Macher NöcchMatt.
-«*r
Inhalt: I. St. Diamas-Bruderschaft. — ü. Kronika fare Ternovske na No-tranjskem, spisal J. Bilc. (Dalje). — III. Uebertragung der bisher nicht von Organen der staatlichen Cultnsverwaltnng ausgeübten öffentlichen Präsentationsrechte an die politischen Landesbehörden. — IV. Kanonische Visitation und Firmung. — V. Konkurs-Verlautbarung. — VI. Chronik der Diözese.
I.
8t. Dismas-Brnderschaft.
Schon seit mehr als zwei Jahren hat sich unter den Gläubigen der Stadt Laibach ein erfreulicher Eifer kundgegeben, den leidenden Seelen im Fegefeuer durch die öftere Darbringung des Hl. Meßopfers auf privilegirten Altären hilfreiche Hand zu bieten. Um diesem frommen Unternehmen dauernden Bestand und den göttlichen Segen zu sichern, habe ich auf wiederholtes Ansuchen mittelst Urkunde ddo. 17. Dezember 1879 Z. 1741 in der Domkirche zu Laibach eine Bruderschaft zum Tröste und zur Rettung der armen Seelen im Fegefeuer errichtet und zwar mit Zugrundelegung nachstehender
Statuten.
§. 1. Zweck der Bruderschaft ist den leidenden Seelen im Fegefeuer durch die öftere Darbringung des hl. Meßopfers, durch Gebete und gute Werke und durch die Zuwendung von Abläßen zu Hilfe zu kommen.
§. 2. Um die Bruderschaft solcher Abläße theilhaftig zu machen, welche den armen Seelen im Fegefeuer juwendbar sind, wird sie der zu St. Maria in Monterone zu Rom errichteten „Erzbruderschaft zum Tröste der armen Seelen" kanonisch inkorporirt werden, welche mit Abläßen und geistlichen Gnaden weichlichst ausgestattet ist.
§. 3. Die Bruderschaft hat ihren Sitz in der Domkirche zu Laibach, wo ihr der St. Dismas-Altar als BruderschaftS-Altar zugewiesen ist.
§. 4. Der jeweilige Dompfarrer ist als Direktor der Bruderschaft ihr V o r st a n d und Leiter. Er hat die Bruderschaft nach Außen zu vertreten, und von ihm gehen alle die Bruderschaft betreffenden Bekanntmachungen und Ausfertigungen aus.
§ 5. Alle Gläubigen beiderlei Geschlechtes können Mitglieder der Bruderschaft werden, wenn sie bei dem Bruderschafts-Direktor darum ansuchen. Die Aufnahme und Einschreibung geschieht unentgeltlich, nur das Büchlein toirb bezahlt.
§. 6. Alle Mitglieder haben rechtmäßigen Antheil an den Abläßen, geistlichen Gütern, Verdiensten und guten Werken der Bruderschaft.
§. 7. Jährlich einmal sollen die Mitglieder, welche Priester sind, das Hl. Meßopfer darbringen, die Laien aber dasselbe verrichten lassen für alle Seelen im Fegefeuer, besonders für jene, welche im Leben der Bruderschaft angehört §Qben, sowie auch für jene, welche die hilfsbedürftigsten und verlassensten, oder aber ihrer Befreiung am Nächsten sind.
§. 8. Diejenigen, welche nicht leicht im Stande sind, eine Hl. Messe lesen zu lassen, sollen für die armen ®ceIen ein monatliches Almosen von zwei Kreuzern geben, welches von der Bruderschaft zur Lesung von ^ • Messen auf die früher genannte Meinung verwendet wird.
.	§. 9. Die Mitglieder sollen öfters noch andere Werke der Frömmigkeit für die leidenden Seelen des
Fegefeuers verrichten, insbesondere aber am Allerseelentage, oder in der Oktave desselben, oder doch einmal im Monate vvember für sie den Rosenkranz oder Kreuzweg beten, und die Hl. Kommunion aufopfern.
§. 10. Die Mitglieder sollen es sich angelegen sein lassen, die so reichen Abläße der Bruderschaft, welche ^wtlich den armen Seelen im Fegefeuer zuwendbar sind, zu gewinnen und für dieselben fürbittweise Gott aufzuopfern.
.	§.11. Alle diese Obliegenheiten haben nicht den Charakter strenger Verpflichtung, sondern nur frommer Bitte
011 ®e'*e der Bruderschaft und ernstlichen Vorsatzes von Seite der Mitglieder.
§. 12. Die Verwendung des Brudcrschaftsalmosens zur Lesung Hl. Messen, welche auf den privilegirtctt Altären der Pfarrkirchen Laibachs zu bestimmten Stunden gelesen werden sollen, kommt dem Direktor der Bruderschaft zu. Er hat hierüber genaue Vormerkung zu führen und einen jährlichen Ausweis dem fürstbischöflichen Ordinariate vorzulcgen.
§. 13. Das Almosen für die armen Seelen wird von Mitgliedern der Bruderschaft eingcsammelt, welche vom Direktor dazu bevollmächtiget worden sind. Sie haben jede Gabe in einem Büchlein vorzumerken und das Erhaltene monatlich an den Direktor abznführen, welcher den Empfang in dem genannten Büchlein mit seiner Unterschrift bestätigen wird.
