarskega
pomočnika
nujno rabim. Ivan Ja vornik. mesar, Domo branska 7.	4734-1
Hlapec (sluga)
za vsa dela. se takoj sprejme. Vprašati »Hotel Pošta«, Jesenice.
4724-1
Postrežnica
išče zaposlitev za 2 krat tedensko. Ponudbe pod »Dvakrat« na ogl. odd. Jutra.	4740-2
Gospodična
mlada, zmožna, želi zaposlitve. Cenj. pouudoe na ogl. odo. Jutra pod
»Kjerkoli«.	4752 2
Dragocenosti
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
ČERNE — juvelir, Ljubljana. VVoilova ali ca
8-34
Vino
muškat - sllvanec. 60 hI. domač pridelek, prodam. Cena po dogovoru. Hel ler Ivan. Breg. Ptuj.
4726 6
Vrednost
Vaših prihrankov
stalno raste le, ako so isti plodonosno naloženi. — Hranilna posojilnica »Moj dom« v Ljubljani; Dvorakova ul. 8 Vam bo svetovala, kako boste varno in plodonosno na ložlli Vaše prihranke.
115-16
Stanovanje in hrano
dobi, kdor ml posodi 4000 din. Ponudbe pod »Poljanska' na ogl. odd. Jutra.	4526-16
Dekle ali vdovo
sprejme starej i vdovec. Ponudbe poa »Zvesta pri jateljlca« na ogl. cdd. Jutra.	4738 1
2 ali 3 akordne
delavce
za sta-rpanje zidne opeke sprejmem Zglasiti se takoj in navesti zahtevek plače za 1000 komadov. Naslov v vseh nosi Jutra.	4739 1
Čevljarskega
pomočnika
nprej-rem. Cesta 29. okt. št. 21.	4736 1
Brivskega
pomočnika
Tritonski Blitz
Ford ali stičen takoj kupim. Ponudbe poa šifro »Gume dobre« na ogl. odd. Jutra.	4763 10
Lisice
strojlmo. oar. amo ln prvovrstno izaelamo — Krznarstvo L. Rot. Ljub ljana. Mestni trg 5.
94 7
Gostilno in mesnico
na prometnem kraju v Metliki, z vsemi potrebnimi pritiklir»ami in lepim senčnatim vrtom takoj oddam v najem. — Alojz Franc, Metlika.
4729-19
sprejme frizerski salon Frajle, Celje.	4758-1
Tri mizarske
pomočnike
za pohištvo sprejme Lud vik Pang-s. Trata 15. št. Via nad Lj.	4759 1
Krojaškega
pomočnika \
za velike kose, sprejme takoj: Fra-ijo Lemut. Za gorje ob Savi. 4751-1
Polirja
za visoke zgrad'« spre J me takoj Emil Tomažlč. Kersnikova ul. 8.
4764 1
Vafsnci(ke)
Frizersko vajenko
sprejme takoj — salon Klopcavar. Resljeva cesta.	4745-44
Vajenca
sprejmem v trgovino z me.ianim blagom. Najraje oo železničarja. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Priden in ubogljiv«. 4730-44
i	; t-. S: •" &	J. ■
Dve gospodični
iščeta op"errJjenv sobo v bližini bolnice; po možnosti s souporabo kopalnice. Naslov v vseh posloval. Jutra.
4351 23a
Proda se
kolo Puch. barograf. ce pin. aparat za elektrizi-ranje. cltre itd. Naslov v vseh posl. Jutra.
4229-11
Gospodična
blonaina, z doto 80.000 din bi se poročila z državnim uradnikom, tr govcem aH slično. Pilati pod »Sreča 40« na ogl. odd. Tutra.
4721-25
Mladenič
star 27 let. čedne zuna njosti. strokovno izobražen. želi znanja z gospodično. staro 18 do 25 let. Ponudbe pod »Državni uslužbenec« na ogl. odd Jutra.	4262 25
Enosobno
stanovanje
v I. nadstropju oddam s 1. aprilom. Gerbičeva ul. št. 44.	4747 21
Komfortno trisobno
stanovanje
s kopalnico, v I. nadstr. se takoj odda za din 700 ob Celovški cesti blizu remlze. Naslov v vseh posl. Jutra.	4733-21
Enosobno
stanovanje
sončno, odaam samo od raslim osebam s 1. aprilom. Prednost upokojenci. Zvezna ul. 11, Moste.
4744-21
Opremljeno sobo
oadam dvema osebama v centru. Vprašati Cankar jevo nabr. 7-11.
