62 Notulae ad floram Sloveniae Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 Pr. Fr. Salix retusa E1 + 1 20 Thlaspietea rotundifolii Cirsium spinosissimum E1 r 1 20 Heliosperma alpestre E1 + 1 20 Stellarietea mediae Myosotis arvensis E1 + 1 20 Vaccinio-Piceetea Luzula sylvatica E1 + 1 2 40 Vaccinium myrtillus E1 + 1 2 40 Solidago virgaurea E1 + 1 20 Homogyne alpina E1 1 1 20 Querco-Fagetea Cruciata glabra E1 + + 2 40 Anemone nemorosa E1 1 1 20 Carex montana E1 + 1 20 Legenda - Legend A Apnenec - Limestone L Laporovec - Marlstone R Roženec - Chert Re Rendzina - Rendzina Dy Distrična rjava tla - Dystric brown soil Pr. Prezenca - Število popisov, v katerih se pojavlja vrsta (Number of relevés in which the species is presented) Fr. Frekvenca v % - Frequency in % Igor Dakskobler, Brane Anderle, Branko Zupan & Branko Vreš Callistemon citrinus (Curtis) Skeels Subspontano uspevanje ob Soči pri Desklah, novost za floro Slovenije Subspontaneous thriving along the Soča River near Deskle, new species for the flora of Slovenia 9947/2 (UTM 33TUM90) Slovenija: Primorska, Deskle, skalnat, občasno poplavljen levi breg Soče gorvodno mostu čez Sočo, 80 m n. m., grmišče rdeče vrbe (Salicetum eleagno-purpureae, njena vrstna sestava je v preglednici 1). Leg. I. Dakskobler, 8. 10. 2018, det. L. Dakskobler, 9. 10. 2018, herbarij LJS in avtorjeve fotografije. Callistemon citrinus (suličastolistni metličnik) je grm iz družine mirtovk (Myrtaceae), ki ima naravna nahajališča v obalnih predelih jugovzhodne Avstralije. Kot okrasno grmovnico Hladnikia 42: 43-61 (2018) 43 ga gojijo po vsem Sredozemlju, ob Jadranski obali predvsem v vrtovih, parkih in drugih javnih nasadih. Poznamo ga tudi na vrtovih in v parkih v obalnih predelih Slovenije (Brus 2012: 315-317). Rottensteiner (2014: 603) ga je kot kultivirano rastlino uvrstil v istrsko ekskurzijsko floro. Na Hrvaškem za zdaj ni podatkov o njegovem subspontanem uspevanju (Nikolič T. (ed.), 2015). V obeh naštetih pisnih virih, še posebej v prvem (Brus, ibid.), je tudi podroben opis suličastega metličnika, zato ga v tej notici ne povzemamo. Ob Soči pri Desklah 2 m do 3 m visok grm uspeva v obrečni vrbovi združbi, tudi cveti in plodi. V vrstni sestavi te vrbove združbe je sicer precej ruderalnih in tudi tujerodnih vrst (Aster novi-belgii, Bidens frondosa, Commelina communis, Conyza canadensis, Erigeron annuus, Helianthus tuberosus, Solidago gigantea in še nekatere druge), kar je zanjo precej splošna značilnost, a tudi jugovzhodnoalpski endemit Leontodon hispidus subsp. brumatii. Čeprav nismo opazili mladih poganjkov, moramo suličastolistni metličnik uvrstiti med vrste, ki v Sloveniji (izjemoma?) uspevajo tudi v naravnih združbah, ne zgolj kultivirano. Očitno ima srednja Soška dolina dovolj milo zimo, kar omogoča metličniku uspevanje na prostem in celo ob sami reki, na inicialnih občasno poplavljenih obrečnih tleh. Ker je rečna struga vrezana v konglomeratne nanose, je ob sami reki dovolj zavetno krajevno podnebje. Ta avstralska vrsta se v Evropi subspontano pojavlja v Španiji (DAISIE, 2018), na stiku z Evropo v Turčiji (Uludug et al. 2017), prav tako je subspontano prisotna ponekod v Združenih državah Amerike (v Kaliforniji) - Swearingen & Bargeron (2016). 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 Slika 1: Približno nahajališče subspontanega uspevanja vrste Callistemon citrinus na zemljevidu Slovenije. Figure 1: Approximate locality of subspontaneous thriving of Callistemon citrinus on the map of Slovenia. 