aev.131
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 30
za pol leta..... . 120
sa celo leto .... . 240
za inozemstvo: 'nesečno.......Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno v Jugoslaviji .... Din 60 v Inozemstvu. ... ■ 80
LlebMl V lorek, dne 16. jonijfl 1925. Posamezna Številka stane V5H Din LBlO LIH.
'V vil iT Mi.
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravništra 328.
venec
Cene inseraiom:
Enosiolpna pctitna vrsta malt oglasi po Din t'50 tn Din 2 —, večji oglasi ned 45 mm višine po Din 2"50, veliki po Din V— in 4—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6-—.
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Pošiuina Mm v goiovini.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljona 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 3?.01t, Praga in Dunaj 24,797.
Morala današnje politike.
Pod tem naslovom objavlja »Narodno Je-dinstvo«, glasilo »Hrvatske zajcdnice«, sledeči uvodnik, ki je zelo značilen za mišljenje Hrvatske zajednice o pogajanjih HSS z radikali.
»V Belgradu nadaljujejo s pogajanji. Govori se o sporazumu, a do sporazuma nikakor ne more priti. Pravi se, da bo Pribičevič vržen iz vlade, delajo se razne kombinacije o samostojni vladi radikalov, potem o vladi R R, a kombinira se tudi z volitvami. Vse to prizadevanje, ki se odobrava tudi s hrvatske strani, diši po izgubljeni politični morali. Visoki piedestal pravice, samodločbe naroda in idealne politične poštenosti, se je zrušil v prepad, odkoder bo postavljen zelo pozno na vidnejše mesto v politični areni. Nekdanji La-zica Markovič, ki bi bil moral biti po zahtevi večine bivše narodne skupščine izročen sodišču in za katerega so se delale strašne obtožnice in zakon o korupciji, jc danes postal sporazumaški parlamentarec. On vodi anketo, on sodeluje pri razpravljanju o sporazumu. Po vsem izgleda, da je ta človek, s katerim se ob Davidovičevi vladi ni hotelo niti razgovar-jati..., postal vez med seljačkim klubom in Pašičem, kar pomeni, da je politična morala daleč zaostala.
Ker poznamo miselnost Nikole Pašiča, moremo z mirno dušo ugotoviti, da more priti do tega takoimenovanega sporazuma samo po kakem čudežu, ako bo dejansko bratski sporazum, drugače pa more ta sporazum pomeniti le politično diplomatiziranje z nujno po. sledico propasti onih, ki kot manjšina letajo za njim, da se pobotajo.
Mi nismo proti sporazumu, ali smo proti načinu, kako se ta sporazum vrši. Čas bi že bil, da se poravna ta narodni spor, ki kot težka mora pritiska na narodna pljuča, se igračka z državno usodo, toda pri poravnavi tega spora je treba imeti pred očmi narodne in splošne državne interese, a nc strankarskih.
Pašič je s svojim delom pokazal, da je državni interes utelovljen v strankarskem interesu radikalne stranke, in more zato imeti narodni sporazum uspeh samo, če se likvidirajo opozicijonalne stranke v korist radikalne stranke. To dokazuje ves potek pogajanj za sporazum. Takšnega sporazuma ne želi hrvatski narod, ker si je svest svojega pomena, preteklosti in bodočnosti, pa ne želi tudi likvidacije svojega narodnega življenja radi posameznih interesov radikalne gospode.
Hrvatje smo vedno imeli večji odstotek negativnih uspehov v državni politiki in sc zdi, da bo tudi ta sporazum končal z običajno negativnostjo na našo škodo, samo s to razliko, da pri vsem tem ne bo prišlo do pravega sporazuma. Medtem dnevi beže, ne da bi prinašali pozitivnih dejstev razen žalostne prikazni, da se morala polagoma potiska v ozadje. Ako to politika zahteva in če mora ta morala začasno v ozadje, potem se naj ne gradijo »kule« in nc postavljajo narodni pokreti na svetost take morale. Laviranje je potrebno in nujno zlo v politiki, predvsem za manjšino, ali laviranje, kakršno je na primer ono voditelja stranke prava v Zagrebu, pomeni, da je morala nacionalizma, politične etike in naše državljanske vzgoje zašla predaleč.
Danes vidimo v Belgradu podobno laviranje in moramo z bojaznijo in temeljitim strahom slediti takemu političnemu laviranju, da ne izgubimo one pridobitve, ki je ves hrvatski narod odrejeno in borbeno strnila v eno falango in ga vzdržala složnega celo proti strašnemu načinu, kako se je izvajala »Obznana«.
Politika Hrvatov mora imeti svojo moralo.«
PRIPRAVE ZA INTERPARLAMENTARNO KONFERENCO.
Bolgrad, 15. junija. (Izv.) Danes dopoldne se je sestal medpairlamentarni odbor pod predsedstvom Jovanoviča. Govorili so v načelu o pripravljalnem materialu; o narodnih manjšinah, o trgovini z opijam, razorožitvi, kodifi-kaciji parlamentarnih pravic. Nato se je govorilo o tem, kaka bo naša delegacija in koliko jih bo šlo v A mer Hm. Razprava se bo jutri nadaljevala.
SEIPEL ČASTNI DOKTOR BOGOSLOVJA.
Inomost, 15. Izv.) Danes opoldne je bil promoviran za častnega doktorja bogoslovja bivši kancler dr, Seipol.,
VLADNA VEČINA VZTRAJA NA VSEII BISTVENIH DOLOČBAH REAKCIONARNIH VLADNIH PREDLOGOV. — VLADA NE MARA SLIŠATI INVALIDOV.
Belgrad, 15. junija. (Izv.) Radi intenzivnega dela posameznih odborov je življenje v skupščini precej živahno, vendar pa dogodkov, ki bi vplivali na političen položaj, ni bilo. Danes so delali v skupščini 3 odbori in sicer odbor 1. za ljudskošolski zakon, 2. za invalidski zakon in 3. tiskovni zakon. Odbor za tiskovni zakon jc dokončal svoje delo. Jutri bo sestavljen zapisnik in poročilo odseka za zakonodajni odbor, ki bo nato pričel delati in razpravljati o tem zakonu.
Odsek za tiskovni zakon je po 2 in pol mesecih danes končal svoje delo. Večina je sprejela nekatere člene, kateri so bili na prejšnjih sejah odloženi in so imeli vladni člani sami o njih pomisleke. Razpravljalo se je tudi o nekaterih predlogih opozicije, tako o predlogu posl. Smodeja glede odškodnine listom, ki so bili zaplenjeni, pa je sodišče zaplembo razveljavilo. Predlog je bil deloma sprejet. Nadalje je bil sprejet predlog o imuniteti poročil iz javnih sej narodne skupščine, samoupravnih skupščin in njihovih odborov. Vsi drugi predlogi opozicije so bili odbiti. Od opozicije so govorili poslanci Franc Smodej, dr. Žanič in Milan Grol, od vladne večine dr. Markovič, minister Srskič in Velja Popo-vič. Jutri sc bo sestal odsek, da bo podpisal poročilo. Opozicija bo dala svoje posebno mišljenje.
Odsek za ljudskošolski zakon je sprejel 3 oddelek z nekaterimi spremembami. Bilo je sprejetih več dr. H o h n j e č e v i h predlogov.
Odsek za invalidski zakon jc pričel s sejo ob 9 dopoldne. Ker se ni bil od opozicije k debati prijavil noben govornik, se je glasovalo v načelu. Opozicija je v načelu glasovala proti zakonu, večina pa je — razume se — glasovala za vladni načrt, nato se je
podrobno razpravljalo o prvem poglavju, ki obsega sedem členov. Predno so pričeli razpravljati, je posl. Kremžar predlagal in utemeljeval potrebo, da bi se povabili k seji zastopniki invalidskih organizacij. Minister Gjuričič se je izgovarjal, da sicer zelo upošteva invalidske organizacije, da pa nc more sprejeti tega predloga, ki je vsled tega pro-pacH. Nato so poslanci Agalonovič, Lonča-revič, Kremžar in Grol predlagali k prvemu poglavju razne spreminjevalne predloge. Minister je izjavil, da bo sprejel v zakon tudi civilne invalide, to je one invalide, ki so postali invalidi med vojsko v zaledju kot civilisti, vendar prosi, da bi se to vprašanje odložilo do jutri, da bi se posvetoval z vlado. Glede drugega predloga se minister more odločiti sam, ampak je bila seja prekinjena, da so se mogli člani večine z ministrstvom sporazumeti. Končno je minister odbil vse predloge, razen Agatonovičevega, da se po tem zakonu v čl. 7. zaščitijo vsi tuji državljani v enaki meri, kakor so naši zaščiteni v tujih državah.
Popoldne ob 4 se je seja nadaljevala. Posl. Kremžar je utemeljeval in predlagal celo vrsto spreminjevalnih predlogov za drugo poglavje, čl. 8—37. Del teh predlogov je podpiral dr. Dobrivoj Popovič, od opozicije so nadalje govorili Grol, Lončarevič, Agato-novič in Pozberac (dem.) Minister je večino stavljenih predlogov odbil, češ da nima de-niv.ja. V premislek pa si jc pridržal predlog glede zdravljenja. V čl. 27, je bil sprejet glede zdravljenja slepih in gluhonemih otrok. — Sprejetih je bilo 28 členov. Seja je bila ob pol 8 zaključena. Nadaljevala se bo jutri, med drugim je na dnevnem redu važen člen, j ki nalaga občinam huda bremena. Poslanec 1 Kremžar je predlagal, da se ta točka črta.
Zborovanje je končalo ob 12. Po zborovanju se je pričel v kaptolski pivovarni banket za par sto ljudi. Spet je govoril Pribičevič. Naglasil je, da bi /adikali, če bi napravili aranžma z radičevci, prišli v neugoden položaj napram volivcem, ker bi pogazili program, na katerem so izvoljeni. Na koncu je treba na-glasiti, da sta Pribičeviča nosila na ramah nek študent iz Zagreba in zagrebški detektiv Mačuk.«
Radikali proti sa
Belgrad, 15. junija. (Izv.) Msd samostojnimi demokrati je danes vzbudila veliko razburjenje deputacija radikalov iz Hrvatske. Ta deputacija je prišla iz primorske in krajiške oblasti na Hrvatskem, da na licu mesta zahteva, da se samostojni demokrati odstranijo iz vlade, ker so na škodo radikalne stranke in države. Deputaciji načelujeta ministra na razpoloženju Peleš in Supilo. Ta deputacija ima nalogo, da v imenu organizacij radikalne stranke na ozemlju Hrvatske in Slavonije opozori merodajne činitelje na velika nasilja, ki jih izvršujejo samostojni demokrati na Hrvatskem in v Slavoniji, ne samo nad svojimi nasprotniki, temveč tudi nad radikali. Deputacija je danes obiskala ugledne radikalne prvake, skupščinskega predsednika Marka Trifkoviiča, predsednika radikalnega kluba Zivkovica, jutri bo obiskala Pašiča, ki danes ni prišel v predsedništvo vlade radi slabega vremena in zdravja. Bil je ves dan v svoji vili na toipčiderskem vrtu. Radikalni poslanci, ki so imeli priliko govoriti s to deputacijo, so se zgražali nad dejstvom, katera jim je ta dele gacija sporočila o delovanju samostojnih demokratov. Odločno so obsojali brezobzirni način, s katerim preganjajo samostojni demokrati pristaše radikalne stranke v Hrvatski in Slavoniji. V zvezi s tem se je mnogo govorilo o potrebi takojšnjega prekinjenja vseh zvez s samostojnimi demokrati iu o potrebi koalicije med radikali in radičevci oziroma radikali in drugimi strankami. Radikalni poslanci so se o tej stvari posvetovali v svojem klubu. Kolikor smo mogli izvedeti, bo na prihodnji seji stavljen poseben predlog, da se te samostojne demokratske brezobzirnosti vendar enkrat končajo.
Velik priliičevski šv!m!el v Sisku
5000 ljudi s pomočjo policije.
Belgrad, 15, junija. (Izv.) O včerajšnjem shodu samostojnih demokratov v Sisku, za katerega so se, kakor znano, vršile velike priprave, priobčujejo vsi današnji listi obširna flMX>čil«. Zanimivo je, da Pribičevičev organ
»POGAJANJA HSS Z RADIKALI SE RAZVIJAJO DOBRO.«
Zagreb, 15. junija. (Izv.) Včeraj se je vršilo glavno zborovanje ravnateljstva zadruge »Seljački dom«. Na zborovanje je prišel Pavle Radič in skoraj vsi poslanci kluba HSS, kar jih ni zadržanih v Belgradu v raznih odsekih. Tekom zborovanja je Pavle Radič dvakrat govoril. V obeh govorih je naglasil, da mora HSS vso akcijo osredotočiti na gospodarsko, kulturno in socialno polje. »V politiki smo napravili kompromis, ostale točke programa pa moramo izvršiti na celi črti.« O politiki sami na zborovanju niso govorili.
Zagreb, 15. junija. (Izv. Po zborovanju ravnateljstva zadruge »Seljački dom« je ugleden član kluba HSS izjavil vašemu dopisniku: »Pogajanja z radikali se razvijajo dobro. Vprašanje verifikacije bo ta teden rešeno, nakar bo stvar tekla hitreje.«
Italija.
poroča, da je bilo na shodu navzočih 15.000 ljudi, dočim vsi drugi listi ugotavljajo, da jih je biLo kakih 5000. O samem shodu poroča eden belgrajskih popoldanskih listov sledeče:
»Včeraj je imela samostojna demokratska stranka velik političen shod. Dasiravno so se vršile velike priprave za to manifestacijo, vendar ni bilo uspeha, kakršnega so pričakovali. Na vsak korak se je videlo, da je vse umetno uprizorjeno. Zagrebška in si3aška policija je bila zelo angažirana. V Sisek se je pripeljal poseben vlak pristašev samostojnih demokratov iz Zagreba, Banjeluke, Like in Gline. Z brzovlakom je prišel Pribičevič z bratom Va-lerijanom, Krizmanom, Boževičem, Budisavlje-vičem in drugimi. Bilo je okrog 6000 ljudi iz raznih krajev. Iz Siska in okolice je prišlo sila malo ljudi. Značilno je zadržanje Siska. Prišel ni niti eden meščan. Shodu so prisostvovali sami tujci. Meščanstvo je, da bi manifestiralo svojo navdušenost, spustilo na oknih zavese. Na hišah je bilo d0 30 zastav. Tako je Sisek bojkotiral zborovanje. To je treba pedčrtati, ker naj bi bilo zborovanje pokazalo, kako se »širi« Pribičevičeva samostojno demokratska stranka. Zborovanje je pokazalo, da to ni res. Pribičevič v svojem govoru ni povedal nič ruovega. Pokazal je samostojne demokrate kot neposredne naslednike srbsko-hrvatske koalicije. Glavni šlager njegovega govora je bil v tem, da je označil politiko Radiča kot neiskreno. Da bi pokazal Radičevo dvoličnost, je Pribičevič navedel primer, da se Pavle Radič pogaja s Pašičem, da pa ne mara prekiniti zvez z Davidovičem. Zanimivo je, da Pribičevič v vsem posnema Radiča. Tako je sprejel njegovo krilatico o »gosposki« politiki, tako je očital, da HSS ni delala za potrebe kmetov, ampak da je Sljepan Radič skrbel za republiko. To so gosposki pesli, je dejal Pribičevič, od katerih kmet nič nima. Ravno tako je prevzel Pribičevič vse metode Radičevih zborovanj. Na shodu so godli tamburaši, peli pevski zbori in so bile zastopane organizirane žene. Zborovanju je predsedoval bivši radi-čevec kmet Pavlovič. Poleg Pribičeviča so govorili Krizman, Boževič in dr, Novak iz Medji-murja. Trdil jc, da Radič v Medjimurju ni agitiral za Hrvatsko, ampak za samoodločitev nanodov. Medjimurci so se nadejali, da bodo z oEirom na to prišli pod Mažarsko, kjer se jim bo gospodarsko boljše godilo.
DR. DONATI ZAPUSTIL ITALIJO.
Rini, 15. junija. Dr. Donati, ravnatelj »Popola«, je odšel v inozemstvo. Prefektura v soboto ni dovolila, da bi ^Popolo« izšel, ker še ni bila potrdila novega odgovornega urednika. (Dr. Donati je bil kakor znano vložil ovadbo proti sen. De Bonu kot sokrivcu na umoru posl. Matteottija.)