§. 14. Der Direktor hat auch dafür zu sorgen, daß am ersten Montage jedes Monates eine heilige Messe auf die Meinung der Bruderschaft beim Bruderschaftsaltare dargebracht, am Allerseelentage aber und die ganze Seclenoktave hindurch daselbst irgend eine fromme Uebung zu Gunsten der armen Seelen im Fegefeuer öffentlich abgehalten werde.
§. 15. Sollte je zwischen dem Direktor und den Mitgliedern der Bruderschaft eine Streitigkeit über Bruderschafts-Angelegenheiten Vorkommen, so steht	die Entscheidung hierüber dem fürstbischöflichen	Ordinariate	zu.
§. 16. So wie die Bruderschaft vom	Diözesan-Bischofe in kanonischer Weise errichtet	worden	ist,	so kann	er
dieselbe auch auflösen, wenn sich richtige Gründe dafür ergeben sollten, in welchem Falle das etwa vorhandene Bruderschaftsgeld zur Lesung von Seelenmessen zu verwenden ist.
Um diese an meiner Cathedralkirche kanonisch errichtete Bruderschaft — nach dem ihr angewiesenen Bruderschaftsaltare St. Dismas-Bruderschaft benannt — möglichst reicher Ablässe, Gnaden und Privilegien thcilhaftig zu machen, habe ich deren Einverleibung in die gnadenvolle Erzbruderschaft zu St. Maria in Monterone zu Rom laut Aggrcgations-Urkunde ddo. 2. Februar 1880, Reg. II, fol. 30, Nr. 1101 erwirkt, wornach die Bruderschafts-Mitglieder aller in dem für selbe	herausgegcbencn? Stalutenbüchlein verzcichnelen Gnaden theilhaftig werden können.
Da es keinem Zweifel unterliegt, daß	Fürbitten und Opfer, welche für die armen	Seelen	im	Fegefeuer
bargebracht werden, damit sie um so früher von den noch abzubnßenden Sünderstrafen befreit werden und in die himmlische Freude eingehen, Gott sehr wohlgefällig sind, den Gläubigen aber, welche dieses Werk der Frömmigkeit ausüben großen Seclcnnutzen bringen, so werden ohne Zweifel viele Andächtige den Wunsch hegen, sich der St. Dismas-Bruderschaft anzuschließen. Damit nun auch den Gläubigen, welche sich zur Aufnahme in die St. Dismas-Bruderschaft nicht persönlich in Laibach einfinden können, Gelegenheit zum Beitritte und zur Theilnahme an ihren geistlichen Gütern geboten werde, kann der Direktor der Bruderschaft am Lande subdelegirte Priester aufstellcn, und wird derselbe allfälligen Bewerbern die betreffenden Fakultäten mit den nöthigen Weisungen zukommen lassen.
Kronika fare Ternovske na Notranjskem.
Spisal CT. Bilc.
(Dalje.)
IV.
0 podruznicah Ternovske fare.
Do leta 1838. je bila fara Temovska veliko veca, ker je obsegala tudi celo Kneäko ali Kne2a§k<> duhovnijo, katera je bila do omenjenega leta ekspozitura Temovska. Imela je torej ta fara do leta 1838. trl kaplanije: Harijsko, Postenjsko in pa Kneäko. Harijska duhovnija je bila ustanovljena leta 1781; Postenjsk* leta 1797; Kneäka pa leta 1645. Zadnja duhovnija je bila 1. 1838 od matere fare odcepljena in v Supnijo povzdignjena n1 Ignacij Mali je bil izbran 1. 1839 za pervega fcupnika. Do takrat je imela fama eerkev sv. Petra 25 heeric podruMc’ sedaj imajih le 19; in §e ima skoraj vsaka vasica z majheno izjemo svojo cerkvico. Vse te podru2nice so bile krOo leta 1650 sozidane ali prezidane. Letne ätevilke nad cerkvenimi vrati v kamen vsekane spriöujejo, da so naäe cerkvic6
vecidel iz istega casa. Prezidane na drugo mesto bliäe vasi so bile v novejem casu cerkve Jasenska, Gornje- in Dolnje-Zemonska in TopoliSka. Postavili so pred svoje cerkve nove zvonike Sembijci, Berjani in Gomje-Zemonci. Novo, snaLno cerkvico z zvonikom vred so sozidali 1. 1870 Malo-Bukovcani.
Na visokem hribu nad Jasenom je stala Se v preteklem stoletji cerkev sv. Joahima (ali sv. Ahacija, ker ljudstvo pravi hribu sv. Ahac); pred kakimi 80. leti je v njo treScilo, tako, da je cerkvica pogorela in le malo zidovja Se sedaj stoji. Skladi kamenja kazejo, da je tudi tukaj, kakor na GradiSci pri Temovem, kako starinsko zidovje moralo stati. Nekedaj je bila v tej cerkvi na visokem, golem hribu v poletnih mesecih veckrat boija kluLba in veliki semnji ali shodi so mnogo ljudstva semkaj privabili. Pravljice o cudotvomem studencu, kateri ber£ pod cerkvenimi podertinami izvira in	mnoge vraLe, katere Valvazor, govoreö	o cerkvi,	omenja, ne spadajo semkaj.
Namesto te cerkve so Jasenci drugo	cerkvico na cast sv. Joahimu koncem preteklega	veka	v vasi sozidali.