4738 1
iS
zgubljeno
afrirr traFiTirT -
Ločenka, vdova
nižjega sloja, dobi brezplačno stanovanje. Ponudbe pod »Udobno« na ogl. odd. Tutra. 4755 21
Enosobno
stanovanje
novo preslikano, v vili ob Cesti na Rožnik 37 oadam dvema osebama.
4750-21
Enosobno
stanovanje
s kabinetom ali dvosobno stanovanje išče mirna stranka dveh oseb. brez otrok za mesec april. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra z navedbo cene pod Sončno 1941«.
4408-21

Spoznati želim
starejšega gospoda, ki bi mi denarno pomagal. — Neanonimne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pripravljen«.	4595-24
M.
Hvala! Bila bolna. Je že bolje. Težko čakam svidenja.	4749-24
Kupim
za nI e ton je žice (žičnega TV^erkur - pletiva, že rabljen. Biti mora v popol roma dobrem stanju. Najnižje ponudbe na ogl odd. Jutra pod žt. »7777 475329
Stanovanje
Dvosobno
stanovanje
manjše, s kabinetom (III nadstr.) se z aprilom od da mirni in solidni . stranki 2—3 oseb. Ogled med 14. do 15. uro Kongresni trg 6. 4746-21
Posest
Prodam kompleks
300 kv. m ob Tyrševi cesti. Posredovalci izklju-eni. Ponudbe na oglasni oda. Jutra pod »Rentabilno 66«.	4152-20
Parcele
med remizo in staro mit nico naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna lega'. 3413-20
Sobo odda
Opremljeno sobo
lepo, sončno, takoj oa dam. Cesta na Koseze 1.
4728 23
Lepo sobo
oddam solidnemu gospodu. Istotam se proda ie-pa, skoraj čisto nova obleka. Malgajeva 8. Koš-nik.	4761-23
Pouk
Nemščina, francoščina, klavir
Temeljiti individualni pouk in pripravo za razne izpite — mature, nudim osnovni in srednješolski mladini in privati-stom. Cena po dogovoru. — Aneta Potočnik, spec. dipl — Groharjeva 2; vhod Tržaška c. 1-1.
4719-4
Trgovski
pomočnik
prost voj. in orož. vaj, poročen, išče kakršnokoli zaposlitev. Cenj. dopise na ogl. odd. Jutra poa šifro »Delaven pomoč-nik«.	4722-2
Trgovska
pomocnica
spretna in poštena, išče službo v trgovini z mešanim bia«om. najraje na deželi. Naslov v vseh posl. Jutra.	4725-2
Dekle
išče zaposlitev v kaši pisarni ali v kakšnem podjetju kot za po-roč pisarniških deL Naslov v vseh posl. Tutra.
4731-2
Krojač
išče delo na dom Naslov v vseh poei. Jutra.
4741 2
Trgovska
STROJI ZA MIZARJE STROJI ZA ŽAGE JARMENIKI
TIMEX D. D.
ZAGREB
VARŠAVSKA 2
TEL. 98-48
MEŠALNIKI ZA BETON DROBILCI
KRATKOROČNA DOBAVA LARO & PARISINI, MILANO
ZASTOPSTVO
CARIGNANI O B L A T H M O R A N D O
VARŠAVSKA 2	ZAGREB	TEL. 98-48
Graščinsko veleposestvo
event. tudi boljše posestvo, ki bi bilo pripravno za sanatorij in ekonomijo KUPIMO v Sloveniji. — Ponudbe prosimo pod »Ustanova« na oglasni oddelek x>Jutra«.
Zahvala
Ob smrti nepozabnega soproga, papana in brata,
gospoda
Josipa Keitde
i
pomočnica
pridna in poicena. z večletno prakso v veliki trgovini. vešča vseh strok, dobra prodajalka, vajena b!a~ajne želi premeni t i mesto. Ponudbe na orl odd. J\itra pod »Zmo?na trg. moč«	4742-2
skladatelja in javnega notarja
se najiskrenejše zahvaljujemo g. dr. Cirilu Komatarju za njegovo požrtvovalno nego in skrb v času njegove hude bolezni, istotako ostalim gg. zdravnikom, ki so ga skušali rešiti, velečastitima gg. župnikoma z Brda in št. Vida za tolažbo v bolezni, za vse izraze sočutja ob priliki njegove smrti, velečastitemu g. msgr. prof. Premrlu za poslovilne besede ob grobu, gospodom pevcem za v srce segajoče žalostinke ln mnogoštevilnemu spremstvu na njegovi zadnji poti. št. Vid pri Lukovici, 4. marca 1941.