ITALIJANSKA OPOZICIJA SE VRNE V PARLAMENT.
Rim, 15. junija. Izvršilni odbor aventinske j opozicije se je na svoji sobotni seji izrekel za I povratek v parlament. Vendar je končno od-! ločitev prepustil posamezni opozicijskim skupinam.
ITALIJANSKO-AFGANISTANSKI SPOR.
Rim, 15. junija. Italijanska vlada je izročila tukajšnjemu afganistanskemu poslaniku protestno noto zaradi usmrtitve ing. Piperna. Nota zahteva od afganistanske vlade častno zadoščenje, ki naj se izvrši na italijanskem poslaništvu v Kubulu; dalje se mora vrniti za inž. Piperna izplačana »krona odkupnina« in končno, mora afganistanska vlada plačati italijanski vladi odškodnino v znesku 7000 funtov sterlingov.
Dogodki na Kitajskem.
Peking, 15. junija. (Izv.) Katoliška cerkev v Kajtangu je zgorela. Nekega italijanskega duhovnika so ubili.
Peking, 15. junija. (Izv.) Zmago upornih čet v Kantonu pripisujejo vodstvu ruskih sovjetskih častnikov. Uporniška armada šteje 10.000 mož. Splošno smatrajo, da se bo duh uporne armade znatno dvignil in da se bo upor še razširil.
PAINLEVE NA POTU DOMOV.
Rabat, 15. junija. (Izv.) Painleve se je v soboto dopoldne odpeljal z letalom v Francijo.
Malaga, 15. junija (Izv.) Včeraj opoldne je Painleve došel v Malago.
PROTICERKVENI ZAKONI NA ČEŠKEM.
Praga, 15. junija. (Izv.) >Lidove listy« po: ročajo, da vlada izdeluje zakone za ureditev med cerkvijo in državo. Zakoni bodo obsegali: 1. odpravo verskega pouka v šolah, 2. odpravo verskih šol in bogoslovnih fakultet in B. civilno poroko.
DR. BENEŠ V PARIZU.
Pariz, 15. junija. (Izv.) Dr. Beneša je takoj po njegovem prihodu v Pariz sprejel francoski minister za zunanje zadeve Briand v navzočnosti ravnatelja političnega oddelka francoskega zunanjega urada Berthelota. Govorili so o avstrijskem vprašanju in o garancijski pogodbi. Glede garancijske pogodbe je dr. Beneš pristal na angleško-francosko stališče, avstrijsko vprašanje pa je označil dr. Beneš za Češko kot mnogo važnejše. Kakor piše >Journal«, je rekel dr. Bencš, da Avstrija ne
more ostati osamljena. Če ne pride do gospodarske zveze podonavskih držav, se bo Avstrija združila z Nemčijo, gospodarski zvezi podonavskih držav pa najbolj nasprotuje Italija. Francija se trudi, da poravna nasprotujoči si stališči Češke in Italije glede Avstrije.
VOJVODA MIHAJLO V UMORJEN.
Sofija, 15. jubnija. (Izv.) Vojvoda Mihaj-lov, sotrudnik pokojnega Aleksandra Todo-rova je bil umorjen. Sodijo, da je bil umorjen iz osebnega sovraštva.
AVSTRIJSKI POSLANIK V PARIZU ODPOKLICAN.
Pariz, 15. junija. (Izv.) Avstrijski poslanik Bichhoff je danes iziročil predsedniku repu.-«, blike Duimerque-ju odipoklicne listine.
AVTOMOBILSKA NESREČA.
Schwerte, 15. junija. (Izv.) Včeraj ponoči se je na cesti Sclivverte—Westhofen dogodila velika avtomobilska nesreča. Proti večeru se je 30 oseb odpeljalo z avtoomnibusom v Ha-gen. Med potjo se je avtomobil ponesrečil. Vsi potniki so več ali manj težko ranjeni.
IZVRSTEN PLAVALEC.
Budimpešta, 15. (Izv.) Ogrski plavalec Labod, ki trenira, da bo preplaval kanal La Manche, je preplaval 72 km dolgo progo po Donavi od Espergona do Budimpešte v 11 urah 40 minutah 10 sekundah.
VELIK POŽAR.
Budimpešta, 15. (Izv.) V Kyongyosu je požar danes uničil 20 hiš. Škoda znaša dve milijardi.
SILNA VROČINA V PARIZU.
Pariz, 15. junija. (Izv.) Silna vročina, ki traja v Parizu, še ni ponehala. V soboto je *'.a-zal toplomer 26 stopinj v senci. Take vročine ni bilo v Parizu že 50 let. V mnogih podjetjih delajo zaradi vročine samo zjutraj in zvečer, od desetih dopoldne do štirih popoldne pa delo počiva. Mnogo ljudi je od vročine umrlo.
»Velikansko« zborovanje samostojnih demokratov v Sisku. Pribičeviču se ne godi dobro in gospod minister je v silnih skrbeh, ali se bo mogel še obdržati na vladi ali ne. Vse je odvisno od radikalov, oziroma od Pašica. Če mogočni orel Pašič le nekoliko zamahne s svojimi peruti, mora Pribičevič-kraljiček od-leteti na tla, kar bi bilo za kraljička silno neprijetno. Zato se trudi sedaj Pašiču dokazati, da on na Hrvatskem ni kraljiček, ampak kralj, za katerim stoje ljudske množice. Ne Radič, ampak on. Svetozar, je pravi miljenec in ljubljenec hrvatskega naroda in on in samo on zasluži, da zastopa v vladi koristi Hrvatov. Ljubezen in naklonjenost Hrvatov do njega pa hoče dokazati z zaupnicami in z manifestacijami hrvatskih kmetov zanj. Prireditev takih manifestacij dandanes ni ravno težka, če ima človek na razpolago orožništvo in vse javne oblasti, ki mu naženo skupaj toliko kmetov, kolikor jih rabi, in kjerkoli jih rabi. Pred dobrimi [14 dnevi so mu nagnali 300 kmetov v Belgrad, kjer jih je pogostil s sirom, lukom in štruklji. V nedeljo pa so mu nagnali skupaj po poročilih demokratskih listov baje nad 7000 kmetov v Sisek. Vsi so mu prirejali »sijajne manifestacije in ovacije.« Kmetom pa je bilo naročeno, da morajo Pribičeviču tako ploskati, da bodo slišali ploskanje tudi v Belgrad in da bo postal na ploskanje pozoren tudi 0am Pašič, ovaj Pašič iz Biograda. Gorje pa kmetom, če ovaj Pašič njihovega ploskanja ne jo slišal, da bo moral gospod Pribičevič iz vlade! Kmetje so res ploskali in ploskali, tako da se je slišalo tudi v Belgrad in tam tudi v radikalski klub, kjer so sedeli jako pametni in prebrisani gospodje. Ko so slišali ploskanje in ugotovili, da prihaja iz Siska, so se začeli na ves glas smejati in so govorili: »Veliko dete, zbilja, ovaj Pribičevič, veliko dete! Pa kad ima pare, neka! Znamo mi to, šta on
radi!« Stari Pašič pa si je gladil svojo brado in mrmral: »Vidim, da Svetozar voli Sisaik: Ljudi tamo vole njega. Bilo bi vrlo ugodno, da ga šaljemo u Sisak u — penziju!« Tak utegne biti rezultat »sijajnih manifestacij in ovacij« za Pribičeviča tja enkrat na jesen in potem bo tudi konec njegovega večnega in neprebavljivega lajnanja o »narodnem in državnem edinstvu.«
»Slobodna Tribuna« o velikanskem Pribičevičem zborovanju v Sisku. Pod naslovom »Borba utopljenika« piše »SI. Tribuna«: »Sv. Pribičevič čuti, da se mu iapodmikajo tla pod nogami, ker ve, da brez vlade ne bo dolgo živel. Zato obupno poskuša rešiti svoj položaj in Belgrad prepričati, kako dero vsi hrvatski kmetje v njegov tabor. To rešilno akcijo naj bi podprlo tudi z veliko muko sklicano zborovanje v Sisku, ki naj bi dokazalo, kako baje Hrvatje celo v srcu radičevščine in v samem rojstnem kraju Radičevem derejo za njim. V to svrho so mobilizirali ves uradni aparat v bližnji in daljni okolici Siska, da naženo kmete na kakoršenkoli način v Sisek. Po stari -ia-vadi pa je mogoče pripeljati tudi po železnici nekaj srbskih kmetov iz Korduna in iz Slavonije. Tudi zagrebški pristaši so dobili povelje da se peljejo v Sisek. To naj bi bil dokaz, da so hrvatski kmetje za Pribičeviča. Ali misli, da svet ne vidi sleparije?« — Tako kakor <'e-la sedaj Pribičevič na Hrvatskem, so delali že pred vojno mažarski učitelji Sv. Pribičeviča grof Khuen in grof Tisza, kar dokazuje, da se Sv. Pribičevič še danes ni otresel mažaron-ske miselnosti ker tako trdovratno posnema mažaronske metode, kakor posnemajo naši domači Pribičevičevi pristaši nekdanje avstrijske metode in so zato še danes po svojih političnih metodah pristni avstrijakanti.
.Boljševiška morala. »Samouprava« je odgovorila na naš članek »Zločin in kazen« z obdolžitvijo, da širimo »boljševiško moralo«. Mi z obžalovanjem izjavljamo, da »boljševiške morale« ne poznamo, ker še nismo dobili nobene tozadevne knjige v roke. Staviti, ki smo jih mi napisali in v katere se zaletava »Samo-upravin« slovenski sotrudnik, so že jako starega datuma, kjo o boljševizmu še ni bilo ne duha ne sluha. Mogoče je že, da so tudi današnji boljševiki, kar je starejših, kakšne take teorije našli v raznih knjigah, ki smo jih mi omenili, ne da bi jih hvalili. Mi smo samo ugotovili, da te teorije s o. Če pojdemo po logiki »Samoupravinega« sotrudnika dalje, bomo še doživeli, da bodo v Belgradu proglasili 2X2 = 4 za boljševiški nauk, ker se tudi na Ruskem tako uče! Slovenska »miza« — ruski »stol« — latinsko >mensa« je boljševiški nauk, ker se tudi na Ruskem tako uče. In tako dalje! Vse je »boljševiško«, najbolj »boljševiški« so pa možgani »Samoupravinega« referenta za slovenske zadeve.
»Tiho, tiho, le počasil« Včerajšnje popoldansko »Jutro« je izzvalo v Ljubljani nemalo senzacijo. Pripoveduje namreč, da monopolska uprava ni ustanovila tudi v Ljubljani oblastnega inšpektorata, ampak da je Slovenijo podredila zagrebški monopolski oblastni nad-zorovalni oblasti. Tega pa ne pripoveduje kar tako, ampak se nad tem tudi pritožuje, in v tem je ravno pikanterija in senzacija. List, ki je vedno zagovarjal narodno in državno edinstvo, bi moral biti zelo vesel, če bi prišla Slovenija pod nadzorstvo monopolske oblasti v Bitolju ali v Ohridu. Tu pa pride kar naenkrat na dan lamento o zapostavljanju Slovenije in Ljubljane! Na boljševizem in na separatizem in defetizem pa že meji opazka, da očita naša javnost finančni upravi, da postopa pri določitvi in iztirjevanju davkov drugače drugodi in drugače v Sloveniji! Kdaj se je naša javnost, ki je vseskozi patrijotična in državotvorna, predrznila zagrešiti tak zločin proti državi in njeni upravi? Naša javnost, posebno ona, ki bere vsak dan dopoldansko in popoldansko »Jutro«, ni nikdar nastopila tako protidržav-no, ampak je vsikdar rada in z veseljem izpol-

Na sv. Rešnjega Telesa dan je še vodil procesijo. Dasi je bil rahlega zdravja in šibek, pa je baš ta dan opravil štiri blagoslove sredi zorečega klasja s tako vznesenim glasom, da so se ljudje čudili. Ni vedel on, niso slutili ljudje — in vendar jc bil ta obhod po žitnem polju njegovo svečeniško slovo: »Z nebeškim blagoslovom naj blagoslovi Bog ta kraj in vse, ki v njem prebivajo...« Po popoldanskem opravilu ga je napadla slabost, potožil je, želel iti počivat, vstal od mize — pa se zgrudil in se ni več zavedel — ter ugasnil 12. junija
iv	cčer.
Leopold Podlogar je bil rojen v Skocjanu pri Turja! i 14. novembra 1878, bil posvečen
v	mašnika 14. jul. 1902 in služboval kot ka-p;an v Črnomlju, v Dobu, v Sori in bival 12 let kot. župnijski upravitelj na Gozdu pri Kamnika. Pokojni je bil čudovito nežna narava po rahlem telesu in mehkem srcu. Dober in radodaren do lastne škode, otroško vesel, podjeten, ko je šlo za njegov poklic, zlasti za olepšanje cerkva. Razen poklicne dolžnosti pa je izvrševal vse življenje z neugnano, skoro bi rekli, nagonsko silo svoje posebno zvanje: Podlogar je bil ljudski zgodovinar, kakor jih imamo malo. Kjerkoli je služboval, povsod je pre ril kot pridna mravlja vse arhive, pre-
teknil vse listine, stare matice, nagrobne napise, iskal ustnega izročila med ljudstvom, primerjal vse to z dognanimi zgodovinskimi dejstvi in tako nabral ogromnega gradiva, ki je po veliki večini v rokopisih. Prvo njegovo delo so bile »Drobtinice iz zgodovine škocijan-ske soseske v Dobu«. Priobčeval je razne spise drugod, zadnji čas v »Mladiki« o roparskih napadih in v »Vrtcu« o kranjskih trgih. V rokopisu je »Zgodovina Sorške fare«, »Zgodovina Neveljske fare«, »Zgodovina taborov v Sloveniji«, »Kobilice — podeželna nadloga na Kranjskem«, »Čarovniške pravde in sodbe na Slovenskem«, »Zgodovina Škocijanske fare«, sv. Ahacij in njegove cerkve — itd. itd. Gotovo, da niso ta dela neoporečna — saj vemo, kako oddaljen od sveta je bival in znašal v hribe knjigo za knjigo, odkoder je črpal in sestavljal. Toda delo je dediščina, ki bo mnogim prihranila mnogo truda ob zbiranju podrobnega gradiva za našo zgodovino.
Dne 15. junija ob 9. uri je bil pogreb, ki ga je ob obilni udeležbi duhovnikov sosedov in sošolcev vodil kanonik-dekan Lavrenčič. Šc enkrat je gospod Polde obhodil pot, ki jo je blagoslavljajo naredil na Telovo. Kdor je videl ta pogreb na tihi gorski planoti, sredi nemih smrek, sredi svetočega nagnoja, kjer so obstali težki vozovi drvarjev, kjer je prisluhnila živina na paši in je mak strmeče zrl
njevala svoje finančne dolžnosti do države, ker je v obeh »Jutrih« vedno brala, da je tako prav in vse v redu. Sedaj pa naenkrat tak prevrat v mišljenjul Celo to beremo v popoldanskem »Jutru«, da je Ljubljana kulturno in narodno središče slovenskih pokrajin! Za Boga svetega, kam smo pa prišli? Kje je ostalo čez noč jugoslovanstvo? Kje je ostalo narodno edinstvo? Proti taki pisavi popoldanskega »Jutra« je včeraj vsa patrijotična Ljubljana ogorčeno protestirala, zlasti tisti del Ljubljane, ki vsak dan dvakrat prebira oba »Jutra«. Tako defetistično in separatistično pisanje ljudi samo bega in meša, včeraj »Jutrovi« backi niso več vedeli, ali naj postanejo zopet narod ali naj še nadalje ostanejo pleme in ravno tako tudi niso več vedeli, ali so zopet Slovenci ali so še Jugoslovani in »eno«. Posebno so se še ljudje zanimali za bridko tožbo popoldanskega »Jutra«, da državna uprava ne podpira dovolj onih elementov, ki jim je država čez vse in jim meče polena pod noge, ko si prizadevajo pridobiti najširše sloje za državo. Ko so ljudje to brali, so eni kleli in godrnjali, češ kako pridejo oni do tega, da se jim očita, da niso za državo, ko pa so, kar dokazujejo že z dvakratnim branjem »Jutra« vsak dan, drugi so pa rekli, da je vse prav in v redu, ker tudi največji ljubitelj športnih psov svojega cucka brcne, če se mu preveč prilizuje in se mu vedno opleta pod noge.