Omeniti mi je Se lepe, visoke in prostome cerkve sv. Jurija v Bistrici, sozidane 1. 1752, zavoljo njenih zares krasnih Stirih marmomatih oltarjev in zarad dveh velikih, lepo rezljanih klopi na straneh glavnega oltarja. Lepo izrezljan lesen baldahin se vzdiguje nad sedeLem; pod baldahinom je cesarski orel, ki ima nad seboj vdelano letno Stevilko 1686. Kako	da so ti cudni sedeLi v to cerkev	priSli in	kedo	jih je dal narediti,
se iz vrezanih öerk ne more doloöiti.	Skoda, da cedna podruLnica sv. Jurija	Se sedaj	nema	zvonika! — Koneöno
zasMi pohvale tudi duhovnijska cerkev sv. Antona Padovanskega v Postenjah. Zidana je v lepem slogu, oltar ima kamenit; zvonik iz golega kamena skoraj brez apna, hrani male, zelo poSkodovane zvonove, menda ne mnogo manj stare od zvona pri Tominjski podruMci, na katerem je letna Stevilka 1417. Cerkev Postenjsko je najberfce popolnoma na svoje stroske — sozidala bogata in nekdaj preverla, za naSo in sosednjo Premsko faro zasluLna knez Porcia-va druSina. Vse lepo in koristno so nekedaj ti knezi podpirali; veliko spominkov njihove dobrotnosti nahaja se v naSem okraju, med temi spominki je pa posebno znamenita Potenjska cerkev ter lep ka-nienit most pri Kosezih*). Nad vhodom v Postenj sko cerkev se bere ta-le originalni napis:
»SEDENTE IN CATHEDRA 8. PETRI CLEMENTE XIII., ET REGNANTE IMPERATORE LEOPOLDO, ECCLESIAE TERGESTINAE ANTISTITE JACOBO FERDINANDO GORIZZUTI, IN PREMB FRANCISCO ANTONIO PRINCIPE A PORCIA JURISDICENTE, HOC OPUS IN HONOREM 8. ANTONII PATAVINI
EXSTRUCTUM EST. ANNO 1774.“
Tik kuratne cerkve je zelo prostoma hiSa za duhovna, prevelika za siromasnega Postenjskega kaplana. »Zakaj so pac tako prostorno hiSo Postenjci svojemu gospodu sozidali?“ sem nekedaj starega moLa praSal. A on Bn je odgovoril: „Knez Porcia, kije bil bolji moäak, ko sedanji njegovi vnuki, je naSim stariSem Btoogo pripomogel, da se je hiSa taka sozidala; mislil je, kakor sem od starih ljudi sliSal, samostan za neke menihe ustanoviti, pa ta misel se ni izpeljala, dobili smo le gospoda“. (1. 1797.) Znabiti je kaj resnice v kmetovih besedah. Ze dolgo casa, kakih 17 let, nemajo sicer ubogi pa dobri Postenjci duhovna. (Par let sta Livela 2aporedoma v Postenj ah dva penzijonista). Naj bi Bog hotel, da bi se kmalo sercna njihova Lelja spolnila, kajti ako Se ne zgodi le-to, bo v kratkem „farovz“ podertina, ker zgubili so Le veselje popravljati ga zastonj. En del duhovnijske bise so porabili za Solo in za uciteljevo stanovanje. — Harijci so bolj srecni: oni imajo vedno marljive duSne Pastirje, ki so sedaj ob enem tudi ucitelji. Ni toraj cuda, da je ona duhovnija v vsakem obziru v bolj ein stanu. V malo letih se je cerkev olepsala in poveksala, nov zvonik sozidal, novi zvonovi vlili itd. Po prizadevanji in Bmterijalni pomoci f gosp. ekspozita Antona JerSinovica, kateri zasMi, da se tu omeni, se je prostoma in zelo PtiloSna hisa ekspozitu sozidala.
Harijska mladina Solo pridno obiskuje in duhovni ucitelji se marljivo L njo trudijo, zatoraj ne najdeS ®koraj mladenca ali deklice, da ne bi brati in nekoliko pisati znala, in to velja sploh do 20-ali 22-letne mladine.
Tako smo mimogrede tudi ob ekspoziturah par besed izpregovorili, kar je bilo potrebno, da ne bo cpisovanje fare pomanjkljivo in nedoverSeno.
*) Med temi za naäo domovino zaaluLnimi knezi, se sme poaebno imenovati knez Franc Serafin Porcia. Oböil je on z naäim kmetom, bil mu je prijatelj in podpornik. Skoraj vsaka cerkev, kjerkoli je on podloüne imel, ima kak dar njegove rotne roke. Öeravno Italijan, je vendar gladko slovenski govoril. Njemu je posvetil Franul -Weissentum svojo dobro slovensko °vnico za Italijane ter njegove zasluge v predgovoru iivo pohvalil. (Glej „Sagio grammaticale“, Trieste 1811.)	Pis.
7*
V.
0 duhovnih pastirjih Ternovske fare-
Omenjeno je ie bilo, da je bila v preteklih casih ta iupnija zelö obSima, ker je spadala k nji vsa. KneSka fara, ki ima nad 2000 faränov. Pa nekako odvisna od nje sta bila tudi vikarijata Prem, sedaj samostojna Supnija, in Podgraje, ki so ostale pri Teiiaski äkofiji. Sedaj ima Lupnija po äematizmu naäe äkofije brez ekspozitur 5924 duis; Harije gtejejo 770 in Postenje, ki so vedno brez svojega duhovna 599 prebivalcev; toraj ima vsa fara skupaj 7293 vernikov. Ako pomislimo, kako so vasi in vasice raztresene skoraj na dveh ätirjaäkih miljah prostora, bomo lahko verjeli, da nemajo ihipnijski du§ni pastirji labkega posla, sosebno sedaj ne, ko je mesto dveh zmiraj izpraznjeno.
Razen Kneüskega ekspozita je imela fara (pred ustanovljenjem duhovnije Harijske in Postenjske) skoraj vedno pet dubovnov, namrec Lupnika („farmana“), dva duhovna pomoönika (obhodnika), kaplana roäenkranskega (Capellanus Rosarianus) in domacega kaplana (Capellanus domesticus).
1. Naj mi bo dovoljeno najprej o z u p n i k i h naäe iupnije par besed spregovoriti. Fara Temovska je bila staroslavna, velika in z dobrimi dohodki obdarjena; zato jo imela verle in pogostoma imenitne mofcake za zupnike. Skoda, da nam je le malo imen teh moL ohranjenih. Med njimi je spomina vreden neki Nikolaj Salon, ki je pastiroval v Temovem od 1. 1686—1712. Valvazor ga imenuje äkofa i. p. i. in opata in, öe se ne motim, sein tudi v nekih mertvaskih bukvah na Premu bral: „sepultus ab illmo. Ep. Nicolao Salon par. Ternovensi“. Vendar bolj gotovo je, da je bil moL le infuliran opät, ker o njegovi smerti 1. 1712 se bere V Teniovskih mertvaskih bukvah: „Hodie obiit in Domino Reverendissimus Dom. Nicolaus Salon Abbas inful. par. Ternov. an. n. 75“.
Znamenit je tudi Lupnik Anton de Spingarolli, poboSen in gorec duhovnik, kateri je bil celih 46 let Lupnik fare Ternovske. 0 njem se bere v merliäkem zapisniku: „Obiit in Domino reverendissimus Dom. Ant. de Spingarolli aetatis annorum octoginta quinque, quorum 46 seduli, pii et boni pastoris animarum hujus Ternovensis reg. caes. parochiae saluti munus impendit“. V dobi njegovega pastirovanja se je marsikaj v cerkvi napravilo.
Njegov naslednik Jurij Leopold Skrinjar je bil domaöin Ternovske fare. Ker	ni bil sposoben za
to sMbo,	se je moral	umakniti. Sklenil je on svoje Livljenje menda v Postenjah, ker je tarn	nekaj svetih maä
ustanovil, katere se naj o gotovih dnevih za njegovo duso darujejo.
FranöiSek bar on Lazzarini bil je tudi domaöin, rojen v bliSnjem Jablaniskem gradu.
Pompej pl. Martiniö je bil castni kanonik Picanski. (Pedena, Pican, nekedaj majhena äkofija v Istriji, je bila 1. 1778 zaterta, ko je bil njen zadnji skof Aldragus Ant. de Piccardi v Senj premeSeen.) Prihodki Supnikovi so bili: a) vsa gtolnina, katera je v tako veliki fari veliko znaäala; b) zemljiäöe „Videm“ imenovano, o katerem bomo pozneje nekaj besed govorili, in pa desetina podloLnih kmetov, ki je 5e precej veliko nesla in katera zdaj po odkupljenji blizu 600 gld. Temovskemu Lupniku na leto donaäa.
Leta 1371.	je bila v Teräaäki äkofiji cenitev Lupnijskih prihodkov izveräena zavoljo	nekega pape^eveg»
davka,	in	dohodki fare	Ternovske so bili cenjeni na 130 lir, to je 225 gld. a. v. Ako se pomisli, kako po ceni so
bili takrat vsi pridelki, in da je denar vsaj desetkrat veöi vrednost imel, kot sedaj, se mora spoznati, da je bil» fara Temovska 1. 1318, ko je Lupniku donagala 225 gld. in znabiti Se veö, prav dobra. (Mainati, Memorie storiche di Trieste. Vol. I, p. 126.) Dohodki kaplanov so bili ravno takrat cenjeni 60 lir, to je 103 gld. 80 kr. a. (Mainati, Memorie storiche di Trieste.)
Sedaj hocem navesti znana imena Ternovskih Lupnikov.
1. Nikolaj Manfiutta 1318.
2. Lavrencij 1401.
3. Peter Adamic.
4. Gregor Frank.
5. Nikolaj Salon, äkof, i. p. i. (?), infuliran opät 1686—1712.	t
6. Anton pl. Spingarolli od 1. 1713—1758. PoboEen in ljubeznjiv moL, „dober pastir Ternovske fare Napravil je nove klopi v cerkvi, lepo omaro v zakristiji, sozidal kapelo M. B. sv. RoLenkranca, itd. Zadnja tri ^
Di veö v cerkev mogel; maäeval in porocal je vse v hisni kapeli. §e se pozna v druLinski sobi g. dekanovi, kje je imel oltar, na katerem se je tri leta vsak dan sv. daritev opravljala. Pokopan je bil Soletni starcek v raki, v cerkvi sv. Petra.
7. Jurij Leopold Skrinjar, Lupnik od 1. 1759 do 1765; nmerl mnogo pozneje.
8. Franciäek baron Lazarini, od 1770—1789. Za tega Lupnika — kakor mi	je	star	moL	pripovedaval
— se je napravil krasni veliki oltar v cerkvi.
9. Pompej pl. Martiniö, öastni kanonik Picanski 1790—1813.
10 JoLef Benigar (Bistriöan) 1814—1828.
11. Andrej Marceglia, Lupnik in pervi dekan Ternovski, 1829—841.
12. Andrej Svetlin, Lupnik in dekan od 1. 1841—1849. Umerl dekan v Leskovcu	na	Dolenjskem.
13. Anton Graäiö, Lupnik in dekan 1849—1871, letos umerli korar NovomeSki.
14. Matija Strucelj, Lupnik in dekan od leta 1871—.
2.	Stari katapan iz sedemnajstega stoletja nam spricuje, kaka opravila je imel vsakteri izmed Sterih, duhovnih pomocnikov. Vsako nedeljo je moral eden „kooperatorjev“ ali obhodnikov, kakor sta se perva gospoda itoenovala v KneEak na Pivko, kjer je opravil ob 10. uri veliko duhovno opravilo. Drngi je imel v farni cerkvi ali pri PodruMcah boLjo sluLbo. „Capellanus Bosarianus, roLenkranski kaplan“, je imel vsako pervo nedeljo v mesecu pervo sv. maäo in govor v kapeli Matere boLje. Hifini kaplan „Capellanus domesticus“ bil je Lupniku desna roka, ter Sa je namestoval, posebno ako je bil star, v pisanjn in pogostoma tudi v duhovnih opravilih. V obiskovanju in previdenju bolnikov in v drugih opravilih so se gospodje verstili.
Ko se je obäima iupnija skeröila, ni bilo veö hiänega ali domacega kaplana, in ko je bratoväöina Sv- BoLnega venca bila zaterta, se je sMba bratoväcinega duhovna prestrojila v zgodniätvo, „manemissariat“. ^alibog, da je ta sluLba zavoljo pomanjkanja duhovnikov vecidel izpraznjena. —
Po teh opazkah naj sledijo imena vseh Ternovskih pomocnikov od leta 1700 do sedanjih. Njih imena kaüejo, da je mnogo tukajänih faränov, posebno Bistriöanov in Temovcev v domaci fari pastirovalo. Tudi to je ^amenito, da so gospodje silno dolgo tukaj sMili; vecidel je tukajsne pomocnike §e le smert v boljäe vecno ^ivljenje prestavila, utrujene delavce v vinogradu Gospodovem.
Andrej Baäa 1700. — Janez Dekleva 1700. — Andrej Tomsic (vicarius, administrator) 1707. — ^rirnoS Felicijan Valenöiö 1710. — Jernej Samsa 1715. f 1730. Bil je domacin, izversten in poboLen duhovnik. ^upnik Spingarolli je o njegovi smerti v bukve zapisal: „Hodie in Domino piissiine obiit Barth. Samsa Temovensis ^gnissimus cooperator; fuit speculum sacerdotum, zelator animarum, indefessus in poenitentiae tiibunali itd.“ — ^atija Baj6id (Vic. adm.) 1711. 1712. — Janez Tom5iö 1714 (Capellanus Bosarianus). — Gaäpar Garzarolli 1719.
Andrej Sajen 1728. — Janez Tomsic 1730. — Andrej Kalcic 1730. (Cap. Bos.) — JoiSef Marianid 1731. (Oap. dornest.) — Matija Vuh (Buh) 1736. — Jurij Palica 1736. f 1766. (Cap. dom., izversten, priden, poboäen ^uSni pasti). — Karol Macin Zamaggia 1738. — Anton LI. Abramsperg 1742. — Joüef Bumac (Cap. dom.) 1744. Z' Jo8. Mazzaroli 1747. — Matija Ba§a 1747. (Cap. Bos.) — Vincencij Tomsic 1752. (Cap. dornest.) — Matej mariö 1755. (Cap. dom., Vicarius, adm. par. Spingavolli.) — Ksaverij Pichl 1757. (Cap. Bos.) — Antonius ®,r- Lazzarini 1758 (Vicarius post mortem par. Spingarolli). — Petrus Stembergar 1760. (Cap. Bos.) — Jurij azzarolli 1763. — TomaL Ossana 1763. — Karol Lenz 1764. — Jakob Gaus 1767 (Administrator in spiritualibus).
Jakob Filip Ceresnjer 1766. — Nikolaj Probst 1767. — Jurij Burloviö 1767. (Cap. dom.) — Vincencij °ni§ifc i77i. (Cap. Bos.) — Jakob Suzani 1774. (Cap. dom.) — Andrej öeligoj 1774. — Jo2ef Jognana da onnefeld. 1779. (Cap. Bos.) — Matija Mugka (Muha) 1780. — Matija Lorenzutti 1780. — Gaäpar Cigoj 1782.
| aP- dom.) — JoSef Millaniö 1782. (Cap. Bos.) — Petrus Tian (Cap. Bos.) 1783. — Janez Kerstnik Bozzini 1783. ^aP- dom.) — JoLef Tomäiö 1785. (Cap. Bosar.) — Mathias de Jurco (Jurko) 1785. (Cap. dom.) — JoLek ttschaj 1786. — Andrej Kravos 1790. (Cap. subsidiarius.) — Jakob Anton Currente 1790. — MateL ^_jec 1790. — Janez Leoni 1792. (Cap. dom.) — Franciäek Probst 1791. — Jo£ef Tomäic 1792. (I. Manemissarij zRodnik, ker je prenehala bratovScina sv. BoLenkranca.) — Andrej Starec 1794. — Anton Stibil 1793. (Cap.
— Mihael Dovgan 1793. (manem.) — Mihael Bathistifi 1795. — JoLek Andriani 1796. — France Ksav. robst 1797. — Andrej Starec 1800 (oba v drugiö pomocnika). — Janez Leoni 1803. — Miha Jakus 1804. — / a Kranjec 1808. — Marka Kranjec 1809. — JoLek Jurcic 1810. — Janez Spiller 1811. (Cap. dom.) — on Barbiä 1812. — Marka Kranjec 1814 (Manemissarius). — France Bilc, Bistriöan 1814., Vodnikov
prijatelj, domorodec in pisatelj slovenski. Umerl kot ekspozit v Harijah 1. 1824. — Peter Aleä 1818. Izversten sadjerejec. Potem je bil on Lupnik na Premu, kjer so Premei na njegovo prizadevanje brez stevila sadnega drevja nasadili. 8 Prema je sei Ales kot dekan v Zelsane, kjer je ljudem prigovoril, da so vinograde zasadiü. Umerl je 85 letni stareek kot stolni dekan v Terstu. — Matija Jelovcan 1812. (manem.) — Ignacij Kaveic 1820 (manem.). — Marko Kranjec 1820. — Miha Jakus 1821 (oba v drugiö). — Matija Demsar 1821. (manem.) — France Fabiani 1822. (manem.) — Anton Mervic 1824. — Jozef Brozina 1824. (Administrator po Lupniku Benigarju.) Bojen je bil v Jelsanski Lupniji ta zelo talentirani in energicni moL. Sozidal je on zvonik in podaljsal farno cerkev. Umerl je kot sivi stareek pred nekaj leti kot Lupnik in castni kanonik v Istriji. —Stanislav Petris 1824. (manem.; 1826. Coop.) Dobrosercen in gostoljuben moz. Umerl kot Lupnik Premski o koleri 1855. — Simon Marec 1826. — Alojzij Vlah 1829. Sedanji dekan, cast. kanonik, bivsi prost, vitez Franc-JoLefovega reda itd. v Kastvu. — AntoB Hervatin 1827. (manem.) Sedanji Lupnik novega sv. Antona v Terstu. — Simon Marec 1831. — Nikolaj Kraljiö 1829-(manem.) — Marka Pezdirec 1831. — Daniel Sec 1831. (manem.) — Andrej Mostar 1831. — Andrej Cuk 1832.
* •— JoLef Kopitar 1832. — Ignacij Domik 1833. — Anton Kasman 1834. — Jozef Oresnik 1835. — Jui'ij Plemel 1835. — JoLef Jurca 1836. (manem.) 1838. (Coop.) Lorenc Demota 1838. — Ignacij Habe 1840. — Gregor Tuäar 1841. — France Arhar 1842 (zgodnik). — Andi'ej Hafner 1840. Administrator po smerti dekan» Marceglia. — JoM' Golob 1842. (manem.) — Janez Hiebs 1842, f 1855. Pobozni duhovnik je bil ljudem jako priljubljen, äe zdaj ga v spominu hranijo. Posebno rad je obiskaval bolnike ter za reveze pri bogatinih vedno beracil. Umerl je o koleri leta 1855. — Luka Ales 1843. (manem.) — France Sporn 1846. — Simon Rupnik 1847 (manem).
— Anton Mejac 1849. (manem.) Prijazen moz, gorec duhovnik in velik prijatelj mladini. Namestoval je dalj cas» ucitelja, cegar mesto je bilo izpraznjeno. Umerl Lupnik v St. Mihelu pri Novem mestu. — Anton Lampe 1850. — Jurij Zorec 1851. (manem.) — Andrej Drobnic 1851, (manem.) — Matija Strucelj 1854. Sedanji dekan in Lupnik Temovski.
— Martin Tomec 1854 (manemissarij). — Jakob Razpotnik 1855. — Anton Lavtar 1856. — Miha Kmetic 1858. — Janez Oblak 1858. — Janez Urbancek 1859. (manem.), 1861 (Cooperator). — Andrej Sarec 1862. (manem.) — Janez Bilc 1864. (manem.) — Henrik Sparovic 1867. — Janez Virant, 1867 (manem.), 1870 (Coop.) — Anton Kacin 1869. — Janez Hladnik 1870. (manem.);—Janez Dolenec 1871. (manem.), 1872 (Coop.) Prijazen in gorec dusni pastir. Zalibogi da je kmalo onemogel, ker je bil Le prej jako bolehen, v teski sluzbi. Umerl je Le leta 1872.^Za njim je ostaD zgodnikovo mesto vedno prazno. — Janez Skerjanec 1872. — Anton Zgur 1878. — Jakob Ferjancic 1880.
VI.
Certice o farnih poslopjih in o zemljiscu.
Fama hisa je	bila sperva zelo majhena in skoraj gotovo s slamo krita. 20. avgusta	1. 1702	je pogorel®
in L njo so bila vsa stara pisma konöana. Po pozara se je staro zidovje popravilo, z opeko pokrilo in sploh hisa v prejäni obliki in velikosti prenaredila. Nekaj let pozneje se je poslopje zdaljsalo: prizidala se je hisi sedanj» kuhinja in soba, kjer navadno zgodnik stanuje. V teku let je hiäa slaba in na pol podertina postala. 2e deka» Andrej Svetlin se je trudil, da bi se nov dom dekanu sozidal. Pisarilo in pisarilo se je, komisija je sledd» komisiji. Denarja nmogo se je potrosilo, pa ostalo je vse pri starem. Dekan Anton Grasie je hiso od znotraj nekoliko predelal in zdatno popravil, vendar je bila o prihodu sedanjega dekana M. Strucelja taka, da skoraj nl bilo	vamo	v	nji	stanovati.	Zatoraj jo je on popolnoma popravil, streho predelal, okna povekäal	in vse	stanovanj6
olepsal,	tako	da	je sedaj vendar nekoliko bolj sposobna. Toda s tem ni potreba izginila novo, pristojno	stanovanj6
Lupniku Ternovskemu sozidati.
Veliko in priloLno gospodarstveno poslopje je bilo zidano pred kakimi 70. leti.
Duhovni pomocniki so imeli dve hisici na znoLju cerkvenega grica od najstarejse dobe. Tik hiäic st» bila prijazna vertiöa. Mali ste bili sicer te hisici, pa vendar so imeli gospodje svoj dom, ni jim bilo treba, kak»1 sedaj, po privatnih hisah, stanovanja iskati. Prav nesrecen se mora imenovati sklep in slaba misel tadanjega dekan» Svetlina in cerkvenih kljucarjev, kateri so za male goldinarje — menda za 300 gld. — prodali obe hisici in ob» vertica kaplanov, denar porabili za cerkvene potrebe in pomocnike na cesto postavili. §e sedaj cakajo zastoti kaplanje, da se jim sozida kaplanija, brez katere ni menda nobena fara, ki ima svojega duhovnega pomocnik»' Zgodnik stanuje navadno brezplacno v Lupnikovi hisi.
Naj mi Last, bralci dovolijo, da tukaj nekoliko besed spregovorim o iupnikovem zemljiscu!
Tik iupnijske hise je prostoren lep vert, obsajen po dekanu GraSiöu, umerlem kanoniku Novomeskem, 2 älahnim sadnim drevjem. Vinske terte na vertu bile so prevee v senci, niso hotele roditi, vec stroskov, kot dobicka So prizadevale, ravno tako tudi v vinogradiöu pod tarne cerkvijo; zatorej se je vinograd zapustil in v senoüet premenil. Razen verta ima Temovski Lupnik pod tarne cerkvijo nied Temovim in Bistrico velik skupen kos 2emljisca — njiv in travnikov — „Videm“ imenovanega. Vecidel tega Vidma je bil lastnina Bistriöanov in pozneje posestvo podruMce sv. Jurija v Bistrici. Celo to zemljiäce so predstojniki cerkve sv. Jurija darovali svojemu Eupuiku s tem pogojem, da mora on, ali njegov namestnik vsak teden eno sv. maso v omenjeni cerkvi opraviti vendar, kakor se sme po ustanovnem pismu soditi, ne „pro populo“, ampak le „coram populo“. Starinsko na pergamentu pisano pismo, katero se hrani v farnem arhivu, in ki je najstarejsi dokument o farnih zadevah, se glasi: »Nos Jacobus Ferdinandus Bei et apostolicae sedis gratia Ep. Tergestinus . . . tempore visitationis Nostrae repertum fait diploma, quod injuria temporum vix non obliterari didicimus . . . propterea haec de suo originali de verbo ad verbum transsumi mandavimus.
Tenor antiquissimi diplomatis: „Petrus Bei et ap. sedis gratia Ep. Tergestinus . . . volumus, quod dictus Plebanus sive ejus vicarius obligatus sit, in dicta ecclesia s. Georgii in Bistrica singula hebdomada unam ^issam celebrare aut celebrari facere perpetuis futuris temporibus — (?).
TERGESTI in Episc. palatio die 2. Mensis Martii Anno Domini MDXVII. (1517).
Visa approbata et contirmata fuerunt 18. Martii 1650.
Antonius Eps.
Confirmavimus supradictum decretum cum addictione, ut cadat parochus, quandocumque defecerit, nisi inipeditus alia functione obligata in poenam duarum librarum.
Datum TERNOVAE 22. mensis Septembris, anno 1656.
Antonius Eps.
Quae cum ita sint et concordata cum suo originali noverimus — (?)
TERGESTAE die 16. Nov. 1678.
Jacobus Ferdinandus Eps. et Comes. in. p.
Iz tega starega in znamenitega pisma smo le bolj vazno tukaj izpisali, da se stvar ne izgubi in ne pozabi. ^osestvo, katero je bilo zelo zanemarjeno, sta dekana Grasic in sedanji gosp. dekan zelo zboljäala.
(Konec prihodnjiö.)
III.
Übertragung der bisher nicht von Organen der staatlichen Cultusverwattung ausgeübten öffentlichen Prajentationsrechte an die politischen Kandesbehörden.
Seine k. und k. Apostolische Majestät haben mit Allerhöchster Entschließung vom 19. Dezember 1879 aller« Qndbigst zu genehmigen geruht, daß alle derzeit nicht von den Organen der staatlichen Kultusverwaltung, sondern von ändern landesfürstlichen Behörden und Aemtern ansgeübten öffentlichen Präsentationsrechte für katholische und griechisch« ^entalische Kirchenämter und Pfründen vom Jahre 1880 angefangen an die politischen Landesbehörden, resp. nach a&gabe der sonst für den Wirkungskreis dieser Behörden und der Ministerien in Präsentationsfällen geltenden Vorschriften, °n das Ministerium für Kultus und Unterricht übertragen werden.
Diese Allerhöchste Entschließung hat das hohe k. k. Ministerium für Kultus und Unterricht im Einvernehmen lt dem hohen k. k. Ministerium des Innern, der Finanzen und des Ackerbaues mit Erlaß vom 10. Febr. l. I. Z. 20029 d dem Bemerken bekannt gegeben, daß bei Ausübung der, in Folge der erwähnten Allerhöchsten Entschließung an die > tätliche Knltusverwaltung übergehenden Präsentationsrechte eben jene Kompctenzgrundsätze zur Richtschnur zu nehmen 111 werden, welche bisher für den Wirkungskreis der Landes behörden in Präsentationsangelegenheiten maßgebend waren, e	Dies wird in Folge k. k. Landesregierungs-Zuschrift vom 18. Februar 1880 Nr. 1462 mit dem Beifügen zur
^nntniß gebracht, daß diese A. H. Entschließung hierzulande alle unter dem Patronate der Religionsfondsherrschaften "ndstraß und Sittich stehenden Pfarren, ferner die unter dem Patronate der obersten Bergbehörde (nun des H. k. k. erbauministcriums) stehende Pfarre Jdria betrifft, daß somit nunmehr das Präscntationsrccht für diese Pfarren nicht bhr der Forst- und Domänendirection in Görz resp. dem hohen k. k. Ackerbauministerium, sondern nach den für die
unter dem Patronate des krain. Rcligionsfondcs stehenden Pfarren geltenden Vorschriften der k. k. Landesregierung in Laibach resp. dem hohen k. k. Ministerium für Kultus und Unterricht zustcht, daher auch bei Erledigungen dieser Pfarren die diesfälligen Kompetenzgefuche an die k. k. Landesregierung zu richten sein werden.
VI.
Kanonische Visitation und Firmung.
Mit Bezug auf die Verlautbarung im heurigen Diözesanblatte Nr. 3. S. 38. wird hiemit des Näheren bekannt gegeben, daß im nächsten Monate Juni die kanonische Visitation und Ausspendung der H. Firmung in folgenden Pfarren des Krainburger Dekanates stattfinden wird:
am	13.	Juni in Flödnig.	
f/	15.	ff ff	St. Georgen,
ff	16.	ff ff	Michelstetten,
n	17.	ff ff	Predassl,
ff	20.	ff n	St. Martin bei Krainburg.
ff	22.	H ff	Mavöiöe,
ff	24.	ff n	Zapoge.
V.
Konkurs - Kerlautbarung.
In Folge Versetzung des Vikärs von St. Veit bei Wippach, Herrn Jakob Koäir in den definitiven Ruhestand ist dieses Vikariat in Erledigung gekommen, und wird dasselbe unterm 4. Mai d. I. zur Bewerbung ausgeschrieben. Die Kompetenzgesuche sind an das hochwürdigste süstbischöfliche Ordinariat zu stilifiren.
VII.
Chronik der Diözese.
Am 6. Juni d. I. wird die Consccration der Pfarrkirche in Bukovsica stattfinden.
Die kanonische Investitur erhielten die Herren: Anton Hocevar auf die Pfarre St. Lorenz	an	der Temenica,
Andreas Ramoveä auf die Pfarre Svibno und Mathias Kralj aus die Pfarre Tujnice,	am 24.	April	d.	I.
Versetzt wurden die Herren:
Bizjan Johann, Pfarrkooperator in Selca, als solcher nach Skofja Loka.
Feijanciö Jakob, „	„	SenoJeöe, als solcher nach Temovo.
Zaletel Leopold,	„	„	Borovnica,	„	„	„	Seno2ece.
Rozman Franz,	„	„	Zagorje,	„	„	„	Visnjagora.
Feröej Matthaeus,	„	„	Trata,	„	„	„	Zagorje.
Lavtar Valentin,	„	„	Visnja gora	als solcher nach Moravöe.
Zgur Anton,	„	„	Temovo	als	Pfarradministrator nach Prem.
Boncelj Franz,	„	„	2iri	„	„	„ Dra^goSe.
Aljanciö Johann,	„	„	Moravöe	als	solcher nach 2iri.
Mocilnikar Josef,	„	„	St. I’eter	bei	Weinhof als solcher nach Hl. Geist bei Gurkfeld.
Herr Johann Tomse	wurde mit Allerhöchster Entschließung vom 25. April d. I. zum Militär-Pfarrer für	den
Triester	Militärbezirk, das ist, für das Militärgebiet von Triest, für Görz, Gradisca und Istrien ernannt.
Herr Johann Kapelj,	Pension. Lokalkaplan von St. Jakob an der Save, ist am 24. April d. I. im	Laibachs
Siechenhause gestorben, und wird	derselbe dem Gebete des Diözesanklerus hiemit empfohlen.
Vom fürstbischöflichen Ordinariate Laibach am 14. Mai	1880.
Herausgeber und für die Redaction verantwortlich: Martin Fogacar. — Druck der „Närodna tiskarna“ in Laibach.