žalujoči: Lojzka, soproga; otroci Jože, Dunja in Boris; brat prof. Robert ter ostalo sorodstvo.
Zapestna ura
dam-ka. krom&sta. se Je izgubila oa Evrope do šmartinske ceste. Najditelj se naproša, da jo odia v ogl. odd Jutra proti primerni nagradi.
4737-28
Siromašen delavec
Je izgubil od Ostrožne-ga do Celja v soboto mo ške sive hlače. Kdor Jih le na'el ali kupil od koga, se pro6i naj prijavi na celjsko policijo prati lepi nagradi. 4757-28
Informacije
Preklic.
Preklicu Jem žaljivko, katero sem izrekla 9. II. 1941 pri Sokolski maške-radi policijskemu nadzorniku g. Mladenu ča brijanu in se mu zahva ljujem za odstop od ka ženskega pcetopanja. — Verzel Leopoldina. Ptuj.
4727-31
Vabilo
Ker prva Izredna skupščina Kmetske hranilnl-nice in posojilnice v St. Vidu nad LJubljano z. z n. j., ki Je bila sklicana za 2. III. t. 1. ni bila sklepčna, se bo vršila v smislu zadružnih pravil dne 23. III. 1941 ob 10. uri dopoldne v zaoružni pisarni druga izredna skupščina, ki bo sklepala ob vsakem številu navzočih zadružnikov. — Dnevni red: 1. Sklepanje o predlogu upravnega odbora glede prestanka zadruge. 2. Volitev likvidatorjev. 3. Pooblastila likvidatorjem. 4. Predlogi in pritožbe. — Kmetska hranilnica in posojilnica št. Vidu nad Ljublja-no. — Upravni odbor. — št. Vio. 2. marca 1941.
4765-31
Izjava
Podpisani Izjavljam, da nisem plačnik za dolgo ve, kj bi jih moja žena Fani Riček napravila iz ven gospodinjstva. Riček Ivan, železničar. Breg pri Zioanem mot>tu. dne 3. marca 1941.	4756-31

KOKS — DRVA oud)
L Pogačmfr
BOHORIČEVA b Telefon 20-59 Postrežba nrezliibna
vso ko vrst no
ZLATO
SREBRO - PLATINO
BRIUPNTE
SMRRRCDE SRHR3I RUtIHI
KISERE I.T.D. STRRIHtKE HRKITE TER U H ETNI ME PO NAJVIŠJIH CENAH
STRRA TVBDKB
Jos EBERLE
IJUBUBH«.TYRŠEVA 2
\ J
^/sri&fs^ hotelom
Zbor zveze poklicnih šoicrjev
Poklicne šoferje so nove razmere zelo prizadele
Ljubljana, 3. marca
V salonu restavracije rPri levu« je bil dopoldne redni letni občni zbor Zveze šoferjev iz dravske banovine. Zborovanje, ki je bilo prilično dobro obiskano, je vodil predsednik Anton Plantan. ki je v kratkih potezah podal tudi v glavnih obrisih poročilu o delu zveze v preteklem letu.
Za jugoslovanski patent št. 6927 od 1. novembra 1. 1929 na: »AVSTENITIčNE ZLITINE KROM-MKUEVEGA JEKLA« se iščejo kupci ali odjemalci licence.
Cenj. ponudbe na: ing. Hinko P e t r i č, patentni inženjer, Ljubljana, Beethovnova ulica 2.
i
Boljše brije in dalje traja • • •
Od Vas je
<»dvisno. da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redne semično Čistiti al barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana Poljana Ki nasip 4-« Pralmca • sretiolikalniCi
LASTNIKI AVTOBUSOV
GARAŽE UPORABLJENO OLJE — NOVO OLJE
z »REGENERATOR« STROJEM
ZASTOPSTVO T I M E X D. D.
ZAGREB VARŠAVSKA 2	TEL. 98-48
Zahtevajte povsod britvico
A L C O S O
Ali sem prispeval za soholshi dom v Trnovem?
!lbu*l#
/S-
Strašne besede, * še hujše posledice l
Zato:
Preskrbite si pravočasno dobre gasilne naprave, ki jih dobavlja:
Gospodarski procvit,
družba z o. z.,
Ljubljana, Resljeva 13. Tel. St. 20-74.
Na zalogi: vse vrste gasilnih aparatov, vstavljive rodne brizgalne, bren-tače, kometne cevi ter kompletne gasilske garniture v smislu pravilnika pred zračnimi napadi.
Mestni pogrebni zavod Občina LJubljana
f
Po kratki in mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog in oče, gospod
KOTNIK LUDOVIK
bivši trgovec in fotograf
3. t. m., previden s tolažili sv. vere.