Kakšne šolske oblasti bomo imeli?
Minister ima neomejeno pristojnost, da neposredno ali posredno upravlja in nadzira osnovno šolstvo. Poleg te vseobsegajoče naloge pa našteva načrt toliko čisto postranskih malenkostnih poslov, da ima človek vtis, da so ga sestavljali ljudje, ki se boje za svoje uradniške stolčke, in ki svojo uradniško sposobnost merijo po številu po raznih »šimljih« rešenih spisov. Kako širokopotezna so n. pr. določila, da bo minister prosvete kaznoval tudi krajevni šolski odbor ali da se mu mora javiti, kje se uvaja poldnevni pouk ah da se mu mora predložiti — čemu, iz načrta ni razvidno! — vsakoletni že odobreni proračun krajevnega šolskega odbora itd. Koliko takih učiteljev, ki ne bodo marali iz Belgrada med narod in bodo po raznih zvezah in sorodstvih postali »bolni«, bo lahko prenašalo akte po ministrstvu! Vsako leto bi lahko, če ne drugje, v Macedoniji, sezidali vsaj par šol za one izdatke, ki bodo šli temu za šolsko upravo nepotrebnemu urad-ništvu.
Oblastne prosvetne oblasti.
Iz zakona se da sklepati na štiri činitelje, ki bodo v poslih šolske uprave mogli odločati bodisi samostojno, bodisi kolegijalno. Nejasno je sicer razmerje med velikim županom in oblastnim prosvetnim inšpektorjem, med tema dvema je spor o kompetenci v konkretnih primerih neizogiben, dočim imata oblastni šolski nadzornik in oblastni šolski odbor odrejeno področje. Poudariti moramo, da načelo osebne konipetence zmaguje nad kolegijalno kompe-tenco, da se uveljavlja načelo absolutistične birokracije proti demokratičnemu sovladanju naroda.
Ako pritegnemo čl. 1. in 6. zakona o obči upravi, potem je vrhovni prosvetni šef v oblasti veliki župan, ki je tudi predsednik oblastnega šolskega odbora. Po čl. 123. načrta tega zakona pa stoji na čelu prosvetnega oddelka v oblasti prosvetni inšpektor, ki je v strokovno šolskih poslih v neposredni zvezi z ministrom prosvete in viodi vso prosvetno organizacijo v oblasti. Kdor pa ve, da je čisto strokovno šolskih poslov brez vsake upravnopravne primesi zelo malo, da ima oblastni šolski nadzornik v svojem področju tudi upravne posle, ta bo tudi u videl nesigurnost pristojnosti velikega župana in prosvetnega inšpektorja z vsemi dalekosežnimi
iz žita na to žalno procesijo — kdor je videl solze v očeh pogrebcev — od dela in vremena utrjenih, slišal ihtenje mladine — ta je imel jasno sodbo: glej, umrl je pravični, zastalo je srce, ki je ljubilo in bilo ljubljeno, umrl je duhovnik, ki ni imel ničesar in ni zapustil ničesar razen pridnega dela in sledov dobrega srca. — Ob dekanovem govoru je nastal po cerkvi jok vernikov, zlasti mladine, ki ji je bil tudi ljudski učitelj vseh dvanajst let, da je moral govornik hitro skleniti. Ob odprtem grobu se je poslovil od pokojnika v imenu listov, ki jim je bil sotrudnik, urednik Finžgar in končal: Dragi gospod Polde! Reven si bil vse življenje, in vendar si zapustil lepo ded-ščino svojemu narodu, ki so mu, majhnemu, tudi majhne zgodovinske drobtine važen kruh narodnega življenja. Tvoj duh počiva v Bogu, tvoje šibko telo spi sredi gozdnega venca, za tvojo dedščino — za sadove tvojega truda ti pa kliče narod: Srčna hvala.
Pogrebovec.
Za korpulerifne gospode
došla pristna angleška novost »Ferscost« - blago, ki naj bi si ga zaradi izborne kvalitete in lahnosti
za poletje vsakdo nabavil.
DRAGO SCHWAB - Ljubljana.
posledicami veljavnosti ali neveljavnosti tega ali onega akta.
Ostala dva činitelja sta z odrejeno pristojnostjo oblastni šolski nadzornik in oblastni šolski odbor.
Čudno je, da je vobče mišljena oblastna šolska oblast kot oblast I. stopnje, s tem je centralizacija uprave strogo izvedena, cela ponekod, kjer okrajna šolska oblast odloča v I. instanci, ne gre pritožba na oblastno šolsko oblast, temveč na ministra, in sicer v popolnoma neznatnih zadevah. Da bo morala oblastna prosvetna oblast odobravati proračune kraj-nega šolskega odbora in da bodlo ti morali celo pred ministra, če bo pritožba ali ne, smo že omenili. Oblastni šolski odbor, v katerem bodo imeli večino uradniki, bo sicer nadzoroval upravljanje šolskega imetja, kdo bo upravljal to imetje, kakor že rečeno, pa ni nikjer povedano. V načrtu je sicer povedano, kdo zastopa krajevni šolski odbor, t. j. predsednik a 1 i podpredsednik, ni pa povedano, kdaj podpredsednik, kakor ni povedano, kaj zastopa krajevni šolski odbor sam, kar bi bilo mnogo bolj važno, kakor določilo, da se mora blagajna pregledati vsake tri mesece. Kot posebna upravna modrost pa se mora smatrati določilo, da je okr. šolski nadzornik član krajevnega šolskega odbora tam, kjer službuje. Krajevni šolski odbor stoji pod disciplinarno oblastjo okr. šol. nadzornika, šolski upravitelj mu mora dajati navodila in ga nadzirati. Nastane torej sledeči položaj: Šolski upravitelj bo dajal navodila svojemu nadzorniku v krajevnem šolskem odboru, nadzornik bo kaznoval upravitelja in krajevni šolski odbor, čigar član bo. Seje se sklicujejo po pozivu predsednika a 1 i podpredsednika, torej po tem besedilu neomejeno alternativno. Da lahko nastanejo iz tega težki spori z važnimi posledicami v civilnopravnem kakor v upravno-pravnem oziru, je jasno.
Neizogibni pa so po besedilu načrta za učiteljstvo in narou, za vzgojo otrok, avtoriteto učiteljstva in avtoriteto staršev najusodnejši konflikti med krajevnim šolskim odborom in šol. upraviteljem. Kdor ve, da je to soglasje, ki sloni na najtočnejši omejitvi obeh področij, bistveni pogoj za prospeh šole, da pa se ne da izsiliti od naroda s kaznimi, dočim je upravitelj v strogi odvisnosti od svojih predstojnikov, ta bi upravitelja oprostil vseh tistih dolžnosti, ki vsebujejo policijsko ali bi-riško primes, ker priprosto ljudstvo sodi po neposrednem vtisu ter ne loči osebe od njene uradne dolžnosti.
Morda bi le kdo utegnil reči, da nober) zakon ni še bil jasen do podrobnosti. Res je; toda baš ta pogrešek ima ta načrt, da je v nekaterih nevažnih stvareh minucijczen, kakoi n. pr. da mora krajevni šolski odbor imeti svoj arhiv, dočim je v bistvenih važnih stvareh netočen in nejasen.
Kot okrajna šolska oblast bo posloval okrajni šolski nadzornik, zakon mu našteva nič manj nego 23 točk njegovih dolžnosti, gmotno bo pa na slabšem nego podrejeni učitelji. Zanimivo je, da cbčeupravna oblast ne bo imela v okraju nobenega vpliva na šolstvo. Na splošno bo pisarna okr. šolskega nadzornika zbiralnik spisov, ki bodo šli na višjo instanco v odločitev.
Na najnižji instančni stopnji predlaga načrt dva organa, to sta šolski upravitelj in krajevni šolski odbor. Upravitelj bo tudi neke vrste inštruktor krajevnega šolskega odbora
Mekinje. 21. junija popoldne ob polštirih pri« redi tukajšnje izobraževalno društvo na čast svojemu bivšemu predsedniku Jožefu Hočevarju slavnostno akademijo ob priliki odkritja njegove slike Poleg glasbenih točk bo tudi d aklamacija, slavnostni govor in žaloigra »Garcia Moreno«. Tako hoče društvo kar moč slovesno proslaviti spomin prerano umrlega neumornega delavca na prosvetnem polju. — Kopališče usmiljenih bratov je bilo o Binkoštih zopet otvorjeno; dobe se gorke in mrzle kopeli. — Za takozvano Špornovo znamenje (poleg vojaškega pokopališča) je izdelal kamniški umetnik g. Janez Klemen krasen lesen kip presv. Srca Jezusovega v naravni velikosti. Delo hvali mojstra.
Kostanjevica. V torek 9. t. m. so k M. B. Do> brega sveta napravile skupno romanje dekliške Mar. družbe iz novomeške okolice: Brusnice, Bela cerkev, Šempeter in Šmarjeta. Po službi božji je bil pred cerkvijo dekliški tabor, ki ga je zelo živahno vodil kanonik Porenta. Govoril je šempe-terski župnik Fr. Vovko in več deklet. Vsem ostane ta dan v lepem spominu. — Na binkoštni pondeljek se je na Vodenicah pri streljanju z možnar-jem ponesrečil Ivan P en ca z Malih Vodenic. Osmo-dilo ga je po obrazu in mu razdejalo klobuk. Odpeljali so ga v zagrebško bolnišnico.
Iz Krope. 220-letnica božje poti). Pri naši podružnici, božjepotni cerkvi Matere Božje (kapelici) je vsled slabega kritja les, na katerem je bil prirjen drog za jabolko in križ, popolno segnil. Vse se je tako nagnilo, da je bila že velika nevarnost, da bo križ z jabolkom padel na tla. Te dni je kleparski mojster France Šramek iz Tržiča jabolko in križ doli snel in vse popravil po zelo nizki ceni. Sedaj je vse pozlačeno, dobro popravljeno in začinjeno, strešno jabolko z bakreno pločevino pokrito, da bo v tem oziru dobro za dolgo vrsto let Mojstra vsem toplo priporočamo. Prvikrat je bil zvonik pokrit (in najbrž tudi postavljen) 1. 1753. Božja pot se je pričela 1. 1705., cerkev se je zidala od 1. 1712.—1714. Drugič je bil zvonik pokrit in popravljen v 1. 1822.; tretjič so zvonik perkrili in tedaj tudi do sedanje višine zvišali 1868, načrt za to je naredil orgl. mojster Ignacij Zupan iz Krope, čez tri leta 1. 1871. je vrgel jabolko s križem velik vihar iz zvonika, ki so ga zopet postavili nazaj. V 1. 1898. je bilo jabolko vnovič pozlačeno, kar je trajalo do letos. 2. junija na Mar. Obiskovanje se obhaja vsako leto velik praznik (kovaški šmaren) pn tej božji poti. Letos se bo na ia dan praznovala 220 letnica božje poti. Služba božja je ob 7. uri, ob 10. uri in popoldne ob 2. uri. Romarii. Častilci "'"•■»l nridjia*
Nwn plug ultra! Te dni so dobili ljudje, ki so bili v naši državi odlikovani, poziv, naj natančno opišejo rede ali red, ki so ga dobili, in sicer zato, — tako je rečeno v dotični okrožnici — ker se je zgodilo že več slučajev, da je dobil eden in isti zaslužni človek eden ain isti red — dvakrat! Difieille est satyram non seri bere. Uverjeni smo, da bo čestita »Samouprava« tudi to našo notico, ki poroča goli fakt, označila kot boljševiško.
Velik protestni shod proti previsokim davkom v Sloveniji. Pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani priredi v sporazumu z drugimi pridobitnimi organizacijami v nedeljo dne 21. junija 1925 ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani hotela Union velik protestni shod proti neprimerno visokemu hišno-najemninskemu davku, proti 200 odstotnemu povišanju invalidskega davka ter proti previsoki lestvici dohodninskega davka v Sloveniji. Na shod se vabijo vsi hišni in zemljiški posestniki kakor ostali davkoplačevalci iz cele z davki preobložene Slovenije ter naj se takoj ustanove posebni odbori, da lx> udeležba na tem shodu impozantna, ker le s tem borno dosegli uspeh. Na shod se povabijo vsi državni poslanci ter zastopniki mero-dajnih političnih strank.
Blagoslovitev največjega slovenskega kulturnega zavoda v Ameriki, Dne 14, t. m, je chikaški kardinal Mundelein blagoslovil slovenski kolegij oo. frančiškanov v Lemontu blizu Chicaga. To je sedaj največji in najpomembnejši slovenski kulturni zavod v Ameriki. Slavnosti se je udeležilo na tisoče Slovencev iz vseh dežela Združenih držav.
Nov slovenski doktor v Ameriki, Dne 4. t. m. je bil na univerzi v St. Louisu, Mo,, pro-moviran za doktorja vsega zdravilstva slovenski delavski sin Anthony I. Perko. Mladi doktor jc bil rojen 1900. leta v Clevelandu. Starši mu še žive: oče Dominik Perko je doma iz Velikega Globokega pri Krki na Dolenjskem, mati Neža roj. Jakšič pa iz Podgaja pri Žužemberku. Prve nauke je dovršil dr. Perko na slovenski farni šoli, nato sc pa šolal na državnih zavodih. Vzdrževal se je deloma s tem, da je bil ves čas raznašalec in zastopnik »Ameriške domovine«. Dr. Perko je član KSK Jednote, ki šteje sedaj med svojimi člani že 12 doktorjev. Dr. Perko je že dovršil tudi vojaško dolžnost in bil imenovan za poročnika zdravniškega rezervnega kora. .Sedaj bo služil 2 leti kot hišni zdravnik v bolnišnici sv. Aleša v Clevelandu, nato pa se za stalno naseli kot prvi slovenski zdravnik v New-burgu.
Pesnik Zorman v domovini. Ameriški slovenski pesnik in skladatelj Ivan Zorman se jc 10. t. m. na parniku »Aquitania« odpeljal na obisk v Slovenijo.
Smrtna kosa med ameriškimi Slovenci. V Clevelandu je umrl 441etni rojak L. Kral, doma iz Trebnjega na Dolenjskem.
Popravek. V naše poročilo o vsebini »Uradnega lista« št, 53 v nedeljski številki se je vrinila pomota. Privatist na meščanski šoli mora plačati za izpit za en razred 800 Din in ne 300 Din,
Sedemdesetletnica obstoja ljudske šole v Preserju se je praznovala dne 15, junija na lep in prisrčen način. Ob 9 je bila sv. maša s pridigo v župni cerkvi, ki so se je udeležili šolska mladina, domače in sosednje učiteljstvo in več učiteljev, ki so podučevali na tej šoli ter mnogo faranov, G. dekan Kete z Vrhnike je v slavnostnem cerkvenem govoru poudarjal skrb cerkve za prosveto, opominjal otroke k hvaležnosti do svojih vzgojiteljev in poudarjal važnost in odgovornost dela učite-Ijev-vzgojiteljev za napredek in srečo ljudstva. Gospod kanonik dr. Ferdinand Čekal, bivši župnik v Preserju, je daroval sv. mašo. Po sv. maši se je zbrala šolska mladina z učiteij-stvom in drugim občilnstvom pred prijazno okrašenim šolskim poslopjem. Pozdravila sta deček in deklica v imenu šolske mladine vse. Potem je šolska mladina zapela par pesmic in ljubko uprizorila dve dramatični sliki. Bivši učitelj preserske šole in sedanji gerent ljubljanske občine g. A. Likozar je orisal zgodo-vinio preserske šole, nakar je okrajni šolski nadzornik g. Škulj opisal namen in pomen šole. Nato je bila šolska mladina med petjem izbranega pevskega zbora pogoščena. Opoldne je bilo skupno kosilo v znani Petelinovi gostilni, ki so se ga udeležili poleg že imenovanega učiteljstva in duhovščine tudi zastopniki občinskega odbora in krajnega šolskega sveta. Vsa slovesnost se je izvršila v prijazni vzajemnosti in prisrčnosti.
Planinskemu društvu v opozorilo in priporočilo. Pretekla nedeljo je bilo na Golici kot vsako nedeljo zelo veliko pravih in nepravih turistov. Med slednjimi so bili tudi neki Nemci s Koroškega, ki so bili skoro do nezavesti pijani. Prišlo je pri Kadilnikovi keči z nekimi drugimi »turisti«, ki so bili tudi pijani, do prepira in zelo hudega pretepa. Druga stvar jc tale: Nekateri mladi ljudje (tudi gospodične so med njimi) preklinjajo in to v blaženi laščini tako grdo in bogokletno, da se treznemu človeku — in taki so vsi pravi turisti — do dna gabi. Kar Italijani sami povsod z vsemi sredstvi preganjajo kot grdo narodno sramoto, to prevzemajo naši mladi ljudje kot pristno blago, ki ga vsiljivo prodajajo po naših planinah. Tujci, ki v obilni meri po-
hajajo naše gore, morajo dobiti lepe pojme o naši srčni kulturi, ki jo nekateri surovi nepridipravi, ki se sicer štejejo za zelo gosposke in inteligentne, na ta način kažejo. Planinsko društvo prosimo: 1. naj oskrbnikom koč strogo prepove dajati vina že pijanim ljudem, 2. naj nabije po kočah opozorila, da grdo preklinjanje pred tujci ne veča ugleda našega naroda.
Umrla je v Višnji gori v nedeljo v visoki starosti 82 let soproga tamkajšnjega nad-učitelja v pokoju in organista Janka Š k e r -b i n c a , gospa Marija, rojena Keržišndk iz Preddvora pri Kranju. Pokojnica je bila sloveča cerkvena pevka. Dičil jo je izredno lep, zvočen in krepak sopran bajne višine. Pela je v čast božjo več kot šestdeset let, in še spomladi •— letos je posekala s svojim glasom mnoge sopranistmje. Ona je tudi prva zapela od soproga že v Preddvoru dvoglasno skom-ponirano, zdaj ponarodelo in harmonizirano pesem: Vigred se povrne...
Vpisovanje na dr.šlti in dekliški meščanski šoli v Tržiču za šolsko leto 1925-26 se vrši v soboto dne 27. junija ob 10. uri in v nedeljo 28. VI. od 8—12 v ravnaieljevi pisarni. Učenci, ki vstopijo v I. razred, naj prinesejo s seboj zadnja šolska izpričevala, krstni list in potrdilo o cepljenju koz. Za hrano zunanjim učencem skrbi šolska kuhinja, ki je v preteklem letu izdala okoli 8000 kosil po zmerni ceni. Stanovanja na razpolago.
Cerkveni koncert se vrši v nedeljo dne 21. juin. ob 5. pop. v Boštanju ob Savi. Sodeluje 5 pevskih zborov s Posavja. Priredi se v prid novim orglam. Zato so vsi Posavci in drugi prijatelji iskreno vabljeni.
Stanje vinogradnikov. Splošno se mora reči, da stoje vinogradi še precej ugodno z ozirom na lansko opustošenje po peronospori. Suha zima tudi ni škodovala, ker ni bilo večjega mraza. Les je vsled ugodne jeseni lepo dozorel, mlado grozdje je zdravo in se dobro razvija. Samo v onih goricah, kjer je perono-spora uiničila sredi poletja vse listje, se opaža poleg manj rodovitnih trt, tudi mnojjo takih, ki nimajo nobenega grozdja. Tudi sorte, ki so bolj občutljive proti peronospori, kažejo slabši nastavek. V splošnem lahko pričakujemo srednjo trgatev glede kvantitete (množine). Trsni sukač se izmed živalskih škodljivcev vedno bolj razmnožuje in treba bo misliti na njegovo sistematično pokončevanje, ker bi po letih znal postati opasna nevarnost, za naše vinograde. Tudi grozdni zavijač postaja v mnogih krajih opasen. Izmed kriptogamičnih bolezni se je koncem maja pokazala peronospora, ki pa se vsled suhega vremena ne more uspešno razviti. Vinogradi so bili že večinoma poškropljeni in mnogi boječi vinogradniki so že pred cvetom trikrat poškropili. Vse kaže, da nam peronospora letos ne bo povzročila večje škode, tem bolj pa se bomo morali čuvati pred oidijem (pepelom). V goricah se nadaljuje ple-tev, vez in druga okop, škropljenje in žvep-lanje. Grozdje je v najlepšem cvetu in koncem tega tedna bodo odevetele tudi najbolj pozne vrste. Tople noči bi bile trti dobrodošle. Mehak, božajoč vzduh plava sedaj nad našimi goricami in Vsemogočni naj občuva naše nade. Vinske zaloge so precej izčrpane in zato so vinske cene v Sloveniji še dokaj stabilne, posebno pri boljšem vinu. Splošno se opaža, da začenja domači konzum odklanjati šmarnico in druga, posebno iz Banata ia Dalmacije uvožena manj vredna vina in da začne zopet spoštovati domačo kapljico, kar bo gotovo vzbu-jevalno ypIivalo na naše domače vinogradništvo.
Zavarovalna družba Riunione Adriatiea di Sicurta« izkazuje skoraj pet milijonov lir čistega dobička. Vsaka akcija serije A bo dobila 80 lir dividende.
Ukraden fotografski aparat, V Škofji Loki je bilo vlomljeno v foiografični atelje fotografa Avgusta Blaznika. Tat je vlomil skozi okno in je odnesel fotografični aparat in nekaj drugih fotografskih potrebščin.
Nevarna »cljufica. Dne 27. marca letos je prišla iz ženske kaznilnice v Begunjah na Gorenjskem I. Šelakova, ki je bila obsojena leta 1919 pred mariborsko poroto radi goljufije in tatvine na 5 let težke ječe. Ko so jo odpustili, je šla Šelakova domov, kjer pa je ostala samo par dni, nakar je zopet pobegnila. Ugotovili so, da se klati po Sloveniji in se preživlja z raznimi nečednimi obrtmi in seveda tudi goljufa in krade, kjer in karkoli more. Ženska jc nevarna tatica kar znači tudi posebno dejstvo, da je biia od svojega 12 leta, ko je bila prvič kaznovana radi tatvine, več v zaporu kot pa na prostem. Pri zadnji obravnavi je popolnoma mirno, da skoro smeje izjavila, da sama ne ve, kje in koliko je pokradla, ker se ne more spomniti vseh slučajev. Oblasti prosijo vse one, ki jo poznajo, dla jo v dobrobit sploš-nosti takoj prijavijo pristojni oblasti ali orož-ništvu.
Dražba lova obč, Veljkavas, kateri jc bogat divjačine, se vrši v soboto 27. t. m. pri okrajnem glavarstvu v Litiji oh devetih dopoldne.	3919
S Hrastnišklm pralnim praškom prati pomeni ves trud in napor pregnati.	1029
Mladini, starini, slehernemu jc naslada, Bonaftljcva nedosežna Čokolada.
Iz Ljubljane.
Upokojenci tobačno tovarne v Ljubljani
se že par let sem bore za evoje življenje in ob stoj. Beda je prikLpela do vrhunca. Mnogo jih berači cd hiše do hiše, drugi se kakor sence vlečejo po cesti in hirajo, a kljub vsemu je uprava monopola gluha in slepa. Zadnja obširna spomenica je bila poslana ua vse mero-dajne inštance dne 26. aprila t. 1. Nato še posebej brzojavka gospodu Savni i:u v Belgrad in pismo, v katerem ga milo prosijo, da kaj stori zanje. Toda pomoči ni. Sedaj še enkrat apelirajo javno na vsa merodajna mesta in vse, ki imajo količkaj vpliva pri Upravi monopola in vladi, da skušajo po svojih močeh pomagali do rešitve predno se začne dogajati najhujše. Pomagajte, mi propadamo in udiramo! — Tobačni upokojenci in upokojenke.
Poročila se je včeraj v cerkvi oo. frančiškanov gdč. Ada Defranceschi,hfii pri-marija g. dr. Defranceschija, s priimarjem g. dr. Alojzijem K u n s t o m. Poročil ju je P. Hugolin Saitner, bivši veroučitelj ženinov na novomeški gimnaziji.
310 žebljev! Toliko jih je dal te dni po-ruvati mestni vrtnarski nadzornik iz debel dreves po naših promenadah in parkih. Iz tega se najbolje spoznava surovost nekaterih ljudi napram javnim nasadom. Kajti drevesni sok se po žebljih in rji ravuo tako zastrupi, kakor človeška kri. Ne gre sicer tako naglo, toda v par letih drevo pogine. V zgled naj služi slabo razvito zelenje, že deloma porume-nelo na enem izmed kostanjev pred vhodom v Jakoničev paviljon. To ubogo drevo je imelo v sebi kar šest žebljev, a zdaj mora poginiti. Tako uničuje naša publika, ki ima po drugi strani tako rada polna usta v kritiziranju javnih naprav, naše javne nasade. Nobena tombola ali zakotna veselica ni tako nevažna, da ne bi zanjo zlasti po Tivolskih drevoredih pribijali na drevesa reklam. Neko drevo, menda v bližini velesejma, je imelo v svojem mesu celo 12 žebljev. Razen tega so našli v drevesu vtolčenih 5 zidarskih klamf. Malih žebljičkov niso niti šteli, dasi škoduje vsaki. Par žebljev je zabitih tako globoko, da jih niti z najmočnejšimi kleščami niso mogli odstraniti, ker jih ni mogoče prijeti. Gerentski svet je pred kratkim sklenil, da izrecno prepoveduje vsako pri-bijanje predmetov na drevje javnih nasadov, a tudi nalepljanje raznih objav, ker so, če ne Ze škodljive, vsaj grde. Kdor se termi ne bo pokoraval, bo občutno kaznovan. Kdor bo pa z žeblji ali kakorkoli kvaril drevje, bo prijet tudi za popolno odškodnino, eventualno bo moral drevo nadomestiti. To si naj zapomnijo zlasti razna društva in anončni zavodi. Tudi obešanje reklam po drevoredih na vrvico ali žico je prepovedano in se bo kaznovalo. Pri obešanju polomijo delavci vselej nekaj vej in mladik. Policija je naprošena, da pazi na pro-tiravnalce. Priporočamo pa javne nasade tudi v tem pogledu finejše čutečemu prebivalstvu, katero naj vsak prestopek brez pomislekov naznani. To ni nobeno »denuncijantstvo«, nego socijalno ravnanje v javnem interesu.
Belokranjski ornamentirani sodčki so razstavljeni v izložbi urada za pospeševanje obr-ta v Ljubljani na Dunajski cesti. Slični sodčki so vzbujal lani na veiesejmu splošno pozornost. Primerni so kot zelo uporabljiva dekoracija za vinske kleti, gostilne itd. Opozarjamo na te lične izdelke naše narodno občinstvo.
Mestna ženska realna gimnazija v Ljubljani. Vpisovanje za gojenke, ki želijo vstopiti v 1. razred gimnazije, se vrši 25. t. m. ob 15. uri popoldne. S seboj je prinesti zadnje izpričevalo in krstni list. Sprejemni izpit se vrši 26. t. m. ob 8. uri zjutraj.
Smrtna kosa. Umrla je gdč. Leopoldina Schulz v 83. letu. Pogreb' bo danes ob pol 5. iz hiše Simon Gregorčičeva ul. št. 11. Naj v miru počiva!
Tedenski zdravstveni izkaz, V času od 8. do 14. junija 1925 je bilo v Ljubljani rojenih 20, naknadno prijavljenih je bilo 5 rojstev; umrlo je v tem času 14 oseb, od tega 7 tujcev. Vzrok smrti je bil v 1 slučaju trebušni tifus, v 1 je tik a na sopilih, v 1 druga oblika jetike, v 2 rak ozir. zle novotvorbe, v 3 bolezen na srcu, v 1 driska, v 2 krčenje jeter, v 2 prirojena slabost, v 2 starost, v 1 samomor, v 4 druge bolezni.
Nalezljive bolezni v Ljubljani, V času od 8. do 14. t. m. so bili v Ljubljani naznanjeni sledeči slučaji nalezljivih bolezni: 2 griže, 1 davice in 3 dušljivega kašlja.
k štajerske.
Umrla je gdč. Pepica S e n i c a , trgovka v Loki pri Zidanem mostu. Pokopali so jo v nedeljo na pokopališču v Sevnici. Blag ji spomini Preostalim naše iskreno sožalje!
K nesreči v Moškancih pri Ptuju. Ker se pišejo po raznih časopisih neverjetne stvari o nesreči v Moškanjcih pri Ptuju se od zanesljive strani ugotavlja sledeče: Cela stvar se je vršila ua Freaoovem domu, ne pa na domiu ponesrečenca, ki se piše Vid o rio iu ne Medved. Omenjeni Vidovič je prišel na obisk k Preacu. Med pogovorom je dejal, da bi bilo umestno streljati, ker je praznik. Ko mu je odgovoril mladi L. Preac, da nima puške, mu je rekel Vidovič, ki je bil znan kot divji lovec, da ima svojo puško shranjeno pri Preacu v kleti. Nato je šel L. Preac v klet ponjo, ko pa je spet prišel I gor, je pri zapiranju vrat tako nesrečno prijel , puško, da de je ia sprožila in je odletel ves
naboj Vidoviču v vrat. Tega so potem prepeljali domov, kamor sta prišla tudi zdravnik in duhovnik.
Jayna dražba dobave in vožnje proda na okrajne ceste se vrši v petek dne 26. junija ob 0 na okrajnem zastopu v Ptuju, kjer so tudi dražbeni pogoji na vpogled. Položiti je prodni vadi j.
iz maribora.
Zrelostni izpiti nit državnem moškem učiteljišču so se vršili pod predsedstvom gospoda prosvetnega inšpektorja dr. St a n k a B e u k a kot ministrskega odposlanca .od dne 8. do 12. junija ti. Izpričevalo zrelosti z odliko so dobili: gg. Kes Joško, Sekirilik Maks in Tratnik Jože. Za zrele so bili proglašeni: gg. Andolšek Stanko Apih Milan, Bajde Oton, Bruni en Brno, Burg Rajko, Gerbic Lambert, Justin Ubald, Kcdrič Rudolf, Koželj Miroslav, Pcčnik Dragotin, Ranfl Ivan, Regoršek Bogomir, Ro-binščak Srečko, Stanič Ivan, Šajna Ivan, Šuup dar t Ljudevit, Tomažič Božidar in Vižontm Rudolf. — Ponavljalni izpit delata po dveh! mesecih dva kandidata.
Izpred porote.
Požigalec.
V pondeljek 15. t. m. je sedel pred poroto Rudolf W e i s, delavec, rojen 1858 v Haj-dini, ki je obtožen, da je dne 16. aprila 1925 na Zg. Hajdini v vžigalicami zažgal slamo v kolamici Štefana Kirbišt. Požar se je razširil na celo poslopje in ker je bilo precej vetrovno, jo ogenj segel tudi na bližnja poslopja ter tekom ene ure upepelil stanovanjsko in gospodarsko poslopje Štefana Kirbiša, stanovanjsko in gospodarsko poslopje Uršule Srni* goc in gospodarsko poslopje Franceta Kropfa« Škoda znaša nekaj nad 40.000 Din. Weis, o katerem pravijo, da je lenoba in pijanec, jo zažgal Kirbišu iz maščevanja, ker mu je le-ta bil odpovedal stanovanje.
Rop in tatvina.
Popoldne se je zagovarjal Franc Granda, roj. 30. marca 1904 na Ješenci pri Mariboru, r. kat. vere, samski, delavec, ki je bil obtožen, da je: 1. v noči od 19. iebr. na 20. febr. 1925 med potjo iz Račjega v Fram napadel Mihaela Kerleja ter mu je oropal listnico s 3676.75 dinarji in srebrno uro; 2. da je v noči na! 24. avg. 1924 v Stangersdorfu, okraj Vildon, vkradel v družbi tatinskega tovariša Huberta Klauserja dve kolesi v vrednosti nad 1000 dinarjev.
Porotniki so vprašanje glede ropa potrdili, nakar je bil Grandel obsojen na 4 leta težke ječe.
IZ CELJA.
F roti mestnemu oskrbniku g. Jos. Marnu so se v poslednjem času slišali glasovi, ki so merili na to, da je isti v sveji službi oškodoval mestno občino. Občinski svet je radi teh govoric v eni svojih sej sklenil, da se proiti mestnemu oskrbniku otvori disciplinarna preiskava in tako nudi g. Marnu možnost, tla pred javnostjo dokaže utemeljenost odnosno neuterne-Ijencst teh obdolžitev. Ta preiskava menda še ni zaključena. Gosp. Marn jc pa še pred zaključkom te preiskave tožil posamezne nastavljence radi obrekovanja. Ker je pa stavil pod obtožbo samo posamezne stavke, odnosno odstavke onih izpovedi, ki so jih nastavljen« podali v tajnem disciplinarnem poslovanju svojemu najvišjemu uradnemu predstojniku, si moramo sodbo o predmetni zadevi pridržati do onega časa, dokler ne bo javnosti znan celotni uspeh disciplinarnega postopanja, odnosno, dokler ne stavi g, mestni oskrbnik pod obtožbo bre izjeme celotnih izjav vseh onih nastavljencev, ki so tekom disciplinarne preiskave izpovedali morda neugodno o njem. Do sedaj so se vršile pred okrajnim sodiščem že tri razprave. Ena je postala v prilog g. Marna pravomočna, druga je sedaj v teku in proti tretji, v kateri je nastopala kot zasebna obto-žiteljica soproga g. mestnega oskrbnika je pa prijavljen od strani zasebnega obtoženca — mestnega nsstavljenca — vzklic. O poteku in uspehu teh razprav bomo še poročali.
Stalni volivni imeniki za mesto Celje stoje počenši z dnem 12. t. m. stalno občinstvu v svrho vpogleda na razpolago jn siccr ob navadnih uradnih urah v sobi št. 2 mestnega magistrata. Vpogled je vsakemu dovoljen in si vsakdo sme imenik prepisati. Ker je stalni volivni imenik v svrho izvrševanja volivne upravičenosti bistvene važnosti, mora se vsaki volivec prepričati ali je vpisan v istega. Pozivamo vse svoje pristaše, da se sami prepričajo, dali so vpisani v volivni imenik, ker smejo pri volitvah le oni glasovati, ki so vpisani v ta volivni imenik.
Pri športnih tekmah dne 11. t. m. je dosegel pri shoku na višino rekord Lukašček, ki je skočil 1.80 m visoko. Lukašček jc član tuk. orlovskega odseka.
Stanovanjsko sodišče v Celju je določilo uradne ure vsaki dan od 10. do pol 13. ure. Pisarna se nahaja na mestnem magistratu v traktu na dvorišču soba št. 11, Izven omenjenih ur, kakor tudi ob nedeljah in praznikih se strank nc sprejema.
McroprsizkusnS urad v Celju opozarja vse gostilničarje in druge obrtnike, ki rabijo v svoji obrti posode, kakor steklenice, kozarcc za pivo, posode za merjenje, na razglas oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani, z dne 22. maja 1924 št. 3328/24, ki predpisuje, da dajo le posode takoj ožigosati. Ako bi sc pri event. kontroli dobila kaka taka
posoda nežigosana, zapade ista konfiskaciji, gospodar pa še posebni kazni. Pri tem imenovani urad še posebej pojasnjuje, da dosedanje označenje na posodi z navadno črto in pristavkom tozadevne številke ne zadostuje predpisom, in da morajo take posode nositi še poseben okrogel žig.
Samomor invalida. Na praznik Sv. Reš-njega Telesa si je invalid Matija Novak pre-rezal žile podkolcnice na obeh nogah in si poskusil tudi prerezati žilo na levi roki. Tc žile si je prerezal nekako ob 7. uri zjutraj in je kmalu na to baje prišla sestra k njemu, a ni ničesar opazila. Sestri je še rekel, da naj ga puste pri miru, ker da hoče spati. Šele popoldne je osebje zapazilo močno krvavitev, ki je povzročila smrt, katera pa je nastopila Sele okoli 7. ure zvečer. Imenovani invalid ni mogel hoditi, ker je imel obe nogi pokvarjeni in se je po mestu vozil v posebnem vozičku. Vzrok samomora je bilo njegovo brezupno adravstveno stanje.
Morilca policijskega agenta Ivana Riba-riCa, katerega je dne 28. marca 1919 umoril v čakalnici na kolodvoru v Št. Jurju, so pripeljali v četrtek zvečer v Celje in ga izročili t zapore okrožnega sodišča. Ivana Gajšeka so isti dan na meji izročile avstrijske obmejne oblasti našim organom.
Iz Prekmurja.
Murska Sobota. (Izlet sokolske ž u -p e v M. Soboto.) Ob priliki izleta sokolske župe v naše mesto, je rekel g. notar dr. Koder tudi, da se morajo truditi, da bodo imeli ob desetletnici Sokola v M. Soboti 50 odstotkov prekmurskega prebivalstva pri Sokolu. To pa se je zdelo poštenim Prekmurcem zelo smešno. Ako bi rekel to kak Prekmurec, bi bilo žalostno, sedaj pa je le smešno. Zelo se motite Sokoli, ako mislite kaj takega! Še premalo poznate naše ljudstvo. No, pa imate rsaj upanje! Koga pa imate pri Sokolu razen nekaterih Mažaronov? Seveda Vas uradnike niti ne štejem, ker itak niste Prekmurci. Ko bi morali obhajati Vi desetletnico, Vam bo najbrž že odklenkalo v Prekmurju. Takrat bomo imeli namreč že mi Prekmurci nekaj svojih uradnikov, kateri se hvala Bogu ne bodo bali cerkve. Ob priliki tega izleta so bile tudi po vseh uradih izobešene zastave. Temu smo Be Prekmurci kar čudili. Čemu se pa neki iz-obešajo ob taki prilikii zastave po uradih? Ali so uradi sokolski? S tem, da so uradniki Sokoli, še ni rečeno, da so tudi uradi sokolski. Gimnazija, je imela razobešeni kar dve zastavi. Torej je tudi naša gimnazija sokolska. Prekmurci le nismo!
Iz ostale Jugoslavije.
50 letnica Prvega zagrebškega delavskega društva. Za proslavo Prvega zagrebškega delavskega društva se vrše velike priprave. Proslave se udeležita kot društvena pokrovitelja kralj in kraljica. Na predvečer, dne 27. L m., priredi društvo nadškofu dr. Ante Bauerju in gej. Terezi Prpičevi, kumici društvene zastave, serenado. Slavnosti bodo trajale od 27. do 29. t. m.
Zaplemba »Neue Pr. Presse« v Zagrebu. Zagrebška policija je v soboto zvečer zaplenila na kolodvoru vse izvode tjakaj došle dunajske >Neue Freie Presse«. Razlogov za to ni objavila.
Novi letni sejmi v Zagrebu. Po novem tržnem redu zagrebške mestne občine ima mesto Zagreb dva nova letna sejma: 16. maja in 27. junija vsakega leta. Semnja sta odprta za vseh vrst blago in živino.
Žrtev Sare v Zagrebu. V soboto je v Zagrebu pri kopanju v Savi utonil redar Albin Kovačič. Zgrabil ga je vrtinec in ga potegnil na dno. Njegovega trupla še niso našli.
Dr. Nikola Mandič se vrača na politično torišče. Dr. Nikola Mandič je te dni sklical v
Gledališka umetnost.
NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI.
OPERA.
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
Torek, 16. junija: Zaprto.	•
Sreda, 17. junija: BAGDADSKI BBTVEC. C . Četrtek, 18. junija: HOFFMANNOVE PRIPOVEDKE. Poslovilni večer Hugona Zatheya. Imren. Petek, 10. junija: GLUMACI. CAVALLERIJA RUSTICANA. Na čast udeležencem veterinarskega kongresa. Izven.
Gostovanje tenorista Marija Šimenca t n.rši »peri. V petek dne 19. t. m. gostuje na našem odru odlični tenorist g. Marij Šimenc v operi »Glu-mačk. Petkova predstava se vrši izven abonmaja in sicer na čast udeležencem veterinarskega kongresa.
Poslovilni večer Hngona Zafheya. V četrtek 18. t. m. zvečer se poje v Narodnem gledališču v Ljubljani OffeSnbachova opera: »Hoffmannove pripovedke«. V tej operi poje vlogo Lindorfa, Cop-peliusa, Dapperututta in Mirakla g. Hugo Zathey, ki odide koncem letošnje sezone na nov angažma v Poznan na Poljsko. Tekom svojega sedemletnega bivanja in delovanja v Ljubljani, stekel si je g. Zathey velikih zaslug za naSo opero. Bil je pa tudi izredno priljubljen pri našem gledališkem občin-»tvu. Predstava je izven abonmaja.
Gledališki list. Danes je izšla 15 številka Gledališkega lista, ki prinaša poleg običajne vsebine, lep članek režiserja Lipaha o umrlem Borisu Vla-dimiroviču Putjati. Dalje Članke o poslavljajoči!! »e pevcih Nikole Cvejioa in CHugona Zatheya- Dalje priobčuje v tej številki A. Debeljak spominski spis o največjem portugalskem pesniku Luis de Cameos in članek z napisom Iz Katalonije, fita-telji se seznanjajo tudi z gledališkimi razmerami na Nemškem. Zanimiv iu zabaven pa je gledališki
Sarajevu par sestankov odličnejših hrvatskih intelektualcev. Z ozirom na te sestanke izjavlja v »Jugoslavenslcem Listu«, da se je s svojimi somišljeniki posvetoval o političnem položaju in o potih, ki bi vodile iz sedanjih neznosnih razmer.
Zaključni izpiti na sarajevskih šolah. Na sarajevski trgovski akademiji je od 44 učencev četrtega razreda uspešno dovršilo razred 34, ki se pripuste na zaključni izpit; 10 dijakov je padlo. Na I. gimnaziji je uspeh ugodnejši: od 76 (?) osmošolcev so vsi dovršili razred in polagajo sedaj maturo.
»Srnao« in »Orjuna«. V Tovariševu v Vojvodini se jc končal zanimiv proces, ki ima politično ozadje. Isa Vasiljev, voditelj »srna-ocev«, je namreč ubil bogatega kmeta Tošo Radojčina, predsednika »orjune« v Tovariševu. Ubijalec se jc izgovarjal, da je bil takrat popolnoma vinjen. Isa Vasiljev je bil obsojen na 12 let težke ječe.
Redka cerkvena umetnina. V vasi Cerič pri Vinkovcih so sezidali približno pred 150 leti cerkvico, katere glavni kras je bila lesena soha sv. Trojice. To so bile tri podobe, izrezane iz enega samega kosa trdega lesa. Pred leti pa je soha izgubila svojo barvo iu zato so jo vrgli nekam proč. Neka gospa ki se je izza svojih mladih let na soho dobro spominjala, je pa začela poizvedovati, kje da je in jo je res tudi našla. Dala je zanjo 100 dinarjev. Ko so soho očistili, so videli, da je les popoluoma nepoškodovan in da je soha jako lepa in redka cerkvena umetnina.
Zgradba carinarnice v Splitu. Finančno ministrstvo je dovolilo kredit za zgradbo nove carinarnice v Splitu, v kateri se osredotoči celokupni carinski pregled.
Romantika v južnih krajih. V Konjevratu v šibeniškem okraju se je 29 letni Jerko Šupe zagledal v mladenko Ano Ženeta. Ker je drugače ni mogel pridobiti, jo je sklenil odpeljati. Najel je dva tovariša in z njima je — vsi oboroženi do zob — počakal dekleta, ko se je vračala z vodo s studenca. Zgrabili so jo iu bežali z njo proti Bilicu. Za to je zvedel dekletov stric Niko, ki je takoj vzel puško, zbral par prijateljev in udaril za njimi. Preiskali so hribe in doline in končno naleteli na sovražno skupino. Začelo se je streljanje; od-peljavci so pobegnili iu pustili dekleta; toda stric in prijatelji bodo morali nekaj časa zdraviti svoje rane. Zaključno dejanje pa bo na sodniji.
Iz Primorske.
V SPOMIN DR. JOSIPU STANIČU.
Pred kratkim Je umrl v videmski blaznici bivši goriški odvetnik dr. Josip Stanič, star 72 let. Pokojnik je svoj čas igral v boju za uveljavljenje slovenščine v uradih na Goriškem veliko in zaslužno vlogo. Kasneje ga je vodila usoda križem sveta ter je končno umrl zapuščen in pozabljen od vseh. Njegov bivši koncipijent dr. H. Tuma mu je napisal sedaj v »Goriški Straži« lep podlistek v spomin. Iz njega posnemamo: Bilo je okolu leta 1885. Uradni sodni jezik je bil pod tržaškim dež. sodiščem v Gorici in Ajdovščini laški, po soški dolini pa nemški, Med tedanjimi slovenskimi odvetniki je bilo tedaj premalo energije, pa tudi premalo jezikovne sposobnosti za uveljavljenje slovenščine -kot uradnega jezika. Tedaj jc z vso brezobzirnostjo in izbornim jezikovnim znanjem nastopil dr. J. Stanič, ki je načelno dopisoval oblastem samo v slovenskem jeziku. Pri tem je večinoma oral ledino. Dr. Stanič je bil doma z banjske planote, kjer se je bila do tedaj ohranila najčistejša slovenščina, ki jo je Stanič izborno obvladal, razen tega pa nemščino in laščino. Po svojem značaju je bil dr. Stanič zelo agresiven, zato je imel pri svojem boju za slovenščino tem več preglavic z uradi. Ljudje so ga pa radi imeli. Leta 1896. se je iz Tolmina preselil v Gorico. Kot nepristopen in
slovar, ki pojasnjuje najrazličnejše besede, ki so v zvezi z gledališčem, številko, ld stane 5 Din, krasijo tri slike in sicer: Putjata v vlogi Napoleona, Nikola Cvejič in Hugo Zathey.
Vabilo na rrrtnt občni zbor »Ljubljanske di-jaSke in ljudske kuhinje«, ki se bo vršil dne 30. junija t. 1. ob 5. popoldne v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne z običajnim dnevnim redom. — Načelnik.
Šenteptorsfco prosvetno društvo priredi v nedeljo 21. t. m. izlet na Št Jošt. Odhajamo z vlakom ob 6.43 in se peljemo do Kranja. Sv. mašo nam opravi v romarski cerkvi duhovnik-član društva. Vrnemo se preko Crngroba in Škofje Loke. — K udeležbi vabi odbor.
Hipnotizer dr. Ben Ali nastopi drevi v našem dramskem gledališču ter izvaja svoj raznovrstni in interesaritnf program. Kjerkoli je še nastopal Ben Ali, je bil vedno velika privlačna sila za publiko. Vstopnice pri dnevni blagajni v operi in sicer za oba večera, za torek in sredo.
Poštnirp upokojencem! Prosijo se vsi poštni upokojenci brez razlike čina za članarino. Kateri je še niso poslali, naj jo takoj odpošljejo na blagajn. Stermana, Dunajska cesta 9, II. nadstr. Ker naši delegati odpotujejo v Belgrad, je društvu potrebna večja vsota, zato prosimo vse, da takoj poravnajo članarino, ki znaša mesečno 1 Din.
Velika strelsko, tekma. Kakor vsako leto, tako tudi letos priredi S. L. D. veliko strelsko tekmo, ki postaja vsako leto zanimivejša in se tudi tehnično izpopolnjuje. Vsi lanski nedostatki so popravljeni in poleg streljanja s krogljo in streljanje na ležečega zajca s šibrami, kar je nudilo lansko leto dokaj prav zabavnih prizorov, bomo letos streljali na lončene golobe, ki bodo precej hitro Mali I nad streliščem. Točen program sledi Vsi prijatc-telji najmodernejšega športa, nn veliko strelsko tekmo, ki se vrši v nedeljo 5. julija v Ljubljani in bo velika borba za čast in krasna darila — S, L. D.
nedružaben značaj je živel vedno sam zase.
V	svojem jedru je bil pa blag in plemenit. Zelo visoko je cenil svojega sošolca dr. Ant. Mahniča, čegar slika jc visela poleg Marije Magdalene nad njegovo pisalno mizo. Nekoč je pokazal dr. Tumi na te sliki in rekel: »Evo moža, korenjaka, odprtega čela, doslednega in nevpogljivega — evo vam sliko odpuščanja in krščanske ljubezni!« — Lepo se nam odkriva dr. Staničev značaj tudi v dr. Tumovem slučaju. Dr. Tuma je bil iz političnih razlogov izstopil iz državne (sodniške) službe in vstopil pri dr. Franku kot konci-pient. Toda to mesto je iz političnih razlogov kmalu izgubil in poslej ga (kot socialnega demokrata) ni hotel sprejeti v službo noben slovenski ne laški odvetnik v Gorici. Tedaj mu je dr. Stanič sam ponudil mesto v svoji pisarni in dr. Tuma je ostal tam, dokler ni položil odvetniškega izpita,. — Leta 1899. se je dr. Stanič poročil s hčerjo moravskega milijonarja, izobraženo ženo in izvrstno sli-karico. Prodal je nato svojo pisarno in poslej sta z ženo neprestano potovala po Evropi. Po kratkem odmoru v Trstu, sta odšla v Kairo, kjer je dr. Stanič stopil v zvezo z nekim Židom in nekim Grkom. V družbi so zgradili ogromni, razkošni hotel »Semiramis«, v katero podjetje je tudi dr. Staničev tast vložil vse svoje premoženje. Podjetje je po par letih propadlo in dr. Stanič je s tastom vred izgubil vse svoje imetje. Tast je na potu iz Egipta skočil v morje, Stanič jc pa otvoril skromno odvetaiško pisarno najprej v Opatiji in nato v Gorici. Soproga je odšla od njega, a se kratko pred vojno zopet vrnila k njemu in mu postala vestna in spretna uradnica. Zopet sta si opomogla, dokler ju ni vojna znova ločila, topot za vedno. Poslej jc šlo z dr. Staničem hitro navzdol. Brez posla in zaslužka je živel v največjem pomanjkanju. Po kofcariškem polomu se je takoj vrnil v Gorico in začel z odvetniškimi pocli, ki jih pa duševno in telesno opešan, ni več zmagoval. Oddali so ga najprej v goriško ubož-nico, nato pa v furlansko umobolnico, kjer je pred kratkim skenil svoje viharno življenje.
V	galeriji odličnih goriških slovenskih mož
ohrani svoje mesto tudi dr. Josip Stanič. * * *
Novice ii Beneške Slovenije. »Goriška Straža« priobčuje iz Beneške Slovenije sledeči dopis: »Le redki glasovi Vam prihajajo iz stare, a zveste Slovenske Benečije, in še ti večinoma niso razveseljivi. Dne 2. t. m. se je preselil v večnost v svojem 48. letu preč. g. Pavlin Kručil, župnik v Preštintu. Podlegel je operaciji v videmski bolnišnici. Z njim nam je umrl letos že tretji slovenski duhovnik naše nadskofijc. — Na majnico so imeli v Pod-bonesecu pred občinsko hišo nenavadno slav-nost. Izročili so vasi Ronac zlato svetinjo (II. premijo), katero je ista odnesla na razšla vi sadja v Tridentu v minuli jeseni. Izročitvi svetinje je sledilo kosilo z 80 povabljenci, med katerimi je bil podprefekt iz Čedada in drugi odlični gospodje iz Čedada, Vidma in Gorice. En sam izmed mnogih govornikov se je spomnil tudi našega pokojnega pesnika Petra Pod-dreke, kateremu gre pravzaprav vsa zasluga, da je mogel Ronac razstaviti v Tridentu 65 vrst jesenskega sadja. — Tudi pri nas so začeli hoditi snoparji rakom žvižgat. V Tarčeti, njihovem najmočnejšem gnezdu, so jim na majnico volilci prav pošteno posvetili. Opozicija ie izvojevala 12 obč. svetnikov, a oni komaj 3. — V Matajurju so dobili novega vikarja v osebi preč. g. Justina Slobe. Pravijo, da mu je slovenski jezik tuj. Ker je pa slovenskega rodu, smo uverjeni, da mu ne bo težko se ga priučiti. Stric omenjenega preč. g. Avguština Slobe je bil premeščen iz Oblice v Čeneblo. — Nekaj zanimivega se je pripetilo v Zavrhu pri Tarčintu. Stari ljudje so pravili, da je v neki hiši blizu cerkve gospodinja, ko je skuhala polento, ponudila hišnim polentar, rekoč: Kdo hoče polentar? Pa mesto hišnih je odgovoril, pod tlakom neznan glas: Meni, meni daj te polentar! Vsi so prestrašeni pobegnili zi hiše. Iz tega je nastala pravljica, da so pod dotično hišo velike jame in v njih zakladi velike vrednosti. Pred časom so nekateri domačini, opirajoč se na gori omenjeno pravljico, začeli kopati in so res naleteli na velike jame. Novico so spravili v časnike in hitro so prileteli iz Vidma razni športniki in vse preskali. Našli so velike jame, več kilometrov dolge, reke, jezera, zakladov pa. katerih so domačini pričakovali, niso našli. Jame dalje preiskujejo. Zavrh (Villanova) je ena najsevernejših slovenskih vasi. Ljudje govorijo ie še svoje narečje, a mlajši se, žaiibog, že oprijemajo boli furlanščine.«
Pomožne šole. Italijanski šolski zakon predpisuje, rla se ustanove pomožne šole po-vsodi tam, kjer ni 40 otrok za redno šolo. Pomožne šole trajajo samo po par mesecev in zasilni učitelj more biti kdorkoli, ki je pismen. »Goriška Straža«, ki se peča s tem vprašanjem, zahteva, da se tudi pomožne šole postavijo na času primerno stopnjo, rla morajo trajati daljšo dobo in da morajo biti zasilni učitelji izobraženci.
Finančne potrebe Isfre. Kraljeva komisija za Istro jc sestavila in odposlala rimski vladi svoj načrt za finančno sanacijo istrske pokrajine in posameznih občin. Celokupna potreba v to svrho je proračunana na najmanjši znesek 33,054.826 lir; od tega odpade na dolgove pokrajine 8,651.031 lir, dalje na letošnji primanjkljaj 52 občin v skupnem znesku 2,509,739 lir
in na dolgove 52 občin v skupnem znesku 10,248.301 Ura.
Borba med italijanskimi jadranskimi lu-kamL Na Reko je došla minolo soboto vest, da je dobila paroplovbo na zgornjem Jadranu, ki je bila doslej v reških in ankonskih rokah, neka beneška skupina. Vest je na Reki povzročila silno razburjenje. Takoj so sklicali sestanek vseh prizadetih gospodarskih krogov, da se posvetujejo o potrebnih korakih. Zborovanje so sklicali tudi pomorski kapitani, pomorščaki, kurjači in težaki. Istotako je sklicalo sejo vodstvo reške fašistovske organizacije.
Ureditev iinanc reške mestne občine. Te
dni se je vrnil iz Rima na Reko mestni komisar Piva. Posrečilo sc mu je zagotoviti pomoč državnega zaklada za pokritje letošnjega deficita v znesku okroglo tri milijone lir. Prihodnje leto upa v mestnem proračunu doseči ravnotežje. Kom. Piva je vrhu tega sklenil z Ncapolsko banko posojilo v znesku treh milijonov lir, ki jih porabi mesto za javna dela.
Stanko Premrl: Štirje ženski dvospevi s spremijevanjem klavirja na besedilo Karla Široka. 1. Pojdimo spat. 2. Starček roma na gore. 3. Jezus je majhen. 4. Tri kaplje krvi. Ob dvajsetletnici društvenega obstoja založilo in izdalo pevsko društvo ^»Ljubljanski Zvon v Ljubljani«. Vsako po-množevanje prepovedano. Izdajo in litografirane glasove (sopran in alt) razpošilja založnik. Štiri ljubka, narodno nabožna besedila tržaškega pesnika Široka z melodijozno, v narodnem tonu zloženo Premrlovo glasbo. Primerne so za izvajanje na koncertih, dobrodošle bodo pa zlasti šolskim zborom,- ker so lahke. Izdajo, ki je krasno lito-grafirana in ima rrricno zunanjo opremo toplo priporočamo v nakup pevskih zborom in šolskim vdetvom.
Kamniško pevsko okrožje. Skupna priredi« lev bo 5. julija, kakor je bilo prvotno sklenjeno (dne 29. tega m.) v Kamniku na orlovskem letnem telovadišču, v slučaju slabega vremena v orlovski telovadnici. Za nastop je doslej prijavljenih 6 pevskih in 5 tamburaškiii odsekov. Združeni pevski odseki bodo zapeli 4 mešane in 2 moška zbora, tamburaši pa bodo skupno izvajali 3 komade in sicer: Svibanjska ružica, Domovini in Mladi vojaki. Tamburaši imajo obvezno skupno vajo 29. t m. ob 3. pop. v Mengšu (v dvorani Društv. doma). Za skupno petje pa je vaja 5. julija ob 1. pop. v orlov, telovadnici v Kamniku. Vsa društva kamn. okraja opozarjamo na ta nastop pev. okrožja to jih prosimo, da opuste na ta dan vsako lastno prireditev. Pevci, tamburaši! Krepko na delol Skrbno se pripravite, da čim ubraueje proslavimo naš pevski praznili.
re mm. ,
Stranka na državne stroške. Italijanski fašizem si daje svojo strankarsko gardo — milico plačati iz državne blagajne, in to mastno. Te dni je izšla naredba, glasom katere dobiva miličnik-prostak po 400 lir mesečno, častniki primerno več, general pa 90.000 lir letno.
Mussolini in ministrske plače. Te dni je italijanski senat sklepal o zvišanju ministrskih piač na 80.000 lir letno, državnim podtajnikom pa na 40.000 lir. Ko so vprašali Mussolinija kakšno je njegovo mnenje o predlogu, je te-kel, da se zvišanju sicer ne protivi, da je pa osebno proti zvišanju. Ministri, ki vedijo samo po eno ministrstvo, so si pri tem molče mi: slili: »Lahko njemu, ki ima pet ministrstev!«
Poljski kulturni teden v Firenzi. Povodom knjižnega semnja v Firenzi se je začetkom junija vršil tamkaj poljsko-kulturni teden. Predavali so varšavski vseučiliški profesor Tadej Szelinski, krakovski vseučiliški profesor Stanislav Kot in poznanjski vseučiliški profesor Pollak. Sloviti poljski pianist Raoul Koczal-ski je priredil koncert. Bilo je par velikih ofi-ciehiih obedov, katerih so se udeležili razni visoki italijanski in poljski dostojanstveniki. Sprožila se je misel, da se v Italiji ustanovi poljsko kulturno središče.
Obletnice strašne povodnji v PueMi, Colo. Dne 3. t. m. so potekla štiri leta, odkar je reka Arkansas preplavila mesto Pueblo v državi Colorado. Tedaj je bilo prizadetih tudi nad 150 slovenskih družin. Bila je to ena največjih katastrof, ki jih je kdaj povzročila po-vodenj. Američani so se takoj lotili dela, da podobno nesrečo za vedno onemogočijo: Speljali so reko Arkanas daleč od mesta v drugo strugo. Ta dela so letos dovršili in na obletnico katastrofe otvorili novo strugo. Ta dan so v Puebli slovesno praznovali kot dan svobode.
Velika korupcijska afera v Berlinu. Ko-rupcijski duh, ki se je med vojno in po vojni razpasel po celem svetu, je objel tudi nekdaj zaradi svoje poštenosti svetovnoznane pruske uradnike. Sedaj razburja nemško javnost afera, v katero je zapletenih poleg 4 velikih stavbinskih družb tudi veliko število visokih državnih uradnikov. Družbe so prevzemale razne javne zgradbe, s pomočjo uradnikov pa so zaračunavale silno visoke gradbene stroške. Dobiček so si delili, dokler jim niso prišli na sled.
Plombiranje zob i zlatom pri Turkih. L.
1923 je izdala vlada v Carigradu odlok, po katerem je Turkom dovoljeno plombiranje zob z zlatom. Ta odlok jo velikega pomena za pravoverne muslimane, ki so se doslej strogo držali zapovedi korana, da človek ne sme nositi nobenega okrasja, za kar so smatrali tudi zlate plombe v zobeh. Manj pravoverni muslimani pa se že dolgo niso brigali za omenjeno določbo korana in ?o si dajali svoje pokvarjene zobe plombirati tudi r zlatom kakor drugi ljudje.
Gospo darsfvo.
Za stabilizacijo dinarja.
Ko se je proti koncu meseca maja t. 1. zopet začel dinar dvigati, je bilo taiko v poslovnem svetu kakor sploh v javnosti prepričanje, da dviganje ne bo šlo visoko. Naenkrat pa je začel dinar v preteklem tednu naraščati in dosegel v Curihu kurz 9.—. Zopet se nahajamo v take mpoložaju, da o nadaljnjem gibanju tečaje dinarja ne vemo nič. Špekulaciji je odprta prosta pot.
Sicer pravijo, da je špekulacijam z valu tarni že odklenkalo. Toda dokler bo naša ofi-cijelna valutna politika stremela za tem, da dviga dinar v neznane višine, bo dovolj prostora in razmaha za špekulante. Vsekakor se bo moral finančni minister jasno izraziti o svojih nadaljnih namerah, ker čisto gotovo je, da dinarja ne bo spravil do predvojne paritete.
Danes je položaj na svetovnem denarnem trgu tak: Države se delijo v dve vrsti: v prvi vrsti stoje države s stabilno valuto, katero že kar smatrajo za zlato. V drugi vrsti pa so države z nestalno valuto, kar imajo sedaj za nezdrav pojav; med te države štejejo tudi Jugoslavijo.
Naš finančni minister bd si moral ob vsakem dvigu dinarja zastaviti vprašanje: komu koristi in komu škoduje dvig dinarja?
Korist ima od dinarja samo maloštevilna skupina špekulantov pri nas in v inozemstvu ter del uvoznikov in sicer tisti uvozniki, ki še niso poravnali svojih valutnih obvez za dobavljeno blago.
Visok tečaj dinarja pa ubija našo domačo industrijo, ker favorizira uvoz, odvzema zadnje možnosti izvoznikom in industriji, M dela za izvoz. Vsaka carinska zaščita postaja z dvigom dinarja iluzoma.
Priznati je treba, da s stabilizacijo dinarja ne hd odpadle vse težkoče, ki ovirajo razvoj našega gospodarstva. Dejstvo pa je, da se da oa podlagi stabilizirane valute urediti večino vprašanj, M sedaj zanimajo našo javnost, pa je njiih ureditev pravzaprav le proviaorična, ker jih prihodnji dvig dinarja zopet spravi na površje.
Prvi predpogoj za absolutno sigurno gospodarsko udejstvovanje je stabilnost dinarja.
Zadnji dvig dinarja pripisujejo inozemstvu. Iz raznih inozemskih tržišč kakor Milana, Curiha, Londona in Newyorka javljajo veliko povpraševanje po dinarjih. To pa spravljajo v zvezo z vestmi o ugodni žetvi pri nas. Inozemstvo da si preskrbuje dinarje za nakup Ma.
> V nekih belgrajskih poslovnih krogih govorijo, da bo dinar v kratkem dosegel v Curihu tečaj 10 in da bo to ostalo do izvozne sezone v jeseni. Borzijanci pravijo tudi, da bo povpraševanje po devizah po tem, ko stopi v v veljavo nova carinska tarifa, zmanjšano, kar
bo tudi vplivalo na tečaj dinarja.
• • •
Izkaz o stanju Narodne banke t dne 8. junija 1925. (Vse v milijonih dinarjev; v oklepaju razlika napram izkazu z dne 31. maja 1925.) Aktiva: kovinska podloga 462.0 (+ 4.0), posojila na menice in vrednostne papirje 1.161.8 (—• 30.4), račun za odkup kronskih novčamic 1.186.3, račun začasne izmenjave 366.0, državni dolg 2.966.3, vrednost založenih državnih domen 2.138.3, saldo raznih računov 674.2 (+56.2), skupaj 8.955.0; pasiva: glavnica in rezervni fond 34.1, bankovci v obtoku 5.773.7 (+2.8), račun začasne zamenjave 366.0, državne terjatve 33.4 (+9.0), razne obveznosti 535.4 (+ 18.0), vrednost založenih državnih domen 2.138.3, ažija 74.0, sttrupaj 8.955.0.
Donos neposrednih davkov. V mesecu marcu t. L je bilo v celi državi vplačanih 65 milijonov 252.181 dinarjev neposrednih davkov
(proračun 55,779.346 dinarjev). Za proračunsko leto 1924-25 (ki je trajalo od 1. aprila
1924	do 31. marca 1925) je proračun določal neposrednih davkov v višini 669,352.157 dinarjev taktično pa jih je bilo vplačanih 859 milijonov 614.563 dinarjev. V. prvih 3 mesecih
1925	je bilo vplačanih neposrednih davkov 207,061.608 dinarjev napram 146,286.093 dinarjev v prvih 3 mesecih 1924. — V marcu letos je Slovenija plačala neposrednih davkov 9,194.556 dinarjev, v celem proračunskem letu 1924r25 pa 114,198.026 dinarjev. Proračun za Proračun je določal za leto 1924-25 od 74 milijonov dinarjev. V prvih 3 mesecih 1925 je Slovenija plačala neposrednih davkov 33 milijonov 283.697 dinarjev (proračun 18 mi-500.000 dinarjev) napram 20,149.493 dinarjev (proračun 12,200.687 dinarjev) v prvih 3 mesecih 1924.
Izredni pribitek (500 odst. in 30 odst.). Proračun je določal za leto 1924-25 od tega tega davka dohodkov 500 milijonov dinarjev, v resnici pa je bilo vplačanega 464,935.295 dinarjev. Od te svote odpade na Slovenijo 52 milijonov 878.894 dinarjev. V prvih 3 mesecih letos je Slovenija plačala teh pribitkov 12 milijonov 405.125 dinarjev,. cela država 66 milijonov 793.186 dinarjev proračun za prve 3 mesece letos za celo državo pa je določal 125 milijonov dinarjev.
Donos davka na poslovni promet v mesecu marcu 1925. V marcu 1925 je dosegel donos davka na poslovni promet v celi državi 11 milijonov 353,367 dinarjev ( v marou 1924 samo 10,347.593 dinarjev), proračun za marec 1925 pa je bil 16,666.667 dinarjev. V celem proračunskem letu 1924-25 je bilo v celi državi vplačanega davka na poslovni promet 194 milijonov 570.278 dinarjev (proračun 200 milijonov dinarjev), v prvih 3 mesecih 1925 pa 49,965.360 dinarjev (proračun 50 milijonov dinarjev). Podatkov za Slovenijo, koliko je ona sama plačala tega davka — po prejšnjih statistikah sodeč eno četrtino! — finančno ministrstvo ne objavlja, ker se pač boji obsodbe številk!
Češkoslovaški kapital v Jugoslaviji. Iz
praških listov posnemamo: Interes češkoslovaškega kapitala na podjetjih v Jugoslaviji je v zadnjem času zelo narastel. Po posredovanju neke zagrebške banke se je udeležil eksloatacije boksida. Neka druga jugoslovanska banka je posredovala večji del udeležbe češkoslovaškega kapitala pri neki porcelanski tvornici kakor tudi pri neki tvornici stekla. Interes češkoslovaških finančnih krogov, ki se kaže zadnje čase za jugoslovanska podjetja, daje pričakovati realizacije nadaljnih projektiranih udeležb, zlasti v veletrgovini.
Romunska zunanja trgovina. V letu 1924 je Romunija uvozila blaga za 26.2 milijard le-jev, izvozila pa za 27.8 milijard lejev.
Tehnični semej na Lipskem. Od 27. VIII. do 9. septembra t. 1. se vrši na Lipskem tehnični velesejem. Največja razstava vseh vrst orodja za predelavo kovin in lesa.
BORZA.
Dne 15. junija 1925.
DENAR.
Zagreb. Italija 2.26—2.29 (2.2650), London 278.85 — 281.85 (279.50), Newyork 57.18 — 57.98 (57.75), Pariz 273.50—278.50 (276), Praga 1.6975— 172 (1.71), Dunaj 8.09—8.21 (8.25), Curih 11.1450 do 11.2450 (11.20).
Curih. Belgrad 8.95 (9.05), Pešta 0.007250 (0.007250), Berlin 122.60 (122.60), Italija 20.15 (20.3250), London 25.02 (25.0450), Newyork 516 (515.25), Pariz 24.90 (25), Praga 15.2750 (15.2750), Dunaj 72.50 (72.65), Bukarešt 2.40 (2.40), Sofija 3.75 (3.7750).	1
Devize: Belgrad 12.34, Kodanj 133.80, London j 34.45, Milan 27.62, Newyork 709.85, Pariz 34.22, i Varšava 136.07. — Valute: dolarji 706, angleški j funt 34.40, lira 27.72, dinar 12.29, češkoslovaška j krona 20.995.
Praga. Devize: Lira 132.1250, Zagreb 59, Pariz j 163.25, London 164, Ne\vyork 33.75.	1
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7 odetot. invest. poaoj. 61.50—68, zaklj. 62, vojna odškodnina 199 den., Celjska po-soj. 200-205, Ljublj. kreditna 225-265, Merkantil-na 100—105, Praštediona 798—808, Slavenska 68 den., Kreditni zavod 185—195, Strojne tovarne 134 bi., Vevče 100-112, Stavbna družba 265-280, 4 in pol odstot. zastavni listi 20 den., 4 in pol odstol. kom. zadolžnice 20 den.
Zagreb. Hrv. eskompna 103—103.50, Kreditna, Zagreb 105—107, Hipotekama, Zagreb 57—57.50, Jugoslovanska 100—101, Praštediona 800-805, Slavenska 70—71, Ljublj. kreditna, Ljubljana 252, Šečerana 560, Gutman 355, Slavonija 42—42.50, Trbovlje 350, Vevče 105, 7 odstot. invest. posojilo 60.50, Vojna odškodnina 199.
Dunaj, Efekti: Alpine 282, Greinitz 135, Trboveljska družba 407, Hrvatska eskomptna banka 121, Leykam 140, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 64.700, Avstrijske tvornice za dušik 175, Mundus 860, SIavex 160, Slavonija 48.200.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Smrekovi in jelovi hlodi, od 25 cm prem. napre., fco nakl. postaja 250 den., hrastove vozovne deščice, 44 mm, 2.65 m, 54 mm, 2.85 m, foo meja 1400 den., bukova drva, 1 m dolž., fco Skoplje 1 vag. 30, smrekove in jelove deske, 13, 20, 25, 30, 40, 50 mm od 18 cm šir., paral, ostrorobne, fco nakl. postaja 2 vag. zaklj. 630, čreslo, suho, letošnje, zdravo, v ovojih, fco nakl. postaja 2 vag. zaklj. 35. — Ž i t o in poljski pridelki: Pšenica Rosafč, par. Postojna trans. 460 bi., pšenica avstralska, par. Postojna trans. 450 bi., otrobi pšenični, juta-vreče, fco Ljubljana 200 bi., ječmen, orig., srbska, 60 kg, fco Ljubljana 325 bi., koruza, par. Vinkovci 200 bi.
Tovarna cigaretnega papirja »Go-lub«, d. d. Zagreb (Maksimirska cesta 10), je prejela od monopolne uprave uradno potrdilo, da nima nobenih skupnosti v aferi s ponarejenimi monopolnimi traki tovarne Mira d. d. Osijek, ter se opozarjajo gg. trgovci in trafikanti, da zamorejo dobiti pravilno žigosan cigaretni papir »Golub«, »Samnm«, »Riz Abadie« i »Clubextrabis« pri gornji tvrdki.	3875
(Govor poslanca dr. Kulovca v narodni skupščini v debati k vladnemu načrtu zakona o poljedelskih kreditih dne 29. maja.)
(Nadaljevanje.)
Zdravi zadružni principi-
En sam na videz utemeljen ugovor je proti temu, da se sprejme sedanje zadružništvo kot podlaga za reševanje vprašanja o zadružniškem kreditu, in ta je sledeči: Mi nimamo v vseh pokrajinah države razširjenega zadružništva. Zadružništvo. je samo v nekaterih krajih razširjeno, dočim drugod na stotine kilometrov ni nobene zadruge. In če bi se ustvaril poljedelski kredit, ki bi ga država dajala potom dosedanjega zadružništva, potem bi imeli široke pokrajine v naši državi, ki ne bi bile deležne te državne pomoči. Gospodje, kaj je na tem ugovoru stvarnega? Dokazati hočem, da tudi ta ugovor ne drži. Kakor sem rekel, se zadružništvo ustanavlja tam, kjer je za to dana potreba, kjer so tudi ljudje sposobni za vodstvo zadruge, kjer je gospodarsko življenje napredovalo toliko, da kmetje uvidijo, da je samo v vzajemni pomoči njihova rešitev. Kjer pa še obstoja naturalno gospodarstvo, tam se tudi zadružništvo ne more razvijati. Če se pa naturalno gospodarstvo razvije v denarno gospodarstvo ali je pa vsaj na tem potu, nastanejo tudi take prilike in se pojavijo taki ljudje, ki bodo, ako razpolagajo s potrebnimi sredstvi, rešili tudi vprašanje zadruge. Gospodje, če v katerem kraju ni zadruge, je to samo znak, da dotični kraj glede kmetskega gospodarstva še ni napredoval toliko, da bi mogel osnovati zadrugo. Če je pa že toliko napredoval in nima zadruge, je to znamenje, da ni dovolj moralno in intelektualno sposobnih ljudi, da bi mogli ustanoviti in voditi zadrugo.
V teku svojega govora sem že omenil, da je vsaj pri posameznikih med kmetskim ljudstvom razširjeno mnenje, da bo po tem zakonu dala država dovolj sredstev na razpolago, da bo vsak, ki potrebuje denar, istega
tudi dobil. (Ivan Vesenjak: Dinarska mana bOf padala.) Ta zakon vzbuja videz, kako ho| vprašanje poljedelskega kredita rešeno, fiB| votira država 500,000.000 Din v te namene^ In ravno v tem je velika zmota, kajti nad loga države ni, da bi v celoti krila kreditne; potrebe kmetijstva. V drugi vrsti pa tudi država ne more tega storiti radi tega, keii nima dovolj denarnih sredstev na razpolago^ da bi mogla pokriti vse kreditne potrebe; kmetijstva. Če kdo pričakuje, da bo s 500 mi-{ lijoni dinarji to vprašanje rešeno, vzbuja med? narodom samo napačno mnenje. Vprašanjej poljedelskega kredita je čisto drugo vprašaj nje. To vprašanje bo rešeno le, če bodo! ljudje (dolžniki) mogli ustvariti v svojih' krajih dovolj sposobnih kreditnih zadrug, kf bodo imele tako moralno in privlačno moč< da bodo ves kmetski denar zbirale in zbral^ v svoje blagajne. Ce se bo to posrečilo ia kjer se bo to posrečilo, tam je reševanje! vprašanja poljedelskega kredita na dobrenl potu, vsako drugo reševanje je napačno. Čer se ozremo po svetu, vidimo, da se je v svo« bodnih zadružnih zavodih zbralo na milijard«! denarja. In ko je bil denar zbran ter je šlai še država temu svobodnemu zadružništvu na roko s primernimi zneski, se je znašlo to | vprašanje na pravem potu ter je to bilo za^j družništvu v resnično korist. Pri nas, goi spodje, se pa zahtevajo velike vsote od dr« žave. Ko smo v odboru obravnavali to vpra^j šanjc, so razni govorniki vedno znova pred* lagali in zahtevali, da da država še večje prispevke. Jaz pa pravim, da država v prvem! času niti teh 500 milijonov ne bo mogla pla« sirati, zadružništvo pa morda tudi ne bi ten liko potrebovalo. Poudarjal sem že: Naše zadružništvo bi moralo imeti samo to zavest; in gotovost, da imamo tukaj institut, na ka-j terega se lahko v času krize obrne, da lahko svobodno — seveda pametno — razpolaga s svojim premoženjem, in da mu ni treba imeti vedno svoj kapital mobilen. Če imamo od države založeno centralno institucijo, ki raz« polaga z 200 ali 300 ali tudi več milijoni, ča imamo vse druge predpogoje, pred vsem, če? se steka kmetski denar v kmetskih hranil-j nicah, potem doseže zadružništvo lahko v, popolnem obsegu svoj idealni namen. Jaz za svojo osebo sem prepričan: čc so vsi pogoji dani, če imamo zaslombo v takem zavodu^ potem je vprašanje poljedelskih kreditov na pravem tiru in le na ta način bo dobilo za-j družništvo velik polet in se bo razvijalo kot jak organizem organsko v vsej državi. Če se pa misli, da bo rešeno vprašanje poljedelskih! kreditov s tem, da se od države vedno veči zahteva, potem je to vprašanje že ab ovo zavoženo. Država ni poklicana, to poudarjanj še enkrat, in tudi ni sposobna, da bi zado^ stila vsem kreditnim potrebam našega kme-i tijstva. Zato se mora kmetijstvo samo brigati za to, da spravi ves kmečki denar v domače kmečke hranilnice. V ta namen se pa mora med kmečkim ljudstvom tudi vzbujati zani« manje za varčevanje. V drugih državah je obenem z zadružno propagando šla tudi naj-j večja propaganda za varčevanje med kmečko ljudstvo, in to varčevanje je zbralo v kmeti skih hranilnicah milijarde kmečkega denarja^ in tudi naših 5000 zadrug ima nekoliko 100 milijonov v svojih blagajnah; tako da ima že sedaj več denarja, nego ga nudi država. (VI, Pušenjak: 2e sama Slovenija ga ima več.) V) tej smeri bi se moralo razvijati to vprašanje« Kmetje, ki varčujejo in se organizirajo, ki z zadružništvom sami sebi pomagajo ter imajo zavest, da jim hoče tudi država pomagati, ti kmetje, pravim, bodo rešili v ccloti vprašanja poljedelskih kreditov. Ta način pa, kakor sta ga vi zamislili in nastopili, ne bo nikdar vodil do dobrega rezultata. Od zgoraj se de« kretirajo v vsej državi »mesne« in »oblasne« zadruge. Začele se bodo osnavljati, in sicer, tam, kjer so potrebne, pa tudi tam, kjer niso potrebne, nadalje tam, kjer so sposobni ljudje
Ljubezen in zlato.111
Angleški spisal Jack London, prevel J. M.
Sedemindvajseto poglavje.
Bilo je neki dan v ranem aprilu, ko je Deda sedela v naslonjaču na verandi in šivala neka mala oblačilca, Daylight pa ji je na glas bral iz neke knjige. Bilo je popoldne in svetlo solnce je sijalo na svet novega svežega zelenja. Po napajalnih kanalih zelednjadnega vrta so tekli potoki vode in Daylight je zdajpazdaj prekinil branje in odhitel izpremeniti tek vode. Dražeče so ga zanimala tudi gotovo mala oblačilca, ki jih je Deda delala, ona pa je bila neizrečeno srečna nad njimi, akoravno je včasih zardela ali se prijazno razsrdila, kedar je bila njegova nežna šala preveč živa.
Z mesta, kjer sta sedela, sta imela precejšen razgled. Liki krivulja sincitarjeve klin je se je razprostirala pred njima Dolina Meseca, popikana s kmetskimi hišami in mnogolična po svojih pašnikih, njivah in vinogradih. Za njo se je dvigala stena doline, kjer sta Daylight in Deda poznala vsako grapo, vsako gubo, in na nekem kra-jn, kamor je solnce naravnost sijalo, je pla-menel beli nasip opuščenega rudokopa. V ospredju, v majhnem ograjenem prostoru poleg skednja, je bila Mab, polna prijaznih skrbi za mlado žrebe, ki je na omahljivih nogah tavalo okrog nje. Iz goščave na po-
bočju za hišo se je oglašala prepelica, ki je klicala mladiče. V bližini se je čulo nežno gruljenje golobov in iz zelenih globin zelenega caiiona so se dvigali ihteči gozdni glasovi žalujoče golobice. Nekoč pa se je začulo glasno svarilo in opozorilo za živežem brskajočim kokoši, ki so se divje razkropile v zavetje, ko je kragulj metal svojo senco po zemlji.
Mogoče je ta dogodljaj vzbudil v Volku stare lovske spomine. Vsekakor sta Deda in Daylight opazila veliko vznemirjenje v ograji. Pes, ki je bil zgolj udomačen volk, se je radovedno in vnelo, tiho kakor duh plazil in lazil okrog vabljivega mladega življenja, ki ga je šele pred kratkim Mab darovala svetu. Kobila pa je venomer krožila med žrebetom in nevarnostjo. Enkrat se je zasukala in ga skušala braniti, navadno pa ga je hotela udariti s prednjimi kopiti ali pa je planila nadenj z odprtim gobcem in nazaj privihanimi ušesi, da bi ga strla. Pes pa je odskočil ročno v stran, obšel žrebe in je prizadeval kobili na drugi strani nove skrbi. Daylight je na Dedino prošnjo preteče zaklical psu, in Volk se je splazil za ograjo, počenjajoč s celim telesom in mahajoč z repom v znamenje udane zvestobe do človeka.
Nekoliko minut pozneje je Daylight zopet prekinil branje, da izpremeni tok napajalne vode, in je opazil, da je voda nehala tocL Vrne! ie kramp in lopato na rame, vzel
iz delavnice kladivo in ključ za vijake, in se vrnil k Dedi na verando.
»Mislim, da moram dol pa izkopati cev,« ji je rekel. »Tisti plaz bo, ki se je že celo leto grozil usuti. Skoraj bi dejal, da se je naposled.«
»Vendar ne beri naprej,« je opozarjal, ko je odšel okrog hiše in se obrnil proti stezi, ki je držala po steni canona nizdol.
Sredi pota je naletel na plaz. Stvar je bila majhna, samo nekoliko ton zemlje in zdrobljene skale; ker pa se je bil usul iz višine kakih petdeset čevljev, je zadel vodovodno cev s toliko silo, da jo je pri nekem stiku prelomil. Preden se je lotil dela, se je ozrl po poti, ki jo je plaz naredil, in zrl je z veščimi očmi rudarja. Zdajci je zagledal nekaj, da je osupel in prekinil nadaljnjo pregledovanje.
»HaloI« je dejal na glas, »poglej, no, kdo je tukaj.«
Pogled se mu je pomikal po strmi, rnz-ruvani površini navzgor in odtod na eno in drugo stran. Tupatam so bile na nekaterih mestih nesigurno izruvane majhne manza-nite, vendar pa je bil ta del canona razen trave in plevela nasplošno gol. Vse je kazalo, da se je po površini pod vplivom dožja večkrat vsipala bogata izprana prst od zgoraj čez canonov rob.
»Prava razpokana žila ali pa nisem nikdar videl nobene,« je rekel z mehkim srlasora,
In kakor so se tisti dan vzbudili v njegovem psu stari lovski nagoni, tako je nje« ga obilo vse nekdanje, vroče hrepenenje; po zlatu. Vrgel je kladivo in vijak na tla, obdržal kramp in lopato in je zlezel po plazu navzgor do kraja, kjer je bila videti nejasna črta naprej štrleče, a večinoma 3 prstjo pokrite skale. Sicer ni bilo težko ne« razločljiva, pa njegovo vešče oko si je ma« homa začrtalo skrito formacijo, katero je kazala. Ob tej steni žile jo tupatam naskočil drobečo se skalo s krampom in odmetal sa lopato ovirajočo zemljo. Večkrat je tudi pre« iskoval skalo. Mestoma je bila tako krhka, da jo je lahko med prsti zdrobil. Pomaknil se je nekoliko metrov višje, in jo iznova naskočil s krampom in lopato. Ko je to pot odstranjeval prst z grude skale in gledal, se je iznenada vzravnal in dahnil od radosti. Nenadoma pa se je liki srna, ki se pri vodi zgane v strahu pred sovražniki, hitro ozrl okoli sebe, da se prepriča, dali ne zre nanj kako oko. Zarezal se je nad svojo no« spametjo in iznova pregledoval grudo. Solnce je od strani posijalo nanjo in v hipu -.io se v njej zalesketale mičkene točke nedvoj-benega prostega zlata.
»Iz travnih korenin,« je zamrmral a prestrašenim glasom, ko je zadri kramp i odjenjajočo površino.
——————— i ,
Eoravnaite naročnino r
Vsaka drobna -vrsSlca DSn 1'50 ali vsaka lsese<S«a 50 pav. Najmanjši 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko 1
soproga nadučitelja v pokoju
v nedeljo dne 14. junija po kratki bolezni in previdenn s tolažili sv. vere, v Gospodu zaspala. — Pogreb blage pokojnice je v torek dne 16. junija ob osmi uri v Višnjigori. Višnjagora, dne 14. junija 1925.
ŽALUJOČI OSTALI.
FERDINAND in AMALIJA SCHULZ
naznanjata v svojem in v imenu vseh sorodnikov žalostno vest, da je njihova preljuba sestra
po kratki bolezni, previdena s svetimi zakramenti, v 83. letu starosti dne 15. junija ob 1 ponoči mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb drage pokojnice sc vrši v torek dne 16. t. m. ob pol 5 popoldne iz hiše žalosti, Simon Gregorčičeva ulica Stev. 11, na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljubljana, dne 15. junija 1925.
Žalujoče rodbine: SČHULZ, DR. PUSCHNIG, DR. ROTHAUG.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da jc naša preljubljcna hčerka, sestra, svakinja in družabnica
'Sfe^KEaHB ' •„. vi
trgovka v Loki pri Zidanem mostu
dne 12. junija 1925 ob 3 popoldne, previdena s sv zakramenti, v 35. letu starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo dne 14. junija ob 4 popoldne iz hiše žalosti, v Šmarju, na pokopališče v Sevnici,
Pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin.
Šmarje ^ri Scvr.ici, dne 12. junija 1925.
ŽALUJOČI OSTALI.
LJUBLJANA, Prešernova milica ŠU SO (v lastnem poslopju)
KNJIGOVODJA
samostojen bilancist in kalkulator, verziran posebno v tesno industr. stroki, samec, išče stalnega mesta. Zmožen slov. in nem. ter vseh pis. poslov. - Dopisi pod »Bilancist« St. 3943 upravi lista.
Službo želim premeniti
kot dom. mizar, vajen sem vseh strojev za obdelovanje lesa in tudi popravila istih. Obenem obvladam popolnoma kolarsko, tesarsko in so-darsko široko. Popolnoma sem tudi izvežban dela pri umetnih mlinih. - Ponudbe upravi lista Maribor pod: »-Spretnost«.	3934
Samostojno prvovrstno
KUHARICO
katera zna opravljati tudi druga hišna dela, se IŠČE £>roti dobri plači za Zagreb. Predstaviti se je dne 16. in 17. t. m. od 1 do 2 ali od 6—7 pop. v hotelu UNION, soba št. 12.	3930
Velik, domač zavarovalni
zavod sprejme v življen-skem oddelku za Ljubljansko in Mariborsko oblast
VEČ POVERJENIKOV in POTNIKOV.
Novinci se vpeljejo. Vpoko-jencem in reduciranim se nudi lepa prilika. Pismene prošnje z natančnimi referencami pod šifro: »Dober zaslužek« 3916 na upravo »Slovenca«.
Cprejme se več prvovrstnih, dobro izvežbanih
krojaških pomočnikov
za konfekcijsko delo. Vprašali: Konfekcijska tovarna FRAN DERENDA & Korap., Ljubljana, Emonska cesta 8.
Kupim dobro ohranjen
pletilni stroj št. B
Ponudbe na upravo lista pod šifro »Stroj« št. 3928.
pomočnika ali mojstra, z
lastnim orodjem, izvežbane-ga tudi v finih šivanih dam-skih čevljih — sprejmemo proti dobremu zaslužku takoj. Pojasnila v »ADRIA-BAR«, Kopitarjeva ulica.
ali družabnica sc IŠČE za dobro idoče podjetje ženske obrti s kapitalom do 50.000 Din, event. tudi s sodelovanjem. — Ponudbe pod: »Napredek« št. 3935 na upravo lista.
fino konstrukcijo — dobite samo pri RUDOLF SEVER, spccinl. zaloga tapetniških izdelkov, Ljubljana, Gospo-svelska cesta 6. V zalogi vsakovrstna žima in alrik po tovarniških cenah.
KOŠNJA SE ODDA!
Dva travnika in sicer eden ob Zeleni poti v Trnovem, drugi v bližini gostilne pri »Koscu« — pri mostu čez Mali graben — se oddasta na prostovoljni dražbi prihodnji četrtek, 18. t. m. ob osmih dopoldne.	3931
VSE TAPETNIŠKE " IZDELKE
od najfinejše do najcenejše izdelave ter vsa popravila po najnižjih cenah izvršuje RUD. SEVER — Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 6.
Dobro ohranjeno mizarsko ORODJE, prodam. - Naslov v upravi pod št. 3944.
ŠTULEN - MLIN
s stalno vodo in gospodarskim poslopjem, blizu kolodvora, se vzame v najem. Ponudbe pod »Štulen mlin« Stev. 3927 na upravo lista.
Naprodaj je HIŠA
v lepem kraju, podobna mali vili, na Bledu, zraven ceste, s pohištvom ali brez, ter s krasnim vrtom. BLED
REČICA 53.
Kupim do 2000 kg dobrega
govejeoa sena,
Naslov v upravi pod 3929.
hSHiit
Sik VA*
samo
I
NAJBOLJŠA
REKLAMA
so oglasi v »Slovencu«,
naprodaj. — Na ogled od 12—3 popoldne. Naslov v upravi lista pod štev. 3942.
OTROŠKI VOZIČKI,
dvokolesa, motorji, preu-matika, najceneje. Sprejemajo se vsa popravila. — Prodaja na obroke, ceniki franko. TRIBUNA«, F. B. L. — tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta št. 4.
prvovrstno blago, v vsaki množini, v sodih in juta-vrečah, nudi po najnižji tovarniški ceni TOVARNA 3362 I CEMENTA, ZIDAN MOST.
Zaradi opustitve kmetije SE PRODA V ČRNI VASI št. 6, travniško posestvo z veliko lopo, 10 in pol orala najboljše še stoječe krme za konje in krave ter tudi 19 posameznih parcel od po! do 2 in pol orala. — Resni interesenti so naj oglasijo v LONČARSKI STEZI št. 2, od 9.-12. ure do 20. junija t. I.
zastopstvo m Jugoslavijo: Stienbnrgova Eitsa Jadranske banke.
, najsolidnejše in najcenejše elektromotorje, tur-' bogeneratorje in vse ostale električne' stroje.
električne centrale, električne železnice, cuk-rarne, pivovarne, rudniške naprave itd. itd.
Obračajte se v vseh primerih na pisarno v Ljubljani! Poset inženirja brezplačno na razpolago.
prve ital. znamke, 32 HP, elektrika, 6 sedežev, izvrsten in popolnoma zanesljiv voz, v garantirano brezhibnem stanju, z novo gumijo in rezervo, se proda. - Ponudbe pod »Specialna marka« štev. 3834 na upravo »Slovenca«.
KDO HOČE" NAJCENEJE ZIDATI?
POZOR! — Nov način zidanja, 30 odst. prihranka, majhne hišice od 20.000 Din kompletno izgotovljene. — Naročajte načrte edino le pri Dragotin Korošec, Rečica ob Pakt: pišite po pojasnila, priložite 2.— Din za odgovor.	2960
pes sramo
dobavljata:
Direkcija 'državnega rudnika ¥elen]e
razflečevalec Pr0SH@l OTC (isti tudi potom posrednika tv. OSWATITSCH & DEJAK, CELJE).
Na zalogi tudi velika množina
ff-S^OI"!! najnovejša dirkal-8 I C tO na DVOKOLESA,
lahka, luksus, so došla. Motorji znižane cene. - »TRIBUNA« F. B. L„ Ljubljana, Karlovska cesta 4. 3419
zaprtih, po JI 5 ton čiste tovorne težine, NAPRODAJ po jako ugodni ceni. Vagoni so v brezhibnem stanju ter so na vpogled pri KONZERVNI TOVARNI »GLOBUS« D. D. na VRHNIKI — kamor je nasloviti tozadevne ponudbe.
V globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom in znancem, da je naša predobra žena oziroma mati, tašča, stara in prastara mati, gospa
4.
»ši:
Izdaja konzorcij >Slovenca<,
Odgovorni urednik: Viktor Cenčič..
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
na razpolago, pa tudi tam, kjer sposobnih ljudi ni. Centralna direkcija se bo trudila, si bo prizadevala in iskala načinov, kako bi dosegla svoj namen. Končen efekt bo pa ta, da bo to, kar bo dala država, izrabljeno, ne bo pa niti prave podlage in predpogojev za reševanje tega vprašanja, ker ne boste dobili v blagajne ljudskega prihranjenega denarja. In na tem bo vedno bolehal ta novi državni zavod.
Nova sovjetska ustava 1325.
Zborovanje sovjetov je sprejelo novo ustavo. Njeno, v Moskvi 25. maja t. 1. overovljeno besedilo je v marsičem različno od dosedaj veljavne ustave iz L 1918. Manjka predvsem uvodne »deklaracije pravic delovnega ljudstva«, kjer so bili našteti vsi načini razlastitve buržuazne lastnine. Članek 1. določa kot cilj nove ustave »varovati diktaturo proletarijata, dokler ne bo uničena svetovna buržuazijac. Končni ideal države je anarhija brez uradov in državnih oblasti. Socialne posebnosti sovj.
ustave omeni Čl. [15, glasom katerega »tvorijo lastnino delavsko-kmečke države na temelju posebnih zakonov zemlja, voda, gozdov, naravni zakladi, tudi tovarne, trgovine, železni-čni, zračni in vodni promet ter ceste.« O zasebni lastnini ni nobene besede. Politične pravice so odmerjene jako široko, vsaj na papirju. Držav|^stavi na razpolago za zborovanja iu slično vse pripravne prostore, odpove se vsake g^nzure in naglaša brezplačnost vseh šol od nižjih do najvišjih. Trgovci in obrtniki, pri katerih so zaposleni nastavljenci, nimajo volivne pravice kot »ostanki buržuazije«. Volit-vene določbe so iste kakor prej. Cl. 4. naglaša, da je ena prvih nalog države protiverska propaganda. Na Žahtevo pooblaščencev avtonomnih republik so sprejeto v ustavo njih pravice in meje. Zvezni sovjet se bo sklical enkrat vsake dve leti.
Cerkveni vestnik.
Ljubljanska sodalitela se snide v sredo, 17. t. m., ob 5. pop. v Bemeniški kapeli in dvorani. —
Poroča g. prof. dr. Jos. Debevec: Klasična izobrazba in duhovnik. — Predsednik.
Orlovski vestnik.
V Smartnom pri Litiji bo v nedeljo 21. junija ob 3. pop. velika naraščnjska akademija. Orlifci in Orličiee bodo proizvajali prav lepe telovadne točke. Vršila se bo na vrtu pri DruStv. domu.
Turistaka in šport.
TEKME ZA NOGOMETNO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE.
Preteklo nedeljo se je odigralo I. kolo tekem za državno prvenstvo med prvaki podsavezov Jugoslovanskega nogometnega saveza. Ljubljanski Iliriji je odredil žreb za protivnika suboti-ško »Bačko«, moštvo, za katero se je smatralo, da proti Iliriji nima mnogo izgledov. Toda kakor že tolikokrat v odločilnih trenutkih, je pripravila Ilirija tudi v nedeljo naši optimistično razpoloženi športni publiki trpko razočaranje. Po seriji lepih in uspešnih nastopov proti klubom, ki jih jo nedvomno ceniti višje od Bačke, je Ilirija v nedeljo namreč popolnoma zatajila in zgubila to važno prvenstveno tekmo z 0 : 3. Napram razantnemu startu, energični in hitri igri subotiškega prvaka ni znala
uveljaviti kombinacijske igre, razen tega pa J« bik) moštvo veffjidel skrajno nervozno in negotovo v, oddajanju žoge, kar je Bačlu tem bolj olajšalo razdiralne akcije. Fizično daleko nadmočna obrambna linija Subotičanov je naravnost pregazila napadalno vrsto Ilirije in ji onemogočila vsak slrnjen napad. Hal ti in obramba so bili vsled tega mnogokrat preobloženi. Jako slab dan jo imel končno golman Ilirije, v čegar rokah je včeraj morda v prvi vrsti uspeh ali neuspeh. V celem, drugače zelo izgla-jenem moštvu, je v nedeljo odgovarjalo le tro?je ali četvero igračev: desni lialf, leva zveza, desno krilo in sr. half, vse drugo je bilo slabo. Ilirija je zamudila s tem najlepšo priliko za utrditev svojega slovesa in tudi ugleda slovenskega športa v splošnem.
V	Belgradu sta si stala nasproti dosedanji državni prvak Jugoslavija in splitski Hajduk, točasno najboljša kluba Jugoslavije. Tekma je končala z neodločenim rezultatom 2 : 2 in se je nadaljevala včeraj ob 17. uri.
V	Zagrebu je Grad janski ŠK porazil Sarajevski Amaterski ŠK s 6 :0.
V	II kolo, ki se absolvira v nedeljo 21. t. m. pridejo tedaj kot zmagovalci iz I. kola Bačka in Gradjanski ter Jugoslavija aH Hajduk in osjeSka Slavija, ki je bila preteklo nedeljo kot prvak sedmega podsaveza brez protivnika. Prva tekma se vrši v Subotici, druga v Belgradu oz. v Splitu.
BBKfiiMiAtMa	«sV.OT-sf^-v.r^^sTjr^i-ja-sm^	,is&mnsttUBitBar■■■■..:yfsascstainam
Specialna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in drugih sirofev MOTIH BARAG/1 Liubljjana, Sb,9S»s