62 Notulae ad floram Sloveniae ZAHVALA Neimenovanemu recenzentu se zahvaljujeva za opozorilo na subspontano uspevanje obravnavane vrste v nekaterih državah zunaj njene domovine in za posredovane spletne vire. Iskrena hvala prof. dr. Andreju Martinčiču za določitev taksona Marchantía polymorpha subsp. polymorpha. LITERATURA Brus, R. 2012: Drevesa in grmi Jadrana. Modrijan, Ljubljana, 623 pp. DAISIE European Invasive Alien Species Gateway, 2018. Callístemon cítrínus. Available from: http://www.europe-aliens.org/speciesFactsheet. do?speciesId=9527# [Accessed 20th November 2018]. Nikolic T. (ed.), 2015: Flora Croatica baza podataka (http://hirc.botanic.hr/fcd). Prirodo- slovno-matematički fakultet, Sveučilište u Zagrebu (datum dostopa: 20. 11. 2018). Rottensteiner, W. K.: Myrtaceae Juss. - Myrtengewächse. In: W. K. Rottensteiner (ed.): Exkursionsflora für Istrien. Verlag des Naturwissenschaftlichen Vereins für Kärnten, Klagenfurt, pp. 603-604. Swearingen, J. & C. Bargeron, 2016: Invasive Plant Atlas of the United States. University of Georgia Center for Invasive Species and Ecosystem Health. http://www. invasiveplantatlas.org/ Uludag, A., N. Aksoy, A. Yazlik, Z. Filiz Arslan, E. Yazmi?, I. Uremis, T. Antonella Cossu, Q. Groom, J. Pergl, P. Pysek & G. Brundu, 2017: Alien flora of Turkey: checklist, taxonomic composition and ecological attributes. NeoBiota 35: 61-85. http://neobiota. pensoft.net Preglednica 1: Sestoj z vrsto Callistemon citrinus ob Soči pri Desklah. Table 1: Stand with Callistemon citrinus along the Soča River at Deskle. Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 Delovna številka popisa (Database number of relevé) 272668 Nadmorska višina v m (Elevation in m) 80 Lega (Aspect) 0 Nagib v stopinjah (Slope in degrees) 0 Matična podlaga (Parent material) A,L,Pr Tla (Soil) Al Kamnitost v % (Stoniness in %) 80 Zastiranje grmovne plasti v % (Cover of shrub layer in %): E2 70 Zastiranje zeliščne plasti v % (Cover of herb layer in %): E1 30 Zastiranje mahovne plasti v % (Cover of moss layer in %): E0 10 Število vrst (Number of species) 53 Velikost popisne ploskve (Relevé area) m2 100 Datum popisa (Date of relevé) 8.10.2018 Hladnikia 42: 84-90 (2018) 62 Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 Nahajališče (Locality) Deskle Srednjeevropski kvadrant (Quadrant) 9947/2 Koordinate GK Y (D-48) m 393249 Koordinate GK X (D-48) m 5102086 Salicetea purpureae Salix purpurea E2b 4 Salix purpurea E2a 1 Populus nigra E2b + Populus nigra E2a 1 Populus nigra E1 1 Salix eleagnos E2b + Salix eleagnos E2a + Fagetalia sylvaticae Scrophularia nodosa E1 + Erico-Pinetea Molinia arundinacea E1 + Epilobietea angustifolii Eupatorium cannabinum E1 + Salix caprea E2a + Thlaspietea rotundifolii Hieracium porrifolium E1 + Asplenietea trichomanis Leontodon hispidus subsp. brumatii E1 2 Hieracium pospichalii E1 + Scheuchzerio-Caricetea fuscae Juncus articulatus E1 + Festuco-Brometea Brachypodium rupestre E1 1 Genista tinctoria E1 + Scabiosa triandra E1 + Trifolio-Geranietea Hypericum perforatum E1 + Agropyretalia intermedio-repentis Poa compressa E1 + Tussilago farfara E1 + Equisetum arvense E1 + Artemisietea vulgaris Artemisia vulgaris E1 + Galio-Urticetea Petasites hybridus E1 + Solidago gigantea E1 + 62 Notulae ad floram Sloveniae Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 Urtica dioica El + Bidentetea tripartitae Polygonum mite El 1 Bidens frondosa El + Stellarietea mediae Erigeron annuus El 1 Taraxacum sect. Ruderalia El 1 Conyza canadensis El + Echinochloa crus-galli El + Plantago major El + Poaannua El + Setaria pumila El + Solanum lycopersicum El + Sonchus asper El + Filipendulo-Convolvuletea Aster novi-belgii El + Helianthus tuberosus El + Lythrum salicaria El + Mentha longifolia El + Phragmiti-Magnocaricetea Alisma plantago-aquatica El + Carex elata El + Commelina communis El + Lycopus europaeus El + Typhoides arundinacea El + Potentillo-Polygonetalia Agrostis stolonifera El + Rorippa sylvestris El + Calthion Scirpus sylvaticus El + Molinio-Arrhenatheretea Deschampsia cespitosa El 1 Galium mollugo El + Leucanthemum vulgare El + Trifolium pratense El + Ostale vrste (Other species) Callistemon citrinus E2b + Platanus x hispanica E2a + Platanus x hispanica El + Hladnikia 42: 84-90 (2018) 69 Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 Mahovi (Mosses) *Marchantia polymorpha subsp. polymorpha E0 1 Musci sp. E0 1 Legenda - Legend A Apnenec - Limestone L Laporovec - Marlstone Pr Prod - Gravel Al Obrečna tla - Alluvium * det. A. Martin« Igor Dakskobler & Ljudmila Dakskobler Pachysandra terminalis Siebold et Zucc. - debelačka Prvi najdbi lokalno naturalizirane vrste v Sloveniji First records of locally naturalized species in Slovenia 9357/3 Slovenija: Koroška, 1 km severno nad Radljami ob Dravi, vlažen gozd ob potoku, 46° 37' 22" N 15° 12' 59" E. Foto E. Gruber (erwin_pteridophilos), 20. 12. 2014 [iNaturalist.org] 9953/3 Slovenija, Ljubljana, Golovec, 0,5 km severno od Rakovnika, vlažna dolina v bukovem gozdu. 46° 2' 31" N 14° 31' 43" E. Leg. N. Jogan, 6. 4. 2016. European garden flora (McKean 1997) omenja za evropski prostor 3 gojene vrste rodu, še dve nadaljnji vrsti pa sta razširjeni v Aziji in Severni Ameriki. Azijska vrsta P. terminalis se od ostalih razlikuje predvsem po terminalnem socvetju, ostale imajo namreč zalistna. Drugače je to polgrmič s plazečimi razraslimi postopno olesenelimi stebli, ki se bogato zakoreninjajo z adventivnimi koreninami, pokončni poganjki so okoli 30 cm visoki, širokosuličasti in v vrhnjem delu grobo nepravilno nazobčani usnjati spiralno nameščeni listi so rozetasto zgoščeni na vrhu poganjka, listi so proti dnu postopno zoženi v nekaj cm dolg pecelj, pecelj in žile na zgornji strani lista so komaj opazno gosto kratko dlakavi. Cvetoči poganjki v sredini rozete razvijejo terminalno klasasto pokončno socvetje, dolgo nekaj cm. Posamezen cvet je droben (okoli 3 mm dolg), bel, razvit v zalistju majhne jajčastosuličaste brakteje, pri dnu klasa so kratkopecljati ženski cvetovi, preostali so sedeči moški. Cvetno odevalo je 4-delno, v dveh krogih s po dvema listoma, moški cvetovi imajo 4 prašnike, ki molijo iz cveta, in zakrnel pestič, ženski dvokarpelni pestič z navzven ukrivljenima brazdama, plod je sočna glavica z otrdelima vratovoma. Socvetja so pripravljena že v jeseni, cvetovi pa se odprejo zgodaj spomladi (originalna opažanja in Min & Brueckner 2008). Vrsta je bila kot nova za znanost opisana razmeroma pozno, 1845, že 1882. pa so jo uvedli v hortikulturo (Jager & al. 2016). Njena naravna razširjenost obsega Japonsko ter predele osrednje in vzhodne Kitajske (Min & Brueckner 2008), kot priljubljena okrasna rastlina pa je danes vsaj gojena po vsem svetu v zmerno toplih območjih. Drugod po Evropi jo omenjajo kot pogosto gojeno pokrovno okrasno rastlino, primerno za senčna mesta. V portalu DAISIE jo navajajo kot ustaljeno v Veliki Britaniji ter prehodno pojavljajočo se za Belgijo, Avstrijo in Romunijo (http://www.europe-aliens.org/). Od klimatsko podobnih nas zanimata bolj Avstrija in Romunija, za prvo lahko najdemo podatek