Na zadnji poti ga bomo spremili v sredo, dne 5. marca 1941 ob 5. uri pop. z žal, kapele sv. Petra, k Sv. Križu.
Ljubljana, Zagreb, Graz, Dunajsko-novomesto, Neu Vork, dne 3. marca 1941.
ŽALUJOČI OSTALI
f
Naznanjamo tužno vest, da nas je v dolgotrajni in mučni bolezni za vedno zapustila naša ljubljena soproga, zlata mamica, gospa
ERNA KLEMENČIČ
TRGOVKA
Blago pokojnico bomo spremili k večnemu počitku v torek 4. t. m. ob 4. popoldne iz hiše žalosti, na mestno pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo 5. t. m. ob pol 7. zjutraj v proštijski cerkvi.
Ptuj, 3. marca 1941.
Žalujoči soprog MARTIN, sinček BORIS in ostalo sorodstvo.
t
Globoko potrti naznanjamo, da nas je zapustil po kratki bolezni, previden s tolažili svete vere, dne 1. marca 1941 ob 19.30 uri naš nepozabni, dobri soprog, oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod
Matej šeme
železniški uradnik v p. in posestnik
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 4. marca ob 16. uri z Zal — kapelice sv. Andreja — na pokopališče k Sv. Križu.
Sveta maša zadušnica se bo brala v cerkvi Sv. družine v M06tah v sredo 5. marca ob 7. uri zjutraj.
LJUBLJANA — LITIJA — PETROVGRAD — CELJE, 3. marca 1941.
ANA — soproga; MIROSLAV — sin; ANICA, LIDIJA, MINKA — hčere FANI, roj. BIZOVICAR — snaha; KARL BANO, JOŽE KOBILICA, IVO HABIC — zet je; NADA — vnukinja; DUŠAN, SAŠA, ZDENKO — vnuki; ANA DREMELJ — sestra; JAKOB ŠEM£ — brat, in ostalo
sorodstvo.
Iz njegovega poročila in iz poročil tajnika Avgusta Dacarja in blagajnika Franca Cerarja, ki je poročal o pozitivnem stanju blagajne, smo mogli posneti, da je bilo delo zveze v pretekli poslovni dobi pač pod vplivom vladajočih negotovih razmer. Zveza zaradi njih ni mogla izvesti kaj posebnega, če pri tem ne računamo ponovne urgence za izboljšanje po znnanjih razmerah prizadetega položaja stanovskih tovarišev. številni člani zveze so bili tudi po večkrat vpoklicani v vojaško službo, k tem so se pa priključili tudi zelo številni tovariši, ki so se. občutno prizadeti z lacio-niranjem pogonskih goriv raje prostovoljno priglasili v sorazmerno dokaj dobro plačano vojaško službo. Blagajna zveze je s tem dokaj trpela, kajti od nepridobitnega člana, ki služi domovini, društvo ni moglo zahtevati, naj izpolnjuje svoje obveznosti, na drugi strani pa tako prizadetim tovarišem tudi ni moglo odvzeti pravic, ki bi mu sicer šla. žal so imeli manj razumevanja za izpolnjevanje svojih obveznosti tisti, ki so se vključili v vojsko kot uslužbenci. Pozabili so na svoje dolžnosti do stanovskega društva. Zasluga trezne uprave zveze je vsekakor bila. da kljub tem pojavom zvezine finance niso prišle iz ravnovesja, temveč so ostale sicer bolj revne, toda vendarle aktivne.
Mnogo dela je zveza imela seveda z raznimi spomenicami v zvezi z omejitvami pogonskega goriva. Na anketi v Beogradu je bila zveza seveda zastopana.
Po poročilih jc bila na predlog nadzorstva, v imenu katerega je poročal Rafael Demšar, vsemu odboru izglasovana zaupnica. Svoje poročilo je podala tudi tržiška podružnica, ki šteje 25 članov. Tudi stanje blagajne je zadovoljivo, posebnih prireditev pa podružnica ni oskrbela.
Sledile so volitve. Izvoljeni so bili soglasno za predsednika ponovno Anton Plantan. za podpredsednika Avgust Dacar, za blagajnika Franc Cerar. za tajnika Rudolf Malachovskv, v odbor pa Gabriel Hro-vat, Franc Prašnikar, Alojz Tratar, Bioino | Bela 'tič. Ivan Frelih, Vinko Verščaj. Franc Lavric, Jože Kranjc, Kari Jeršin, Franc Puc in kot delegata za Tržič Franc Avguštin in Anton Dornik. Za namestnike so bili izvoljeni Franc Zadnik. Franc Požar-šek in Ivan Novak ter za Tržič Maks švaj-ger. V nadzorstvo so bili izvoljeni Rafael Demšar, Janko Mozetič. Gabrijel Fvovat in Andrej Cundrič, za njih namestnike pa Vinko Verščaj in Kari Jeršin. Voljeni so bili tudi delegati za zvezno skupščino in sicer Plantan in H rova t. Za tržiško podružnico voljeni odbor tvorijo Janko .Mozetič. Tone Dornig in delegat za ljubljansko zvezo Franc Avguštin.
Po volitvah je bila na dnevnem redu j debata o nameravani združitvi sorodnih društev poklicnih šoferjev. V poštev za združitev prideta zveza in društvo . Volan . Kakor je izhajalo iz debate in iz predlogov. ki so b'li med slučajnostmi stavljeni, se je zveza enako kakor »Volan v pretekli poslovni dobi precej prizadevala, da bi na pobudo »Volana« obe poklicni društvi stopili v eno stanovsko organizacijo. Toda pojavile so se precejšnje težkoče. ki hi se pa dale prav lepo preiti in odstraniti, če bi bilo le malo dobre volje in pravega razumevanja za upravičene želje članov sorodnih društev. Zborovalci so se soglasno izjavili v tem smislu, da v načelu nimajo | nič proti združitvi, jo celo toplo pozdravljajo v interesu čim bolj uspešnih prizadevanj za skupne stanovske interese brez cepitve sil, so pa odločno proti združitvi na podlagi, kakor so jo predlagali zastopniki »Volana« po svojih opolnomočencih.
Zbor Jcraievite organizacije Legije koroških borcev
Ljubljana. 3. mni-u
Velika dvorana restavracije Pri levu« je bila tokrat veliko premajhna, da bi spravila vse številne borce, ki so hoteli prisostvovati temu občnemu zboru.
Predsednik Ciril Zupan se je ob početku svojega poročila spo.niniTl .- toplimi besedami našega vrhovnega zpovednika Nj. Ve i. kralja Petra II.. kateremu bo zbrani poslali vdanostno brzojavko. Pozdravno brzojavko so poslali tudi g. ir -niftib vojske in mo;iiarice arm. <?eneia,,J Pešiču. s pozdravnimi pismi pa .so počiš ,!i predstavnike naših oblasti. V svojem na-daljnem poročilu je podrobneje navajal razne prireditve in svečanosti, katerih se je organizacija v teku poslovne dobe udeležila.
Vsa ostala poročila so podali društveni funkcionarji, nakar so sledile volitve. Debata je bila zelo živahna ter je bila z ogromno večino izvoljena nova društvena uprava pod predsedstvom uglednega in marljivega društvenega sodelavca tov. Dominika Marušiča, rez. kapetana I. klase.
Občnj zbor letos ni predlagal običajne letne resolucije, to p« zaradi tega. ker so vse želje in zahtev y bivših severnih borcev bile že dovoli".^ obrazložene mero-iai-nim činiteljem ki so že pokazali svojo naklonjenost do onih. ki so se z orožjem v rokj borili za našo severno mejo takrat ko je dmovina najbolj potrebovala pomoči svojih sinov. Tem koroškim borcem je bila z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministra vojske in mornarice priznana posebna spominska kolajna, katero bodo bivši borci v kratkem z diplomami vred tudi prejeli. Vse ostale zahteve bivših severnih borcev pa bodo po izjavi me-rodajnih činiteljev čim prej upoštevane, kar je tudi popolnoma pravilno.
Kje bj tekla danes naša severna meja. če bi ne bilo v letu 1918 onih. ki so brez nadaljnjega uvideli potrebo, da zasjguraio našo mejo?! Bivši koroški borci se dobro zavedajo, da bodo v primeru potrebe kot prec? 22 leti čuvarji naših meja, pa nsj bo to na severu ali na jugu, na vzhodu ali zahodu.
Občni zbor se je končal v popolnem soglasju Ln iskrenem tovarištvu. Novi up:av-ni odbor bo po svojih močeh pomagal glavnemu odboru pri njegovi borbi za uresničenje zahtev in želja vseh bivših koroških borcev
Iz Kranja
r— Rezervne pod°ficirjP iz kranjskega
sreza obveščamo, da se morejo	prijaviti
za člane našega pododbora pri	tovarišu
Brunotu škrablju, strojniku v	Kranju,
Klane 47, ob nedeljah od 8.—13.	— Pododbor URP Ljubljana.
Urejuje Davorin Kavljea. — Izdaja a konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja Pran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani