Posamezne Številke« Navadne Din 1*—* ob nedeljah Din 1*50, .TABOR* bi.',! - nedelje io r datumom iu mesečno po remstvo D 2C D 14;-, n« in ser ali j, Naroča se pri apr* ,*ABORA*. MARIBOR, Jurčičev« ulica štev. 4, rwi kPoIthlnap^arAnaVfloIdviSl.' K Posamezne Številke: Navadne Din lw ob nedeljah Din 1*50» UREDNIŠTVO aa nahaja v Kad. bom, Jarci Sera ul* *t» 4, L nad* »tropia. Talafea iatanob. it 376. UPRAVA aa n.Uja v JoriSM olid it < prfffici* dearo. Tria-{« it ,24. - SHS pojtaočckovoi racoa Man 1L.787. Na naročila bm denarja aa. aa acka.' — Rolmpiai-aa aa Tiafaio. Leto: IV. mS« Maribor, nedelja 22. aprila 1923. Številka: 91 ■■»s Radikalno-demokratska koalicija. Mandat dobi Pašič — Zemljoradniki vfetopijo v novo koalicijo. — Muslimani nezadovoljni s Korošcem iri Radičem. —* Radikalci so se spreobrnili. Beograd, 21. aprila. (Izv.) Glasom krize velika napetost in nervoznost. Mu-Snformacij iz zanesljivega vira se dozna- slimani so nezadovoljni s potekom do-^a, da se osnuje široka radikalno-demo- godkov zadnjih dni, zlasti pa radi poll-kratska koalicija, ki bo tvorila delovno tike dr. Korošca in Radiča, ki sta jih ado s kratkim delovnim programom, speljala na led. Včeraj so bili zbrani vsi Srakar bo prevzela volilno vlado. V to Koalicijo bodo vstopili tudi zemljoradni-Kakor poročajo beograjski listi, bo “Prejel Pašič mandat za sestavo take vla-7® šele po konzultacijah z voditelji po-ameznih političnih skupin. Ker se o po-r°bn0stih te koalicije doslej še ni raz- poslanci muslimanskega kluba, ker so pričakovali povabilo na dvor, katerega pa doslej še niso sprejeli. Beograd, 21. aprila. (Izv.) V dobro-poučenih krosih se zatrjnje, da Sta dobila -ministra Ljuba Jovanovič iif Trif-kovid nalog, naj pripravita radikalne po- Pravljal0, bo prišlo do sestave vlade šele slance na koalicijo z deiriokrati. Ljuba Jovanovič je bil že ob pol 8. uri zjutraj pri Pašidu in' mu je poročal o položaju v radikalnem1 klubu. Radikalci se vedno bolj nagibajo h koaliciji z demokrati, ker ne vidijo riikaikega druzega izhoda iz slepe ulice, v katero so zabredli. Značilno je, da se je Trifunovič, ki je bil prej vnet zagovornik sporazuma z Radičem, prelevil v gorečega pristaša koalicije z demokrati. Proti koaliciji so se izjavili samo ministri Vujičič. TTzunovič, Krsta Miletič in .Velja Vukičevič- f1'! .1 S.* Opozicija in sporazum Beograd, 20. aprila. Danes ’je bil pozvan’ na dvor dr. Korošec. Poročal je kralju o pogajanjih z Radičem’ ta o zadržanju klerikalnega kluba. Za edino pravo pot, smatra nadaljevanje započete politike sporazuma. Popoldne je poročal v seji klerikalnega kluba o svoji avdi-do skrajne meje možnosti. Kralj, jertei. — Pri muslimanih' je vedno več zveze z Rada bo kriza ^ nekaj dneh. Tako vlado se splošno ^atra za edin izhod iz sedanjega politi-, položaja. ' : ^ a Z r e b, 21. aprila. (Izv.) O priliki V er^®n-ie avdi jence dr. Korošca pri kra--ju je izjavil nek klerikalni poslanec, Hišniku zagrebških' »Novosti«, da jo ^ 0 tej aVdijenci obveščen' tudi inusli-, ®“*ki kluib. Glasom! informacij v mu-jj,'ganskem klubu o kakem’ obvestilu, bo-181 s strani dr. Korošca ali od kod dru-0(1 ni ničesar znano. V jugoslovenskem uslirnanskem' klubu vlada radi rešitve (|rr» ,. . .. .. , ®®°f?rad, 20. aprila’, »Novosti«1 pri-razgovor z Radičem’, ki jo mrte-da pogajanja z radikali še niso pre-Iv ?iena‘ ®P°razuirt pa 8® tee ‘da napraviti — ’ Urah. Sredstvo za sporazum je edino . sv ogena radikalna vlada in solidarnost * Poštenost Ha obeh’ straneh. On' je po- W .P° njegovem' načrtu »prošel« mnogo razpoloženja, da prekinejo z nego Srbi mislijo. Radikalsko-de- didem’. — Pašid je mnenja, d koalicija bi pomenila P; vojno. me-! trajala še najmanj deset dni. $$" ^Radikalci med sabo. Očitki ministroma Markoviču in Periču. Dokumenti sramote! Če Se v kakem narodu dogodijo usodni dogodki, se navadno ugotovijo na verodostojen način', da se ohranijo zgodovini. Tak nezaslišan dogodek je volilni pre-grešek slovenskih političnih uradnikov glede uplivanja z nedopustnimi sredstvi na prekmurskega kandidata Štefana Kuharja na listi dr. Kukovca. Mi smo nameravali molčati, dokler bi ne prišlo o ti stvari do razprave v narodni skupščini. Zdaj je pisal o njej že »Slovenec« in ustrezamo le vsestranski zahtevi naprednih krogov, da tudi mi stvar pojasnimo. Za danes so vzdržimo vsake daljne pripombo in’ objavljamo le 'sodni jske akte, kolikor so zreli za objavo. Za lažje razumevanje le pripomnimo, Imenovani' pa ’je bil skozi dva tedna pod neprestanim pritiskom političnih u-radrtikov, da spremeni kandidaoijo. Dokaz: priče Štefan1 Kuhar in1 Josip Benko, tovarnar v Murski Soboti. Predlagam’ po § 9G vol. zak. za narodno skupščino uvedbo nujnega postopanja zaradi tega kaznivega uplivanja na sestavitev kandidatske liste, ; Maribor, dne 9. febr. 1923. Dr. V. Kukovec 1, r. ■ . n. ':5\‘ ‘ ;1 Izpovedba priče Štefafia Kiihara v tem kazenskem postopanju pod Vr X 234-23: - - • Dne 5. januarja 1923 sem se odločil in' da je »Slov. Narod« pred volitvami res- , podpisal izjavo, da kandidiram’ pri volilno cenil Kuharjeve glasove na 2000 do Vah v narodno skupščino na listi dr. V. 4000 glasov. Opozarjamo dalje na bese-. Kukovca. Par dni pozneje obiskali so me drlo % 96 vol. zak., ki določa, da se kazinu-1 na mojem’ domu minister dr. Zupanič, dr. je politični uradnik, ki bi (s svojim u- Ploj m okrajni glavar v Murski Soboti radnim položajem uplival na že sestav-,' Lipovšek. Mene ni bilo ravno doma in so ljeno kandidatsko listo, da se »premeni,1 poslali po mene avto v Mursko Soboto.* s tem’, da ga zadene najstrožja kazen t. j. Dr. Zupanič se je informiral o mojem! izguba službe oziroma čina. Kaj nam je • mnenju glede volitev, omenil je, da bi se vso v stvari zriano, pridržimo za drugo ’ moj program ali vsaj veliki del istega priložnost. Objavljamo danes predlog, ] lahko udejstvil s pomočjo radikalne vložen' 9. febr. :1923 na okrožno sodišče v ■ stranke, ker je ista na vladi in bi jaz s Mariboru, naj se uvede kazensko pošto-’ ■;—i —i, t.:—: panje zoper politične j svojo kandidaturo imel uspeh. Izjavil, uradnike zaradi j sem’ ministru, da sem’ Se že odločil, da kaznivega uplivanja na Sestavitev kan- j kandidirani na demokratski listi, da bi didatske liste. Objavljamo dalje zapisnik j pa bilo za Prekmurje velikega pomena, o zaslišanju priče Štefana Ktiharja v1 ti če bi se moj program udejstvil in' da so zadevi. Priporočamo, pri oitariju tega za- prišli prepozno. Pripomnil stori tudi, dal Pisnika misliti h amoža, ki se boji poli- j se uklonim sklepu Ujedinjene prekmHir-tičnlh uradnikov, da bi ne trpel škode. Le 1 ske stranke, ker me je ona iirienovalai tako je razumeti zelo obzirne izpovedbe,! za kandidata na demokratski listi, ki so pa vkljub temu strašne! . j •i L ^asreK, 21. aprila. Zagrebške »No- delovanjem! ministra Socialne 1 politike Poročajo iz Beograda: Včeraj zve- Periča. Periča obdolžujejo, da se ni do-je vršila seja radikalskega kluba, volj brigal za prehranjevalno organi-htL Vrtem redu je bilo vprašanje po- zacijo. Minister Perič se je opravičeval, 1 ozemljem Srbije in! da se je ravnal po tem, kolikor so Irtu VT)> f°re na račun vojne odškodnine iri dopuščali krediti. Klub* je bil nezadovo-fV prehrane pasivnih’ krajev. — Ijeri z njegovo izjavo iri je zahteval, naj Poslancev je napadalo pravosodnega Se diskusija nadaljuje. Ministra polje- Ta Markoviča, češ da je postopal delstva in’ vod dr. Supila so pozvali, naj '^■^transiko pri podeljevanju posojil na poroča o stanju setev v naši državi. Dr. *acua vojne odškodnine in’ da ni izrabil Supilo je bil očividno v nemali zadregi ®n fondov. Minister dr. Markovič je iri se je upravičeval, da nima točnih po-*®to opisal podeljevanje posojil iri Se za- datkov. Ta izjava je bila sprejeta z iie-aroval proti očitkom, da bi bilo njego- zadovoljstvom! iri iso nekateri poslanci ° Postopanje pristransko. Nato je klub1 izrazili upanje, da bo dr. Supila knia azpravljai o prehrani pasivnih krajev, nadomestil ikaik sposobnejši minister. Ob 1 ,v tem1 vprašanju iso posamezni po- pol 8. uri je bila Seja prekinjena. aBC1 Pokazali očitno nezadovoljstvo * Slednjič omenjamo, da je dari pred; volitvami ravnatelj iriariborske i>odruž-nice Jadrariske banke Vinko Plaskan z avtomobili razširil po Prekmurju letak, da je Kuhar prestopil k radikalcem! iri da poziva vse Prekmurce, 'naj volijo radikalca Josipa Benka. To je seveda po- Par dni pozneje mo je okrajni glavar1, Lipovšek obvestil, da me kliče minister dr. Zupanič v Ljubljano. Zakaj, mi ril povedal. Vozila Sva se z okrajnim' glavarjem skupaj v Ljubljano dne 23. jari. 1923. Med potjo sem okrajnega glavarja’ vprašal, zakaj gre, a mi je odgovoril, da mu ni znano in’ je na mojo pripombo, dal, vzročilo kolosalno zmešnjavo v škodo li-, gre najbrže za volitve, rekel, da mogoče.^ Ste dr. Kukovca, brez koristi za radikalcc, Vprašal sem ga tudi za svet, kaj naj vil a v korist protidržavni listi Radičevi, j slučaju, če hočejo v Ljubljani z menoj*. Tudi tu se je dejanski stari Stvari sodnij- glede volitev govoriti, napravim', a milj iško ugotovil. Ker je carinski uradnik' je na to odgovoril: »To je vaša 'stvar!«' Rožič v Murski Soboti v neki družbi 2a-' Pri tem1 odgovoru je ostal tudi na moja. lil notarja Kodra, če5, da laže, če pravi, j poriovno vprašanje s pristavkom’, da ga)1 da se Štefan! Kuhar ni prodal radikal cem, je prišlo med tema do tožbe zaradi žaljenja časti, ki je pa spravila rta dan Strahovito resnico, namreč to, da So politični visoki dostojanstveniki imeli srečo s satanskimi spletkami, da je slabotni Štefan’ Kuhar podlegel skušnjavam iz tako vplivnih mest. Vse drugo pove zapisnik kazenske razprave, ki ga objavi-mo. Za razumevanje pripomnimo, da je vprašam! kot privatno osebo, do katere* imam1 zaupanje, in ne kot glavarja. Pozneje enkrat setn se slučajno sestal z «lrJ Lukanom' in1 glavarjem! Lipovšekom' M tovarni Josipa Benka v Murski Soboti* Takrat me je dr. Lukan’ vprašal, če bil bil pripravljen prevzeti radikalno kandidaturo, ozir. kako Sem’ Se odločil po« Svojem odhodu iz Ljubljane. Izjavil Šantl mu, da ni od mene odvisno, ampak od gjjjPf f!aw,’SW*i»|5K Volilni dan v Bolgariji, °fija, 21. aprila. Jutri še vrše v l- -^rji volitv« v Sobranje. Volilni boj zelo ester Vladna stranka (Stambulij- *Kj) razposlala na vise strani svoje a« -^intetri so vsi med ljudstvom’, mljedeleki tisk zelo hvali Stambolij-g ega, dočim opozicijortalni listi priria-3o poročila o zapiranju, ubojih' irt te-r. r;ra> ki Ka izvaja vlada nad opozicijo, Aretacija Orjuiiašev v Sarajevu. », Beograd, 21. aprila. »Novi list« po-Sarajeva: Včeraj je policija iz-l^la Sodišču orjunaša Marka iri Srečka J^ulid, ki Sta Sodelovala pri ztianem 8 frankovci. Sodišču je bil izro-. 8 tudi težko ranjeni Soca, o katerem! dokazano, da, je prvi rabil orožje. objavi dekreta. Prošnje pa Smejo sedaj vložiti le osebe, ki dokažejo, da jih je o-virala poprej višja sila, ! • , nfraffi ’ ! ' Kmečki punt v Rusiji. Berlin, 20. aprila. Včeraj je glasom vesti iz Odeše izbruhnila velika kmečka vstaja proti komunistom' po vsi južni Rusiji. »Zelene čete« so zasedle Nov.oro-Sijsk, komuniste so postreljale. Velike kmečke čete korakajo v Odeso. V Voli-riVji so razorožene tri rdeče divizije. Poveljnik šeste divizije je ujet. Tudi iz Podolija iri drugod prihajajo vesti’ o vstaji. Ob D rij estru so srditi boji z rde Čimi četami. V Uki’ajini in Voliniji pre hajajo rdeče čete trumoma k ustašem'. BORZA’. KT"‘” '~sr' Curih, Sl, aprila. (Izv.) Sklep. Pariz 86.60, Beograd S.60, London’ 25.66, Berlin' "o*, „ , r v Lionaon jsernu aPri,a’ 8 PO«eb«inS vladnlfff 0.021S, Pratra 16.42, Milari 27.27, Newyork eteretom je podaljšan! rok za italijansko 551, Dunaj 0.0077, žig. krone 0.00775, Bu- V. Jul. Krajiai.za 60 daiPO dmi^ta 0,11, (Varava 0.012. Sofija 4.20, aktu^ bil Josip Benko kandidat finančnega mi- sklepa zaupnikov Ujedirijene prekmur-niStra StojadinOviča ozir. Ivana Hribar-, ske stranke. Na’ to mi je dr. Lukan še ja, ki je pri celi zadevi dairtes še prikrit, ter da je priča Cvetko vodja radičevske agitacije v Prekmurju. Kaj pomeni, če priča prosi1, naj se jo oprosti pričevanja, da ne trpi sramote ali iz materi jalnih interesov, o tem1 prepuščamo sodbo javnosti. ;i-; slikal razne ucodrioSti, ki bi se jih S ka'ff« didaturo ria radikalni listi za Prekmurje' lahko do^seglo, ker je vendar radikalna Stranka na vladi; pripomnil je, da riani gre lahko tako on sam rta roko koti agrarni direktor v vprašanjih', ki Be ti-i čejo agrarne reforme. Želel je, da se do Ti dokumVnti pa niso 'toliko dokuirierf-' Prihodnje sobote, odlo^m in o svoji odločitvi obvestim ali Josipa Benka, ali glavarja Lipovška. Govoril sem na to * raznimi zaupniki Ujedinjene prekmurske stranke in ker so bili isti proti temu. Sem' naslednjo soboto obvestil glavarja Li« povšeka, da Sem 6e odločil, da vztrajam pri kandidaturi 'na demokratski listi Vloga dr. V. Kukovca ha okrožno sodi-j Vprašal me je, če sem sklical shod za* šče v Mariboru zoper politične uradnike, j upnikov. Odgovoril som’ mu. da shoda ni« ki so zagrešili kaznivo dejanje vplivanja:! *em «k,ical> ** ,?*»; vpraSal le par ljudi | m sem se na podlagi tega odločil, da osta. Dne 5. januarja 1923 je podpisal Ste- -nern- ,pTi R\j0ji kandidaturi tla deiriokratl fan Kiihar, posestnik v Markišavcih, iz- g^j Hsti. Pred odhodom' sem’ glavarja š» javo, da kandidira za volitve v narodno, prosil, da mi oprosti, ker se Itisem! odla skupščino 18. marca ria moji listi. j za radikalno Stranko, a ml je odgoi Dokaz: izjava y, tamsod. vplilnem ■ voril, da ga to Hič ne bViga, itJ da ostal 1 »e v a prijatelja.» 11 *"** ti Sramote za nekatere osebe, ki v pravdi nastopajo, ampak dokumenti sramote za slovenski rod, ki živi danes v takšnih’ tužnih razmerah. 'T V*: T. Stran S. r , P !.r*' IBfplrtfali 80 torej gamo le mlnifiler dr. Zupanič, dr. Lukan iB dr. Ravnihar in’ Kicar le * obljubami ugodnosti za Prekmurje itf prekmursko ljudstvo, a z rio-fcertrmli obljubami moji osebi. Politični Trraiduiki v, Murski Soboti pa se v tem' ; smMu niso udejstvovali. Glavar Lipovšek je, kakor omenjeno, bil navzoč pri .pogovorih, a «i nikakor Sam! izrazil ka-4>kih želj. ... j. >r:"i ■ «,:;y iil ttt:; Zapisnik o javili »lavni razpravi v zadeli tožbe zaradi žaljenja časti notarja Kodra proti cariniku Rožiču 10. apr. tl.: f Obtožetrec Josip Rožič, carinik v Murski Soboti: Priznam* inkriminirani očitek, Kočem pa dokazati njega resničnost in’ riasto-• pim v to svtKo doka® resnice po že predlaganih’pričah”. -■ * p > DokaizoVaSje: " ^ HT*m iFr Priča Josip Benko, Star 34 let, evan-"frelik, meSar v Murski Soboti, zaprisežen tiiStepovie: jf ŠtefaSf Kulfar 'je dne 17. iriarča 1923 vstopil fomntelnO v radikalno stranko. i*Izvršil Se je ta vštop v NRS na ta ha-čiri, da K& j« meni Štefa/ri Kuhar ustme-f«o prijavil iU mi je dal pismeno izjavo. ^Takrat mi je tudi dovolil irf mi je dal ’zato pisirrietfo pooMaJatilo, da smem' tiskati l'iit razširjati1, kolikor hočem, znani letak i ® fijegovo izjavo, da vstopa v NRS. Na izprašan je zasebnega obtožitelja izjavi priča, da «e je plakait stiliziral V Spora-, zumu 8 Kuharjem, in’ sicer sta priča in Kuhar riapravila madžarski koncept, kar teregra ima Sedaj priča shranjenega. Na 'sadaljno vprašanje zasebnega obtožitelja, ali je priči o tem kaj znano, da bi se f|Ml Štefan Kiihar prodal, toraj, da bi bil ‘intfel od svojega vstopa v radikalno ‘Stranko materi j el ne koristi, izjavi priča, da ifa to vprašanje ne more dati odgovora, ker bi tozadevni odtovor utegnil biti . iijcmu v Sramoto. Priča Štefan Kiihar, S4 let, evangellk, gostilničar v Markišavcih, zaprisežen1 iz-. pove: Gleda Svojega vstopa v NRS iti slede letaka, v katerem objavlja ta Svoj vstop, Soglasno kakor prejšnja priča, glede o-kolnosti. ali Se je prodal, izjavi, da na to . vprašanje rte more dati odgovora, ker bi utegnil odločilno uplivati na njega eksistenco. 1 Jaz zasebnega obtožitelja kot predSsd-Bika krajevrie organizacije JDS in čla-’»a načelstva JDS o Svojem koraku nisem1 obvestil, v javnosti se od moje stra-tfii do eaBa, ko je izšel predm’etni letak, o Snojem! koraku sploh" ni govorilo. 1 Priča Ljudevit Cvetko, 40 let. rk., od-Vet n iški uradnik v Murski Soboti, zapri-' Jfežeri izpove: Na vprašanje, kaj ve o trditvi obdnf-Senca, da le je kandidat Štefan Kiihar prodal, izjavi priča, da se dotika to vprašanje njegovih osebnih interesov in torej fianje ne more odgovoriti. S Sodnik je razvezal vse tri priče odgovora na vprašanje o okolrioeti, če se je r Štefan Kiihar prodal. ZaSebni obiožitelj umakfie tožbo. 0-profetifaa Sodba >1 A U O Rc. V črnih urah . .. » Motfo: Najstrašnejša pošast je resnica. V grfliH urah' pišenS zapiske o ljudeh' 'r Is Stvareh, t Te dni Seni čital V Multatuliju tole .»godbo: Samo jedi imajo običaj, da si po-. (mažejo felo od nog do glave s smolo. Nek fimTadi Samojed pa je Spoznal, da je to nesmiselno in' tfe ni hotel pomazati. Zato Vo ga proglasili za nenravnega človeka, , zakaj v Samrtjediji je nravno, če se človek /Sifaže 6 smolo. Mlad mož pa moral J,preskusiti ria samem Bebi, kaj pomeni, če ;Se človek ne maže s tisto smolo kot se ,-imažejo drugi... »i Mi kulturni ljudje se ne mažemo S ; Smolo, namreč g smolo, ki Se dobiva ta-kointako. Naše telo je od nog do glave tčisfco i« če se že rriažemo, je to kak Eau h'de Cologne. 'Ali mi kulturni ljudje imamo nekaj, ,15e8ar Samojedi nimajo. Imamo rt. pr, kulturo, verstvo, politiko, kapitalizem, Socializem’. Mi ne postopamo tako grobo Stot Samojedi; toda kdo izmed nafl more tipe6i, da ni nikdar zaničeval človeka, ki ,tje bil drugače pomazan? , .5 Očividino Se tudi mi maSenSo. p1 Ne riJažemo s e dobesedno od glave el o •log m or »ti vsem bivšim vladam iri h\ v P^ej ali slej nadmodri ia’ poraz!" tu® Mus-Soliriija. Dori Sturzovo prijateijs?/-) jo nev**' no rjegov srd pa pomen ja pogubo! r Naša morska obal od 600krt le brez obrambe! Snujntf (Jadransko Straiol Šport. : SK Ilirija, Ljubljana, ISSK MarlS®*’' Prijateljska tekma se vrši v nedeljo d#* 22. t. m. točno ob ^3. (3^15.) uri popohM® Ha igrišču Maribora. Imeli bodemo V** liko videti v našem mestu zopet prvtoVtf®4 rto nogometno tekmo. —«Prvak Slovenj/1 S. K. Ilirija nastopi 8 svojini kofflJ*^ nirn prvim! moštvom!. — Ta klub je gel že letos izredne uspehe pri tekfl^ tako doma, kakor tudi vi tekmafi z Stranci in’ spada v prvo VrSto naSiE 3]°^ slovenskih klubov. Postava S. K. je sledeča: Soklič, — Pretrfar, Beltf^! — Hus, Zupančič II, Zupančič TUL ^ patfčič I, Učak, Omari, Zupančič Vidmar, Postava mariborskega^ štva pa: GlaSer, —« Vagiser, ^ —' Hreščak, Stauber, Marusieh nloričič, Lenassi, Vogrinec, Bratož, oko. Cenjeno občinstvo in prijatelj® gomettfega Športa vabimo k števili^?! posetu te tekme. *— Blagajne So že ob Vi2. (3414.) uri pop. Odbor. Prvo moštvo ISK Maribor, kakM* .5 določeno, ima biti ob priliki tekme s & , Ilirija točno ob 2. (14.) uri popoldtf«. oblačilnici. Tehri. tajnik, križaš; dobro je, če Se križaš tako križajo tisti, ki imajo moč. .j * V ornih' urah bi hotel strgati z zov vse te maske in uživati v plašni f0 hiriaVskih’ obrazih svojih bližnjih, *; tako vzvišeni v maskirani nravn°f( tako visoki v namišljeni duhovitost/ 6 jim se ljudi, ki neprenehoma Bogu, ker 'sem Spoznal, da Se g» ( bi jo iri se le skrivajo zanj. Zakri ^ jim; Glejte me, ne bom se več Pravijo, da so ljudje umirali * g0 visokih idealov; rie, drug drug?* gniol31 bijali, ker še je večina mazala 8 ja kakor Samojedi. a nekdo iznu1 stopil pred druge in je dejal, ' ne maže. V črnili ur ali postajanj antipod. Kje je še ideal, ki n1 oblaten irt opljuvani Kdo more ti, d^ še verujem v kalt ideal, ^ močnejši pravico, da me uniči, ^ ideal ni njegov ideal1! Ko jf jfl človek ubit od človeka zaradi _ ^ ga minulo božjo kraljestvo na zeIt'. ne vrne nikdar več. Ko je bjl pT ^ go' ubit zaradi ljubezni do bližn.ie ’ j.n0 i vraštvo do človeka postalo lS, ea6a ljubeznijo do človeka, Iri w jela® ne preostane drugega, kakor ^ 0i to, kar delajo Samojedi; da so gl^ve do riog. če si hočeš, 8®„ . ^ od* nog do glave,« Marmor, 22. aprUa~1923' 'Stran 3) Politično obzorje. ^ Kriza italijanske klerikalne stranke. Zmaga fašizma tii y Italiji prizanesla e,ni stranki. Prvi so se pod železno ®estj0 Mussolinija in njegovega režima zmrvili komunisti in’ socijalisti. Ta 60 Pred par leti mogočna stranka, ki je odkrito grozila z revolucijo in delavsko iktaturo, je razpadla takoj, ko je zapi-. na Montecitoriju malo ostrejši veter, Da nešteto frakcij, ki so so v medsebojnem boju v teku nekaj mesecev čisto izgubile. Delavstvo, ki je poprej tvorilo ogočno fronto italijanske internaeijo-ale in pričakovalo edini spas v ekstre-isticnem marksizmu, je skoro korpora-lvno prestopilo v fašistovski tabor. Nov kontrolo s Strani manjšin, ne pa njihovim negotovostim! in samovolji. Hočemo, da naj vodi Italijo v njeni zunanji politiki iskrena želja po miru, toda želja, hi bo vedno navlahijeito .- potrsom in častjo, brez mevža 7 isii1 irt brez škodljivih popuščanj. Zaraii tega poslavljamo proti utopistični interrtacijonali zdravo zavest meja, hi je globoko vtisnjena v Krca tistih, ki so jih branili ped za pedjo. —= Proti politiki' razorožitve in pomevževa-nja vojske postavljamo voljo ponosne vojske, tehnično in: duševno pripravljena, da postane oboroženo jedro naroda -j , - ---vam*. za njegovo obrambo.« delavstvo nikoli ni zanesljivi »Politiki tistih,« — pravi dalje — »ki Po itičen faktor in da oni, ki gradijo vso! so pozabili vsako državljansko dolžnost v ;7°» P°litilio na delavstvo, gradijo pa! boju za strankarske interese, postavljamo ■a fundament. Zmrvile so Se tudi druge j nasproti zavest najvišjega zakona, ki je anjse stranke, Samo velika klerikalna blagor doipovine; njihovi raz učno po-Popolarska se je držala še kolikorto-j barvani demagogiji, ki pa vedno raz-dobro. Na zunaj je še vse do zadnje-: kraja vsako delo, postavljamo Jiačelo «a casa izgledala trdna in močna irt zde-1 svobodne in zdrave individualne ?nici-li0 ®e. 3e> da edino njej fašizem ne more’ j ati ve, .ki jo država podpira, urejuje in o živega. V resnici pa je bilo drugače.! vodi. Proti politiki državne .zadruge, ki Prasanje, kam sedaj, po zmagi fašizma, j izpreminja človeka v stroj, postavljati Pričelo tudi v klerikalni stranki doliti mo gospodarsko načelo zadruge, ki u-u ove. Nastalo je vrvenje, kriza. j štvarja malo gospodarstvo posameznikov, fet l"®8 ^riza italijanske klerikalne _ katero je podlaga za osebno inicijativo. ran k e dosegla točko, na kateri se prično Proti razredni mržnji, ki obubožuj? po-ranke razkrajati v krila irt frakcije, ojavile so se kar štiri skupine, ki so ■ 3^30 medsebojno za nadvlado. Prva; g. 'JPina je kolaboracijonistična ali filofa-! s ovslca; vodi jo poslanec Tovini. Ta °dl°čno za to, da mora kle-•a 6^ran^a Podpirati fašiste. Druga tarifi’ ^atero v°di znani don Sturzo, jo 1 kolaboracijonistična, toda le pod ovimi pogoji. Tretja je proti fašistov-j»Jh,aas*ba se povsem na levico in jo -ta Miglioli in Degli Occhi. Četrta t>a narodno-katoliška, kateri stoje na foojL' ? ®iaHchi, Boncompagni irt Caccia-jjo^nioni. Ta skupina, je za brezpogojno •m ®*°vanje d fašisti. Dočiirt so prve tri ®ine kljub' duševnim diferencam držo _ ________________________ jf^^dno skupaj, se je četrta že pred tu-kim kongresom tudi formalno ločila V J^P^arov ter še formirala v novo sa-ftarodno"katoliško stranko ali j» o zvezo, kakor se tudi imenuje. 'kresav.no na predvečer turirtskega kon-!!®a •+ ?? ^ nova politična skupina izdala i\ai. a^janskl narod zanimiv manifest, ^rcga prinašamo tu v izvlečka, ker ^rizifi pripomoček za razumevanje j£nkaln* stranke v Italiji. Mani-n '"“'a: »V imenu narodne zveze * Sfcf vkup na tisoče duhov junakov, V) Kristo vi veri irt vdanosti do do-ne In1 kralja žrtvovali svoje življe-ft-talK1 Italije. Kličemo vkup vse ^i((ge.ane* talade in Stare. ki so hoteli irt %vobori PoKosrto močno domovino ter MS irt (spoštovano vero. Hočemo, ^ere Majde 'svoj notranji hiir irt u-JS* 0 Sasproti visokim1 ciljem, ki teta fiogear ^dila previdnost in zgodovina, ^lada. °’ Wa3 vlada državo močna fežeae Pravi m odločni izraz večine, pod-“lagodejriemu Vplivu zakonite sameznike in državo, postavljamo spoštovanje dela, spoštovanje lastnine, kot. sredstva za produkcijo, pravičnost hi-jerarhije med sotrudniki, dolžnost vseh da delajo, pomoč tistim; ki rte mor6jo delati. Proti dvomljivi ijjgri tistih, ki bi hoteli monopolizirati ver©, postavljamo svojo lojalno in’ izreerto izjavo, da Sme rimski apostolski katoličani.« V proglasu se nadalje zahVva vrnitev katoliške morale v cerkev in družino, svebodna šola pod primerno državno kontrolo, razvoj državne inioijaiive v starih irt novih pokrajinah, vos^otrtanjo kolonizacijskih zmožnosti Rims in vrr.i* tiv slavnih tradicij Italije na morju in v trgovini. »Strnjeni okoli 'slavna HnrVdnr zastave« — pravi manifest ob koncu — vpod okriljem savojske monarhije. Stopamo na odprto polje, z dvigrtjf.no eli.vo brez dvoumnosti irt prepričani, da rtas danes naše 'smernice postavljajo ob stran na rednih strank* ki 60 dale državi močno vlado, oporo Irt 2aščito naj višjih italijanskih' idealov. Pridružujemo i^e jim lojalno z željo, da utrdimo združitev na rodnih' moči in' z očmi, oprtimi v svetil Ideal hitre vzpostavitve ro%e in ponovne države.« To je jedro programa te frakcije do sedanje skupne klerikalne Stranke, ki se mrvi, razpada. Gotovo je, d* bo ta frakcija, ki bo pritegnila velik del dosedanjih klerikalcev, ki se ne strinjajo z donom Sturzo, pomenjala v političnem delu takorekoč le krilo fašizma, In tako zmaguje fašizem končno tudi šc 'nad poslednjo močno trdnjavo, rtad klerikalci Danes se fašistom niti volitov, ni več treba bati. .1. Nova orientska konferenca. konferenca bo po dalj^enS 'fcevaTp ’ bil neprostovoljen in celo Govor-11’ ^ne 23- m', zopet ofjvorjena. kavami S.?’ 36 med antantnimi dr- fcaStonii e*en Sporazumi irt da bodo Hruira l 6 eitotn0, 3e to res, tedaj bo ^sSa .TfTI®aninska konferertca kmalu kon-tegn bn BIcer uaPešno. Slaba ilustracija ^^Žav ^>ra?UWa in edinstva antantnih' Volitve v Turčiji. Protest fra/rteoskega komisarja je tedaj toliko pravičen kolikor so pravične pretenzije ameriškega velekapitala na turško gospodarstvo. V bistvu itak gre za interese velekapitala. 'Artgorsko narodno predsfavištvo je sklenilo, da se vrše no\’e volitve. Vzroki So deloma zunanjega zrtačaja (lausanska konferenca), deloma pa notranjega (Ha pr. vprašanje sultanata). Volitve Se vrše še tekom' tega meseca na podlagi volil- |[ega 1 - protest francoskega vrhov- ^jam01?8^^ .V ^ariKradn proti kon- ..^u- ^Serišlr 1 ‘i® dala angorsika vlada nega zakona z dne 20. septembra 1. ls24 2 admiralu Chesteru gledo iz- n ’ inno — -~X! —!' rn— .fctaeHp žel;zuio v Mali Aziji in eksplo-% t nafte v mosulskem vij a’e tu. Za Že ri„iCGSl;ie se admiral Chestc-r trudil Prvi.Miegovi koraki v dosego .S6ea^° v Predvojno dob'o. Pri-30 treha( da za admirahrrt stoji tand ®e^Gro'ameriški petrolejski tmst hiser> arcl O11 Company. Seda j pa mu je ^Ip,^!3. ylada dovolila gradijo 4 km Prog in 'dveh ^ristaniš? v ilf Jnrmartaliki 7a dobo 10 let Sdi-C. s^ll^a izpodbiti te koncesijo ha j ' francoSko-turškc.ga dogovora z aprila 1914, g katoriirt jo dobila W.l3a rd Francije 50 milijonov frankov fag j3 ’1 n se je v protiuslugo oKvezala, francoski družSi kortceSlje za železnic v 'Anafoliji Francoska S «( 3® ^e začela delati, rrtedtem’ pa je a vojji« jo: psokiEilai tege (t. j. 1908 po naši eri). Volitve na Tur-škem' imajo dve stopnji: 200 volilnih" u-pravlčencev izvoli 1 volilca in 1000 vo-lilcev izbere 1 poslanca. Povprečno pri de na vsakih 30.000 prebivalcev po 1 po slartec, tako da je vseh poslancev 250, za 100 manj nego v Sedanjem predstavni štVu. Poslanec Turtalja-Helmi Bej je predlagal, da bi se volilna pTavica pri znala tudi ženskam', pa Seveda ni našel umevanja za Svoj vendarle prezgodnji predlog. Sedanje narodno predstavništvo deluje tako dolgo, da se Sestane novo. _ P>_'i ocenjevanju novih volitev v Tur čiji je treba imeti pred očmi nizki poli tični ifl kulturni nivo turških volilcov in popolno pomanjkanje ustavnega iluha njihovem pojmovanju držaja- Jasno je da bo ffiM turški »parlament le podalj saSa, diktatura orte glsumfle, ki Seda’ go ruimuiC V6Sff» * Kraljeva izjava o potrebi državnega jedinstva je klerikalnemu Izraelu velesrbska. Kralj, ki je šol na čelu svojega naroda čez Albanijo, bi moral poslati svojo vizitko veličanstvu Radi£u, ki je med vojno pisal habsburške slavospeve, sedaj pa piše republikanske. Radičevi klerikalni ministranti bi hoteli, da bi se krona izjavila proti volji onega plemena, ki je žrtvovalo za rtacionalno svobodo milijon ljudi in proti volji vseli Jugoslo-venov, ki so za edinstvo in kralja. Te želje bi pač no izpolnil noben mortarh in' najbrž tudi ne prezident republike, ki se tudi opira le na one, kateri so zanj... * O našem notranjem položaja, zlasti pa o »sporazumevanju« med Pašičom in Radičem je prinesla četrtkova »Pcager Prcr.se« obsežen dopis iz Beograda, ki se bavi tudi s položajem po Radičevi nedeljski skupščini. Dopis je sicer pisan V radikalskem duhu, vendar pa Bo dopisnikova izvajanja glede državrtoprav-nih vprašanj povsem točna. Zadnji dogodki so razčistili položaj: nasproti si slcjita dva povsem različna tabora. Spor med revolucijoraarno irt evolucijo/iarno Smerjo jugoslovanstva je sedaj dobil jasno obliko. Na eni strani naslonitev na Nemčijo — na drugi strani naslonitev na flnlanto irt nove države. Na eni strani orientacija, centralnih držav, na dragi orientacija zapadnih držav. 'Avstrije ni več, zato pa je tudi propadla evolticijo-narna jugoslovanska ideja irt zmagala revolucijonarna. Vsakemu državljanu preostaja dolžnost, da se pridruži eni ali drugi smeri.' Tudi inozemstvo ima sedaj jasnejšo izbiro: ali z državo SHS ali z Radinem, ali z antanto ali s premaganimi državami. Radičovo delo je delo raz-d'ranja kraljevine in' priključitev biv-žih avstrijskih pokrajin Nemčiji. Radič se nahaja v službi pahgermanske ideje'. Med njim' irt državno idejo ni sporazuma. V tem smislu se bo tudi nadalje razvijala notranja politika kraljevin« SHS. * Glasovi o krizi. »Politika« od dne 20. tm'. jo mnenja, da prido do sestave demokratsko-radikalne poslovne irt volilne vlade. — »Vreme« javlja, da so zem-Ijoradniki sklenili principijelrio priprav Ijenost, vstopiti v koalicijsko vlado. — »Trgovinski glasnik« pravi, da se treba vrniti na pot demokratsko-radikalne koalicije, ker bi vsaka drugačna rešitev bila na škodo naroda in države. — »Pravda« pravi, da je v radikalnem klubu še močno razpoloženje proti koaliciji z demokrati. Zlasti se protivijo kmečki poslanci iz notranjosti države. V teh krajih’ so tudi nezadovoljni s Pašičem, češ, da je star in je najboljše, če se umakne. — »Demo-kratija« pravi, če treba, da Se napravi domokratsiko-radikalna koalicija, naj bo to poslovna volilna vlada, ki bo pred volitvami rešila vse socialne zakone. Cicvaričev »Beogradski dnevnik« piše da Se mora ustvariti radikalsko-demo-kratska koalicija; najboljši dokaz za to so zahteve defetistov v radiČevskih in drugih' krogih, ki se zavzemajo za homogeno radikalsko vlado. * O Radlč-Pašičevih pogajanjih je objavilo »Čcsike Slovo« z dne 18. tm. na u-vodnem mestu dopis iz Ljubljane, čigar afvtor je — kolikor laliko sodimo — g. dr. M. Rostohar. liepo je, da g. dr. R. tako optimistično informira Čehe o našem no trartjem položaju, vendar pa gre v svojem' starem proti ju goslov. antagonizmu nekoliko predaleč. Mislimo, da. ni potrebno metati Čehom peska v oči irt umivati zamorca Radiča, ker imamo tudi ini H. pr. o Hlinku jasno sliko. Rad’6 je v nedeljo okrcnil po prstih vse tista, k So Sc v soboto iri bona fide navduše/iH za njegovo politiko sporazuma. Gr dr. 11 hi1 Moril prav, če bi Čehom povedat, da Rffdič ni niti z besedico omenil Čehov, da pa je povzdigoval v nebesa Nemca in jim obljubil zvestobo do groba. Kn Če škeirt" ni češke stranke, ki bi se hotela S Hlinko pogajati glede slovaške avto nomije, od katerege bi imeli korist Mad žtri. Očividno je češki politični IrtsLitlkt zdrav in se zaveda, da Svatoplukovili zvezanih palic rte more Sovražnik zlo miti, vsako posebej pa prav lahko. G er manski podrepnik Radič že ve, zakaj je postal federalist, dasi Se je še pred dve mi leti pogajal z Budimpešto in Duria-jertf glede razkosanja Jugoslavija. Imejmo zdrav instinkt irt se izogibljjrtfo politikov", ki od ure do ure spreminjajo bešede, da bi skrili svoja dejanja. * Zagrebški kongresistl Iri Radičev 4 govor. KJerilkaljii jeziutje tife morejo. » tihniti z zavijanjem Radičevega govora;: ki je tudi s poštenega avtonomističnega-, stališča največji politični škandal zadnjih dni. »Primorski Novi List«, glasilo zagrebških kongresistov, ki se s posebno vnemo zavzema za sporazum z Radičem, , piše v številki z dno 18. tm.: »Radičev govor na nedeljskem zborovanju v Zagrebu je v resnici nekaj nezaslišanega. Mi smo sicer že vajeni Radičeve govornic ške razuzdanosti, toda to, kar je govoril v nedeljo, že prehaja mejo mogočega: Trt je potolkel svoj lastni rekord, tu ni govoril več kot razumno bitje, marveč kot bolnik z 41 stopinj vročice.« Nato pisec primerja Radiča s Korenskim, ki je bil morfinist irt je v svojih govorih delal nenavadno ekscese, vendar pa tudi v som-nabulističnem stanju ni izgubil zadnje niti logike in' smotrenostL Radičev govor pa dokazuje popolno nepreračunljivost, popolno izgubo »kompasa«, kar je mogoče le v stanju najtežjo neuropatije. Posebno naglaša »Primorski Novi List« dejstvo, ki ga hočejo Radičevi klerikalni apologeti zamolčati: Radič je identificiral Hrvate z nemštvom in boljševizmom. Kako more zahtevati nekako samoodločbo za Hrvate, če jih identificira S premaganimi narodi1! In tega žonglerja se sedaj, oprijemljejo slovonsiki klerikalci. On naj doseže sporazum s srbskim narodom1! • Filologija fn' politika ali: tudi v psovkah se Hrvati razlikujejo od Srbov. Zagrebški »Obor« dokazuje popolnoma resno Irt znanstveno, da ima Radičeva psovka »magarac« v Zagrebu nedolžen pomen, ki celo pristoja balkanskem politikom. V Beogradu pa razumejo pod magarcem osla. Torej zopet nesporazumi jen je in rtov dokaz, da je — federalizem potreben. Sprli so sc Abderiti zaradi oslove senco... . , " • Mornarica vele najoddalje-nejše države! Gradimo nato mornarico I Uačalmo □□□□□□□□□□□n a □ Dnaannamnaa Dnevna kronika. — Kraljičin pot v Dubrovnik je etfalc velikemu triumfalnemu pohodu. Kraljica je bila slovesno pričakovana v Rabu, Šibeniku, Splitu in drugod. V Šibeniku si je ogledala mestne znamenitosti. Vso mesto je bilo v morju zastav in luči. Na deset tisoče naroda se je zbralo ob prihodu in odhodu. Enako je bilo v Splitu. Nepregledna množica je vzklikala ob obali jugoslovenlski dinastiji. Dubrovnik se pripravlja na sprejem1, ki bo nad vse veličasten. — Naša Hapredna kulturna društva najbolj živo čutijo, kako jih cepljenje naprednih vrst v političnem pogledu 0-vira pri uspešneirt delu. Podružnica CM družbe za Rajhenburg irt Videm je sklenila resolucijo, v kateri poziva voditelje naprednih Slovencev, naj izvrše enotno napredno politično formacijo. — Jugoslovenskim konzulom za Ba> varsko s sedežem v Monnkovem1 je imenovan Jovan Milartkovič. — Dr. Šušteršiču je odvetniška zbornica Sedaj končno dovolila vpis v imenik odvetnikov. — Pevska družina »Stankovič«, eno najstarejših beograjskih pevskih' društev, kojega pokrovitelj je Nj. V. kralj Aleksander I., priredi turnejo po Sloveniji irt bo koncertirala mešeca maja t! Ljubljani, Celju in Mariboru. — Otvoritev telefonske ceritralc Vi-dem-Dobrepolje. Pri pošti Videm-Dobre-polje je bila dne 12. aprila tl. otvorjena telefonska Centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet. — K avtomobilski nezgodi ra Zgor. Polskavi se rtom še poroda: Pri avtonio-bilu, s katerim se jo 18 lirt. c!op. vozil čez Gor. Polskavo proti' Mariboru, nc-slo-vodja Nikola Strižakovi* tvrdko ArttVm Klein v Zagrebu, je o3»'>iicHnlo’ krmilo in je Voz trcSčil' ob' oKcasfiVo ds tako silo, da g s je zlotrifl. šofor Sfatič 30 dobil lahke poškodbe, StrlŽakoVlga pa je vrglo v Brzojavni drog, rda je e izbito lobanjo obležal irt čez PA »r: ril Dne 19. trt*, je bil prepctjaB V Zagrefcv — Strašna eksplozija V BieognJi y* Dne 20. t. irt. krog %11. ure dop. Ge 3® bližini parlamenta čula silila 'deJoSaJoiJav >Vj istem’ 60 §Q £azletcl*.>takletet s svojo palico napasti dr. Reismana. Tod® videč, da je večina galerije na strani dr* Reismana, je svojo namero opustil. dvorani je nastal smeh, pri klerikalnih občinskih odbornikih pa ogorčenje. ® galerije so padali klici kakor »pfuj 2«' bot, pljuvač, ali to uči krščanska verah in slično, klerikalci pa so odgovarjali * raznimi psovkami, kakor hlapci, izdajh ce in’ podobno. Ko se je hrup končne P04 legel, so klerikalci zahtevali od župnd* naj izprazni galerijo, ker sicer nočej® prisostvovati seji. Zupan je obžnlov® incident ter pozval prizadeta, naj sc V*0* stovoljno odstranita. ‘Ker pa ni nihče 0“'1 šel, je župan pozval klubove načelnik® k posvetovanju. Konferenca jo ostm* brezuspešna. - '• Ob 20.45- je končno župan dvoril no sejo. Takoj so je oglasil k besedi Leskovar ter izjavil v imenu kluba, d* klub SLS ne more prisostvovati seji, kc se pripravlja oborožen napad in' je v® galerija oborožena. Zahteval je od žnP® na, naj izprazni galerijo. Župart je vil, da je ukrenil vse potrebno, da * ščiti osebno varnost občinskih odboi’n kov. Na ugovor dr. Jerovšoka je žup*® nadaljeval, da so se ljudje morda že J* vadili smatrati občinsko dvorano za bavišče. Obžaluje sicer dogodek, v en d N pa bi bilo krivično izprazniti vso j jo radi enega krivca, posameznikov P" ne more. Dr. Leskovar se je skliceval® javnost sodnih razprav, h katerim P j oboroženi nimajo pravice vstopa. Zabtd, je, naj se uvedejo tudi za občinske vstopnice. Tako je tudi v parlaniCVj Pod takimi pogoji ni mogoče zborov. irt še enkrat zahteva, da župan izpr9vft galerijo. V imenu socijalističnega k hi je izjavil obč. svetnik Bahun,.da obs?j{ tako početje, naj se zgodi kjerkoli, pa, da bi imela oba nasprotnika P®'‘ f dovolj, da bi drugod obračunala. u pa ne gre, da bi se radi tega kaznovali oni. ki pri vsej stvari niso udeležen', imajo pravico prisostvovati občih? ^ 'sejam'. Seja naj se nadaljuje. ^ ker se je izvršil ves incident izven ^ Takih incidentov pa bi tudi vstoPnlC mogle preprečiti, ker se pač ne tu deti, ali je ta ali oni oborožen', p0 se galerija vmešavala v potek sejc* aZni. je pač župan upravičen, da jo giQv-Župan opozarja tudi na določb^ s0j0, nika. ki govori o dogodkih ^j^ajev, nikjer pa ne predvideva takih s ki se gode izven seje. V imenu kluba NSS k®' Rostohar, naj se vrši tajna tero je zbranega itak dovob. j? ..g_ -* javna seja pa naj se vrši prihodu^ Obč. svetnik Kejžar izjavi v imenu JDS, da nima ničesar proti nada J seje’ ob& Župan ge 'je pridružil prčdlogu^.^ svet. prof. Rostoliar ter zakoni' sejo, nakar se je vršila tajna sej • Po tajni Seji Se je 'javria seja h vala. of* * "p ! m trne. ■ ^osmrtnica umrlim obč. odbornikom. — j K bičanju pOSianCS Žfibota Pravoslavna cerkvena občina Prepustitev stare minoritske cerkve. Dvoboj Bahun - dr. Leskovar. — Klorl-*lci zopet glodajo ob Mestni hranilnici. prosi za nanJ pogjjja p (]r, Keisman sledečo infor- macijo: Slavno uredništvo! Ker bo 'hotel poslanec Žebot, ki pri včerajšnji občinski, seji po svojem bičanju ni več črhnil niti Garancijsko pismo Jadranske banke, besede, ampak samo pridno pisal svoje .. « , . poročilo za »Slovenca« in »Stražo«, tudi Klerikalci in soeijnlisti zopet v lepi Slogi v boju zoper žensko učiteljišče. Zupan se je v nagovoru spominjal ^mrlih občinskih svetnikov Kg. Postra-iu dr. Venstovšeka. Občinslki svetniki ■o Stoje poslušali županov govor ter za-acali pokojnikoma trikratni: Slava! Po prečitanju zapisnika zadnje seje poročilo svojo zasluženo revanžo predočiti kot po- j litičen dogodek, blagovolite objaviti k dogodku sledeče pojasnilo: Z Žebotom sva se po prevratu na skupnih shodih narodnih svetov, kjer sva nastopala kot govornika, nekaj časa celo prav dobro razumela. Ob razvoju domačega političnega boja pa so se kmalu pričeli najgrši oseb 3® stavil dr. Leskovar predlog, naj se j ni napadi v »Straži« na mene, ki so di-*®PiBniki občinskih sej čitajo zopet v ne-! šali naravnost po Žebotovi produkciji. ,°bsegu, ker so baje nekateri po-! Pred kakim pol letom pa je bil Žebot de-tttanjkljivi in ker Hbče vsak govornik bedeti, kako so se zabeležile njegove izjave. Predlog je bil odklonjen. Dr. Leskovar nadalje protestira proti očitkom, ki jih je izrekel g. Bahun v zadnji seji, češ, da je dr. Leskovar sam o local o posameznih slučajih in tožbah, - tako naprtil občini nekatere nepo-T. ne tožbe. Zahteva, da se izvoli komi-Da, ki naj to zadevo preišče. Bahun emu ugovarja, češ, da je že itak tožil lTt .J50 zadevo sodišče razčistilo, nima nič proti temu, počaka pa naj se na . tožbe. Tndi dr. Sernec je mnenja, da ® kaže prejudicirati sodni preiskavi in 3-3 se zadeva obravna po isti. Predlog sprejme in se izvolijo v komisijo g g. r. Jerovšek, dr. Sernec, prof. Rostohar ln Ozmec. župan poroča, da se je obrnila pravo-cerkvena Občina na magistrat s v °fn3o za prepustitev minoritske cerkve . vari (dravski) vojašnici, ki jo uporafo-a sedaj vojaštvo za skladišče. Opozarja to. da bi bil sedaj najugodnejši tre-. vtek za rešitev vprašanja prodajo vo-me. Predlaga, da se prošnji ugodi v C33U, da pripade Dravska vojašnica ®mi«lu pogodbe izl. 1921 mestni občini. Poročevalec javnega odseka dr. Mulej °roea o spremembi pravil Mestne hra- . —„ v teni smislu, da bi lahko dovo- tudi kredite na tekoči račun. Ker ijjr . 6 dnevni red tri točke o Mestni ^ ®^dniei, predlaga dr. Leskovar, naj se , sklepanjem' poroča o vseh treh a". Predlog se -sprejme, na kar po-^r; Mulej, da je pokrajinska uprave Z?\,^0lvent3O odklonila zahtevo mest-Pbcine, da mora upravni odbor Mest- 'auilnice predložiti ispremembo pra- hramilnieo, Pokrajinska VfiJ. v smislu katerih bi imela občina *a V* tuffereno na Mestno T>Praat6r0 3amči kot tafka. 3e odgovorila, da je za to mero-Pok .6(^tnolo upravni odbor in' da nima uprava nikakih zakonitih sred-V bi v to prisilila upravni odbor, tee 7 . kovar 'stavi na to predlog, naj 3*Prft2lr°n!l na bo, da upravni odbor noče pravil, odklonijo vsi ostali bog dotlej, dokler upravni od- $>re,. zadosti zahtevi mestno občine. ’VK{vn.,°S' dr. Leskovarja Se odkloni z kroti klerikalnim’ glasom, odobri ^Gko''fem?U^>a Prav^ kreditov na kredi rafUn’ ter sprejme formuliran' 5iaj l^.župana, glasom katerega naj se ^rU'te akcija. za spremembo pravil in J"® branilnice, z glasovi SLS, SSJ debata Se je razvila v zadevi n6pa pisma Jadranske banke v K, katerega je podpisal . komisar dr. Pfeifer. Sklene se, da ^bnk°;u °boina tožbe kot tretja ude- >ika]^a ^ubezen med Socijalisti in kle-J® 3e pokazala razen v zadevi *a ® ,r3nilniee tudi v zadevi vadnice ^ u ko učiteljišče, ki je prosilo, da se Sol« °yiz°rno dovoli uporaba dekliške v Cankarjev! ulici. Dr. Leskovar je ^ , v starem sovraštvu do državnega HJzjj p5a učiteljišča absolutno ugovarjal, ’d0j„ruz^ sc mu je tudi župan, ki je na ^kl°i.*n1 a’ro^° razlagal svoje stare po-iiu« e .f> Bahun pa je tarnal n nadpro-X ,.,Cl3i učiteljstva. Predlog odseka je bil š*** socijalistov in klerikalcev od-v vsled česar pride ta zavod v Tnu^en Položaj, dasiravno je vsak ^ Zavod, kakor je naglašal dr. Sernec, % Sak° mesto velikega pomena in’ se mes^a burijo za nje. dočim ga majska ^mestna občina odklanja. (ilf prižigajoč v plinovih’ sve- čuvaja mestnega pokopališča in šas* bivšega »Tochterheima« za zvi- ul™csn »Auunierneima« za 3e oziroma ureditev plač Se ugodi. UTa zaključi župan Sejo, k S^aljovala- vStredo 25. aprila. se finitivno obsojen radi svojega napada na znanem volilnem poboju s Samostoj-neži na Zg. Kungoti. Jaz sem bil tedaj koncipijent pri dr. Škapinu, ki je zastopal nekaj fantov, katerim je moral Žebot plačati odškodnino. Ker pa tega po pra-vomočnosti sodbo ni plačal, ga je pisarna, rubila. To eksekuci jo je Žebot pripisoval meni in so se od tedaj naprej napadi na mene v »Straži« v znani meri poostrili. In le iz tega vzroka — Žebot me je radi omenjenega rubeža enkrat tudi nahrulil na kolodvoru — si razlagam tudi njegovo pljuvanje v Gosposki ulici. Takrat sem se premagal — Žebot si je mislil, da nisem' reagiral iz strahopetnosti — hotel pa sem iskati zadoščenja predvsem pri sodišču, pred edinim pristojnim mestom za inteligentnega državljana. Žebot pa se je s svojim pljuvanjem šc bahal po »Straži« in se iz moje tožbe norčeval, češ da je imun. Na to sem seve moral misliti na drug način 'satisfakcije: primeren kraj in primeren’ način, da bo izbrisan’ madež pljunka. Doslej se še nisem nikdar z nikomur pretepal, sam tudi nikogar ne žalim, zato pa se tudi dosledno držim edino pravilnega principa, da tudi mene nikdo nemaščevano ne žali. In tega sklepa, se bom držal do zadnjega dihljaja, pa če tudi pošljejo klerikalni redaktorji nad mene armado Vseh svojih 56.000 volilcev. Vendar pa Žebota od iucidenta v Gosposki ulici kljub iskanju uisem več srečal in tako sem ga moral žalibog nabrisati v odličnem prostoru občinske dvorane mosta Maribor. Ta moj sklep je pospešilo zlasti najnovejše zlobno natolcevanje v »Straži«, kjer so me dolžili tudi krivde prelivanja krvi v Slov. Bistrici, čeprav sem1 za dotično zborovanje Orjune zvedel šele usodno soboto ob 9. uri zvečer in sem to tudi objavil. Tudi dotična poročila je lanoiral v svoji zlobnosti v »Slovenca« in' »Stražo« Žebot. Povrh tega pa so se drznili pri »Straži« blatili celo moje delovanje pri slovenjebistriškem Narodnem' svetu in — da je bila mera polna — celo namigavati na neke kupčije. Tudi za tem je bil Žebot. V resnici sem bil za svoje narodno delovanje v Slov. Bistrici izvoljen častnim članom tamošnje Čitalnice ter sta me pri dveh slanostih najbolj slavila ravno dva kaplana — č. Kg. Gologramc in Klobasa — poleg umrlega rodoljuba Petra Novaka, klerikalnega kandidata Grila in vseh drugih SLS-mož v Slovenski Bistrici. Iz Bistrice sem končno odšel s pokvarjenimi živci in s tolikim premožen jem. da sem si ravno lahko plačal vozni listek do Celja, čeprav sem naravnost puščavniško solidno živel. Ampak gK. pri »Siraži« se — za njihovo moralo in strankarsko korist čisto umljivo — dosledno drže izborne taktike: blatiti človeka ravno tam, kjer je naiholj čist. Gospodom je zrastel Kreben, kor so se čutili za plotom poslanske imunitete že popolnoma varne, kar je zakrivila naša javnost, ki je doslej vsako psovanje mirno prenesla. Jaz kljub svoji telesni slabosti ne bom vodil nikdar časooisnih bitk s »Stražo«, ampak bom z obrekovalci govoril tako. kot sva se sinoči pogovorila z Žebotom. Pa tudi kupčije pri Narodnem svetu bodo sedaj zagledala beli dan. kislo pase bodo pri teni držali gg. klerikalni rodoljubi iz Slovenske Bistrice. K sreči so spisi Narodnega sveta na varnem, deloma pri meni, deloma pa pri vladi. V posebno zadoščenje pa mi je, da mi je po seji v kavami in »Grajski kleti« gotovo nad 100 ljudi častitalo k uspelemu obračunu in mi med temi več kot polovico neznanih ljudi stiskalo desnico, Momentano so tudi številna omizja v znak zadoščenja »brala lepe zneske za »Ljudsko bnijžnico« in druge narodne namene torej pač najboljši dokaz, v katerem taboru je javno mnenje mariborske inteligence. — Dr. Avg. Reigman. * Q-i Mariborske vesti. Maribor 21. aprila 1923. m Poljski pevci v Mariboru. Društvo jugoslov. akademikov nam piše: Na svojem potovanju po Jugoslaviji se akademsko pevsko društvo »Chor Technicki« iz Lvovva ustavi tudi v Mariboru in pi*ire-di v četrtek 26. aprila 1923 v Narodnem gledališču koncert. V vsej državi in posebno v Ljubljani se že pripravljajo, da j dostojno sprejmejo dobrodošle nam goste. Maribor naj ob tej priliki pokaže , svoj ju k os 1. in slovanski značaj. Vsa na-1 rodna društva in občinstvo pozivamo, da ! se udeleži v častnem številu koncerta in sprejema, da tako našim gostom dokažemo, da pri nas še velja staro slovansko gostoljubje. Opozarjamo na sijajen sprejem naših akademikov na Poljskem, katerega se je udeležil sam minister za zunanje zadeve in pa na ugodnosti naših medieincev povodom prihoda na krakovsko univerzo. Poljske pevci bodo izvajali številne poljske pesmi. Glasom kritike poljskih časopisov je »Chor Teehnicki« pod vodstvom dr. Šmita dosegel prav lepe uspehe že v svoji domovini. Prvič se nam nudi prilika, da se seznanimo s pesmijo bratskega poljskega naroda. — Program in čas sprejema še objavimo. m Žebotovo poročilo v »Slovencu« o njegovem bičanju, katero je snoči telefoniral v Ljubljano, je seve kakor običajno — zlagano. Konstatiramo, da je dr. Reismnn Žebota parkrat pošteno nabri-sal in to ne zahrbtno, ampak sta si stala v odločilnem trenutku v pi‘ekrasnem vis-a-visu. Žebot pa ni nikogar udaril s palico, kot se laže v »Slovencu«, ampak je prav strahopetno zbežal v sredino dvorane ter se šele čez nekaj trenutkov obrnil proti galeriji — previdno oddaleč mahajoč s palico. m Predavanje v Ljudski univerzi. V pondeljek dne 23. t. m. ob pol 8. (20.) uri zvečer predava g. prof. I. Favai o mladem slovenskem pesniku Seliškarju in recitira njegove pesmi iz pravkar izišle zbirke »Trbovlje«, Pridite v obilnem številu! m Učiteljsko društvo za Maribor zboruje v torek, dne 24. aprila ob Vi3. uri popoldne, ne pa v sredo, kakor je pomotoma poročal »Učiteljski Tovariš«. m Novo podjetje v Mariboru. G. Josip Škof, pleskar, lakirnik in črkoslikar na Tržaški cesti št. 8 je ustanovil novo podjetje: zavod za emajliranje pločevinaste posode, koles,- avtomobilov itd., ki smo ga doslej pogrešali ter bili v tem oziru odvisni predvsem od inozemistva, m Vojaškotaksni obvezniki stanujoči v Mariboru se poživljajo, da sa radi vojaške takse zglasijo do najdaljo 15. maja 1923. pri mestnem vojaškem uradu Slomškov trg 5, od 8. do 14. ure. Zglasitvi so podvrženi: 1. Vsi od leta 1878—1902 rojeni, ki so bili pri naborih in nabiranju za vojaško službo za stalno nesposobne spoznani. 2. Vsi oproščeni, ki so bili za vojaško službo sposobni spoznani, pa so vsled oprostitve med vojno samo 6 (šest.) mesecev ali pa manj kot 6 mesecev, oziroma sploh nič služili. 3. Popolnoma o-proščeni plačila vojaške takse so: a) vsi, ki so med vojno dejansko služili več kot 6 mesecev in b) državni, deželni in občinski nameščenci, potem oni nameščenci javnih dobrodelnih zavodov (okr. bolniških blagajn, zavarovalnih zavodov, bolnišnic itd.), ki so bili med vojno iz službenih ozirov oproščeni. m POLNP. Za v nedeljo, 22. t. m. vršeče se nogometne tekme so I »ločeni sledeči sodniki: Maribor-Ilirija g Franki; Svoboda-Ptuj (prvenstvena v P1 lin' g. Nimee. Služba na igrišču g. Hrn«f. — Nogometne tekme R ipid — A. C. Celje v Celju in rez. Svoboda — rez. Ptuj v Ptuju se vzamejo na znanj) m Najlepše romane in druge raznovrstne knjige iz svetovnega slovstva v vseh jezikih izposojuje proti neznatni izposojnini »Ljudska knjižnica« v Narodnem domu. Knjižnica kupi takoj po izidu vsako novo slovensko knjigo. m Surov napad. Prejeli smio: Na Vašo notico v številki 89. od 20. aprila 1923 pod »Surov napad« prosim, da priobčite naslednji popravek: Ni res, da bi bil jaz Francu Lebniku rekel, »Du bist ein Orjune, ich werde Dir sohon' helfen«, ampak res je, da se je dotični gospod v gostilni Mandl v Radvanju od mojega vina napil in ko sem se vračal s svojimi Spremljevalci v kočiji domov, nas je napadel s tem, da je dkočil na kočijo in razgrajal. Ni ros, da bi bil jaz nemškutar ju’ gostilna nemškutarska, ker gem bil in šem zaveden in rfarodert -Slo-veneS ter se svoje narodnosti nieem nikdar sra* moval. Priče za resničnost mojih navedbi so vsakomur na razpolago. Z odličnimi spoštovanjem: Anton Jurič, gostilničar v Mariboru. (Op. ur.: Odgovornost zal tozadevno notico prepuščamo g. Fr. Lobniku, ki nam jo je prinesel s prošnjo, da jo objavimo in z zatrdilom, da odgovarja resnici. Sicer bo pa obojestranske trditve itak dognala uvedena- preiskava), m Zopet otrok vsled neprevidnosti sta« rlšev ponesrečil. V soboto zjutraj je jed* va devetletna hčerka pekovskega mojstra Gustava Jelenca na Pobrežju —• menda po nalogu starišev — hotela segreti zajutrk za svojo mlajšo sestric«. Zakurila je aparat s špiritom. Vsled neprevidnosti je prevrnila aparat poli?* ves špirit po sebi in bila v hipu vsa v plamenih. V otroški nevednosti je z gorečo obleko bežala s prvega nadstropja v pritličje, kjer so ji priskočili na pomoč domačini. Dekle je dobilo težke opeklina po vsem životu in so ga morali prepeljati v mariborsko bolnico. Pri kuhi S špiritom se često ponesrečijo celo odrasli ljudje in je torej neodpustljiva neprevidnost in lahkomiselnost starišerv* puščati k takemu delu nedorasle otroke. Kako lahko bi bil pri tem nastal požar, ki bi zahteval še več žrtev. m Iz policijske kronike. Pred par dhte- vi smo poročali o kurji tatvin^, v Bet-uavski ulici. Lastnice ukradenih kur so sedaj našle svoje »picike« pri trgovci! Abtu, ki pa jih je kupil od neke šivilje. — Amaliji T. v Cafovi ulici je bila v noči od 19. do 20. t. m. ukradena 500 kroni vredna gos. Kalkor je videti, živimo v sezoni kurjih tatvin. Vsi, ki so tako srečni, da imajo perutnino: pozor pred tatovi! -fr* Jožef P., trgovski potnik z Dunaja, sejo v Mariboru nameril na neko »goloblčico« in prenočil ž njo v neki gostilni. Ponoči je golobičica sfrčala iz gnezdeca, 'x tijo vred pa je zginilo 230 Din. m Zahtevajte brezplačni ilustrovauf cenik »KAItO-čevIjov«, ki je opremljeni z vsemi zelo praktičnimi pripomočki zal odmerjanje noge. Dragotin Roglič, Maribor, Koroška c. 19. Telefon 157. 587: Kultura in umetnost Tone Seliškar ..Trbovlje". V današnji dobi so verzi baje neka) anahronističnega. Nekateri duhovi sploh odrekajo poeziji pravico do obstoja. T« pomeni, da ne poznajo pravega zmish* poezije. Njen izvor je v duši, tej zagonetni substanci našega bitja, ki je ne bomo nikdar spoznali v njeni popolnosti, lri pa jo doživljamo v trenutkih. Trenutki1 so življenje duše. Poezija in glasba -v to sta dva najrazločnejša izraza trenutkov. Ker pa je življenje trenutkov neizčrpno, ni mogoče ogvoriti o arahroniznjk' poezije, ki bo vedno vrela iz človeške notranjosti in se kondenzirala v tej ali oni Obliki. Anahronistične so morda sedanja oblike verzov, s čimer pa ni rečeno, da se v teh oblikah ne da izražati nova lepota in da je verslibrizem boljši nego pa n. pr. sonetna forma. Vse je lahko dobro in lepo, biti pa mora iskreno in de-živi j eno, ker se le na ta način dojmi naše duše. Od modernega pesnika zahtevamo, da nam nudi lepoto in iskrenost svojega občutja v taki obliki, da najdemo v poeziji sklad s samim seboj. V Klopstockovepji času so ljudje silno uživali v 'lepoti njegovega izražanja. Danes bi se našel red-kokdo, ki bi imel neposreden užitek h&d njim. Vendar pa so nekatera pesnlšk* dela, na pr. posamezni spevi »Odiseje!« M »Uijade«, Davidovi psalmi in Salamonova Sir-has-sirim (Pesem nad peami) I« vedno vir neposrednega pesniškega užitka, kakor da ne leže med njihovim nastankom in modenrim človekom tisočletja človeške zgodovine. Lepe «o še vedno nekatere pesmi srednjeveških japonskih pesnikov, tako, da bi spadale v al-tologijo modeme lirike. Moderni pesnik nam mora nuditi tudi jedro, ne Santa lepo lupino. Jedro lepote pa je konstantno, večno. V najmodernejši poezij? i.ŠO opaža, da se hoče pesnik napraviti kar najbolj novega in senzačnega. On' hoč« kakor industrijski stroj, kakor novinoirl razni drugi pojavi našega čas* začuditi in vznemiriti človeka, dati njegovemu estetičnemu občutju ekspresno dinartiilra. Zato pa jo v takih proizvodih preveč forme, žvenkljanja besed in’ naglega izmenjavanja misli in slik, a premalo. itderero* Sti in peposredne učinkovitosti, Me>i9CS4 poezija 'se nJofai predvie® ustaliti Sff pri-’ znati dogmo, da je estetičen! čut mnogo .konzorvativriejši nego 60 riaM iTavadno ■dozdeva iti da ima poezija svojo kontinuiteto, ki jo ne ismo pretrgati. Poezija Torte Seliškarja je iskrenjo Shlade, od intelektualnih refleksij in1 od pcialnih tendenc vznemirjene duše. Pri 'drugih narodih, čijih življenje tse odigrava v večjih dimenzijah, se jo razvila po-teebria vrsta, estetike: industrijska estetika. Mehanično življenje strojev, delo v SjudniMh in plavžih itd. ima svojo cle-ftnentarno lepoto kakor jo ima po Baude-laira celo razpadajoče truplo v grobu. ,V zakajenem ozračju industrijskega kralja se estetično občutje prllagojuje riatu-'relu kakor povsod drugje. Industrijska poezija jo enako iskrena iri resnična kakor na pr. poezija stepe. Naravno je, da me more dajati nežnih pastoralov iri melanholičnih notturnov, ampak daje to, kar jo vzbuja in1 kliče: zakajeno nebo, bučeče »troje, delavsko bedo, groteskne vizije, fizično utrujenost: V taki poeziji jo vedno več ali manj tendencijoznosti, : zmerom kak ironičen! ali satiričen akcent. Tone Seliškar sicer ni slovenski Bez Itič, vendar pa je pesnik, t. j. človek, ki 'občuti lepoto in ji išče izrazov iii slik. V m jem je mnogo neustaljenega, kaotičnega, naučenega, mehaničnega, vendar pa se opažajo poteze individualnosti, ki hoče nekaj povedati iri ki išče svoj cen ter, kjer se bo ustalila. Njegova prva zbirka »Trbovlje« je nastala pod mogoč taim' vtisom industrijskega milje ja iri iz-traža estetiko rudnikov, strojev, napor nega fizičnega dela, težav iri bede proletarskega življenja. Mislim1, da je Seliš Ikarjevo občutje iskreno iri da bo sčasoma zadel tudi pravi tori svoje duše. DaneS ni (mogoče soditi drugega, kakor da je pesniška individualnost, lci se mora zjasniti sama .pred sabo pa je vprašanje notra Kje moči, ali'In keidaj doseže Selišktirto točko. Nikakor pa ne gre odklanjati nje -Kov* poezije, ker je mestoma groteskno-Vizi joriafnfc, zaTcajeria, šumeča, vrveča in taTfolinjetfa. Življenje človeka s stroji, ki •posnemajo človeško moč in naravne sile, 'Še rodilo moderni socializem, ono podi oloveštvo v smer proti komunizmiu, tej 'fata morgani industrijskega ozračja iri ono zanaša tudi v poezijo nomir, gibanje, Siaiglico, revolucijo. Vendar pa riad vsem ftern! obtatojajo zakOriJ, ki dajejo Vsemu frnleje iri težo. Pravi pesnik bo tudi v tem jlkosu življenja ohranil kontinuiteto iri so [»klepal jedra poezije, ki ga ne more niti (zob časa razgriizti. Upajmo, da Seliškar [toe omaga na sVoji poti. . Ignotus. ' “D- X Svatba Krečinskega. Komedija ’ llreh dejanjih, spisal rusko A. Subovo-teobiliri, prevel Radivoj Peterlin Pe- • mriiSka, režira Branko Tepavac. Komedija ■|S® to, ki ima edini namon zabavati, pi %atelj ni hotel s to stvarjo ničesar pove-pdati, kvečjemu to, kako naivna so mlada 'fefrkleta, kako »strašne« so stare tete :n 'l&ako »prefrigani« so obubožani plemiči joziroma poniješoiki, Toda vse to smo ltwedeli tudi že sami iri davno poprej. Kdor tHcteje različno, daje vsem! To geslo je ■jtJe menda bilo edino meroda jno za odločil • ne osebe pri našem' gledališču, ki so ko-•sltttodijo * Svatba Krečinskega« spravilo v fetrtek dne 19. im. na oder. In prav jo libako! Naj pridejo enkrat do pravice tudi j Oni naši meščanii, ki rie hodijo v gledali Iliče zato, da bi premišljevali ali pa celo |£jokali, ampak zato, da se po trudapolnem ■[Vaakdarijemi delu in po skrbeh, ki jih - (povzročajo sedanji 'slabi in dragi časi 'kamodno razvedre in neprisiljeno j*a- - lamejejo. Sicer pa bi bila komedija tudi . H te strani lahko bolj pristna in man: • prisitjena. Da ne, bi storil avtorju krivi > :be, moram omeniti da dejanje samo na Se - bi *— kakor tudi razvoj — ni prisiljeno, - spri siljeni pa so nekateri jezikovni dovtipi - gola igra besed. Tehnično,odersko, je delo -kM>ro im tudi karakterizacija posameznih -♦junakov« ni slaba, čeprav je tuintam -premedla, oziroma preveč dramska. Malo : {karikature v značaju, v bistvu, ne bi < škodovalo! Sioer pa je deloma izpopolnil tv, lem1 ozira avtorja režiser g. Tepavac r ki: je komedijo vsestransko dobro naš tu ■ Idiral. Tudi zasedbi ni mogoče Ugovarjati ■ igralci so bili več ali manj — po Svo Sili močeh pač — ria moštu. G. Tepavac ■Jiaim' je podal Petra Konstaritirioviča Mu rfomBkega, starega jezljivca, a vendar v; .[b&itfu dobrodušnega In plemenitega pamješčika (veleposestnika), 'i orio pristt • Jlostjo, ki mu je lastrio v vSfeti podobnih , kidiog, n^egojai hči,, tatom ia oi' i .i'i OTrlboF?22.fi kreirala znana naša Siaivka gdčria Savi-riova, je bila ljubka, zdaj cmendrava zdaj vesela, kakor odgovarja značaju takih deklet, ki imajo v eneari rokavu smeh, a v drugem jok. Njeria teta, gdč. Sturmova, se je sicer trudila biti pristna, se ji pa vsled pomanjkanja notranje sile ni posrečilo. Bila je podana vse preveč nervozno iri hripavo kričavo ter — kljub komedijantarskemlu značaju — vseeno malo preveč »ostro« pošmirikana, G. Tomašič je igral Krečinskega tekmeca, Vladimira Dmitrijeviča Nelkiria na svoj običajen način1, in sicer dobro. Originalen: in zabaveri je bil stari Raspljujev g. Koviča, ki je vzbujal največ smeha. Tudi zunanjost je bila posrečena. G. Grom je rojeri za vloge Krečinskih, zato ni treba posebej omenjati, da je briljiral. Ostali — posebno g. Jerman, ki je igral strežaja Fjodora — so .uspešno izpopolnili celoto. Obisk je bil jako dober in uipamo, da bo ta ruska komedija še večkrat napolnila hišo. ~r. * F? a n Erjavec: Zgodoviia mekl^ma v Srbiji. Izdaja in založilo. »Slovenska Socialna matica«. V Ljubljani IM!3. — »Medsebojno spoznavanje je prvi pogoj sožitja, zbliževanja in sukcesivnega zedi-njevanja Slovencev, Hrvatom i.i Srbu/,,, in’ tunu medsebojnemu spoznavanju, iskrenemu in nezastrtemu, j«1 posvečeno to delce«, pravi pisatelj sam v predgovoru. Temu namenu bo služila ?‘.vahno pisnim knjižica res prav dobro, 'saj vidimo, da je danes vir mnogim razprtijam i)I nesoglasjem v veliki meri nepoučenost. Iri z ozirom na to moramo to delce le pozdravljati. Snov je razdeljeria v šest poglavij, namreč: 1. Srbija v prvi polovici preteklega stoletja; 2. prvi pojavi socializma v Srbiji; 3. Svetozar Markovič; 4. Prve delavske organizacije; 5. Ustanovitev sindikalne organizacije iri srbske socialne demokratične stranke, in 5. srbska socialno demokratična stranka. Ker se pisatelj ne omejuje zgolj na zgo •. dovino srbskega socialističnega gibanja v ožjem pomenu besede, temveč ga riše v tesni zvezi z vsem srbskim kulturnim, gospodarskim ter zunanjim iri notranjim političnim razvojem, bo knjižica gotovo zanimala najširšo javnost. In ravno radi tega njenega splošno informativnega značaja jo vsem toplo priporočamo. »Goriška Matica« vabi na naročbo svojih letošnjih publikacij. Te so: Koledar z imenikom vseh udov, Zabavna knjižica, molitvenik in Antologija noriških pesnikov: Cvetje z vrtov goriškega Parnasa. Lep knjižen dar! — Goriška Matica je velikega pomena za Julijsko Krajino, da se postavi ne le v gospodarskem oziru, ampak tudi v kulturnem o-zim na svoje noge, da bo naš narod v Jul. Krajini zdrav in samorašČ, da bo podoben veji, ki je sicer odsekana, a spet vsajena, ki čvrsto raste, cvete in rodi le pe sadove. Narodna dolžnost vseh nas Slovencev, v svobodni materi Jugoslaviji je, da podpiramo to podjetje, tembolj posebno Primorci, ki bodo imeli pri čita nju teh knjig še poseben užitek, ko jim bo zavel iz njih gorak dih riaSe primorske rodne zemlje... Letos bo v Koledarju tudi imeriik vseh namčnikov, kakor je bilo nekdaj v koledarju »Družbe sv. Mo horja«, — ampak ako se ti naročniki oz. udje oglasijo in plačajo 30 Din. do korica aprila, kar je malenkost za 4 knjige. Poverjeništvo za Maribor je prevzel g Dav. Cijari, Vrazova ul. 6; II., kjer naj se udje oglasijo pismeno ali osebno. x Iz ruskega kulturnega življenja. V Pragi je začel izhajati riov časopis »la kusstvo slavjah. IUjustr. hudožestvenrio-literatumjij žurnal«. (Slovenska umetnost. Iluistrovani umetniško-literarni list) List prinaša gradivo v ruskem iri češkem' jeziku. Tiskajo ga v Leipzigu, uvodu povdarja, da je bila estetična kultura Slovanov doslej premalo znana in da je ni nihče resno obravnaval kot celoto v krogli drugih narodov. Prva številka prinaša prispevke o ruskih umetni kih Šuhajevu, Sorinu, Grigorjevu i. dr ter o Čehih Kremlička in Navratil z lepimi reprodukcijami njihovih slik. Tudi literarni del je bogat iri informativen. Zunanja oprema nove revije je zelo o knsrta, sodi »Ruljev« kritik. — Češko založništvo Vilimek je kupilo od Arkadi ja Averčerika pravico.do izdaje njegovih abrariih fcpteov V. čeSkeirt prevodu. Ar-kaidij AVereenko se Sedaj nahaja v Berlinu, kjer bodo Uprizorili njegovo trl-dejansko komedijo »Igra s Smrtjo«, ki jo je že B(prejel() neko nemško gledališče. To igro so lansko leto igrali v Pragi in' Ma fleMwXh Rrozinc.iialniihi «eiki& ria češkem jeziku. Kakor poroča »Rulj«, je sprejeta na reportoar beograjskega gledališča. Arkadij Averčeriko bo živel čez poletje V Rigi in namerava spisati za neko berlinsko založništvo nov roman. — V Berlinu so izšli v ruskem' jeziku zapiski kneza Evgenija Trubeckoja »Iz prošloga«. Avtor je padel kot žrtev revolucije, ki je uničila tudi prekrasni, tipično ruski grad Ahtirko, kjer je rod knezov Trubeckih živel stoletja Trubecki so od vseh ruskih dvorjanskih rodbin največ storili za rusko kulturo. Iz njihove krvi so izšli odlični misleci, pestniki, glasbeniki in slikarji, pa tudi oktobriisti, politični reformisti itd. V svojih zapiskih opisuje knez Evgenij Trubeckoj mladost v domači hiši. Začel je pisati v času, ko je zunaj besnela revolucija. Iz krute realnosti se je zaitekel k sladkim spomi-notni lepe mladosti ip oživel pred sabo ljudi, ki »o bili v dno duše ruski. Kritik Jablonovskij pravi o teh zapiskih: Knjiga je prav posebno potrebna sedaj, ko revolucija tako naglo in trdovratno laže o vsej ruski minulosti brez razlike iri ko S svojo demagogijo brezumno ruši našo slavo, naš ponos in našo čast...« x Popoldan smeha M lahko imenovali gledališko predstavo Ljudskega odra, ki se vrši v nedeljo 22. t. ni. ob pol 16. uri v Narodnem domu. Tri burke, ne sicer nove, a v svoji pestrosti in zdravem humorju izmed podobnih del še najbolj vredne odra, si-je srečrio izbral Ljudski oder za to popoldansko predstavo. »Ne kliči vraga!« »Kje je mejal« in »Damoklejev meč« •— bodo brez dvoma dosegle svoj uspeli, poleg vsega je to predzadnja predstava Ljudskega odra. Prijatelji Ljudskega odra bodo brez dvoma v obilnem' številu posetili predstavo. Izpred sodišča. ! F«’■ Maribor, 19. april* Mlad grešnik. 18-letnl v Ribnico na Pohorju prrstoj" ni čevljarski vajenec Franc Vrenčur, J* dne 31. julija 1. 1. našel na potu iz renberga do Radelgrabe usnjato listnic® z vsebino 4000 K jugosl. in 27.000 kar je zgubil posestnik Franc Koch. Nepošteni najditelj si je najdene stvari Pri’ držal in prilasti L Vrenčur je tudi osumljen, da jen”0 22. avgusta 1. 1. ukradel Juriju Krajnih v Št. Ožbaltu v Nemški Avstriji srebrn® uro z verižico v vrednosti 50.000 aK, d®* 11. novembra 1. L pa odnesel Jožefu Ru“^ ri v Unterfresnu v Nemški Avstriji, t®® srebrno uro z verižico in priveskom ’ vrednosti 450.000 aK. Vrenčur, ki je J'®1* tatvine že Škrat predkaznovan, prizna J®* očitana dejanja. Obsojen je bil fta * mesecev težke ječe. Narodno sledaliiie Ropertoire: SoBota, 21. aprila. Svatba Krecdriškega. A. Nedelja, 22. aprila, Pri treh' mladcri-knh, izv. Kuponi. Gostuje g. 3owilski, člari ljubljanske opers. .. Pondeljek, 2ii. aprila Zaprto. Torek, 24. aprila. Baletni divertisse-ment, izv. Gostovanje Margarete in Maks Fromana, Članov zagrebške opere Sreda, 25. aprila. Velika noč, A. %*! »Svatba Krečinskega«. Opc.i.avjamo cen j. občinstvo na današnjo jako zabavno komedijo »Svatba Krečinskega*. ki je pri premijeri žela obilo smeha. »Pri treh mladenkah«. V nedeljo. 22. aprila se vprizori ponovno priljubljena opereta »Pri treh mladenk ali'.. Vlogo Schuberta bo kreiral odlični «ost gosp, Sowilski, član ljubljanske op^rc. Opozarjamo, do £c vrši predstaVa za izv. ab, in kuponi. Baletni divertlsšemerii V torek, 24 aprila nas ponovno poseti odlični baletni ensamble zagrebška opere pod vodstvom' Margarete Froman in njenega brata Maksa Froman. Kdor je imel priliko videti te odlične umetnike plesa zadnjič pri nas, temu se jo nedvomno utisnilo za vedno v spomin njihovo umetniško izvajanje. Spored bo čisto različen od zad njega. Poleg tega se vprizori še »Prevar jeni Pierot«, pantomina v enem dejanja »Faust«. Koncem prihodnjega todna se ponovno vprizori krasna opera »Faust«, v režiji A. Mitroviča. — O tej predstavi, pri kateri bodo sodelovali naj odličnejši gosti zagrebško opere, bomo še poročali. Sokolstvo. o Sokolsko društvo v Mariboru prire di za svoje Članstvo zabaven večer v so boto, 21. tm., s pričetkom ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Na spo redu so izvajanja društvenega orkestra šaljivi kupleti, recitacije in ples. Vstop nina 5 D, za telovadce in telovadke pro stovoljna. Odbor sokolskega društva vabi vse članstvo, da se polnoštevilno u deleži tega družabnega večera, ki bo nu dil udeležnikom dovolj poštenega razve drila in zabave. Posebnih vabil se ne bo razpošiljalo} po članih vpeljani gosti dobrodoSli, mnxioaDDocio □ □ oax)oaaxiDixi Naročajte •Jadransko Stražo1! DO 41». lcfl' od 22. do 26. maja tl. se vrši 11. mednarodni agrarni kongres, ^ terega bodo povabljene vse države jjj. lične poljedelske strokovne organ121 Povabljenih je več poljedelskih 0 zacij tudi iz naše države, Prijatelja puranov iri pur. Zakonska Frane in Alojzija Vogl^' ki sta želarja v Ključarovcih, okraj tomer, ter že oba predkaznovana in mož lOkrat, žena pa 2fcrat, sta se PrU okrožnim sodiščem zagovarjala radi h*' dodelstva tatvine. Osumljena sta, sta v noči na 15. decembra 1. 1. v drtt»®j kot tatinska tovariša ukradla posestni*® Vincencu Oajnkarju v Ključarovcih dv purana iri dve puri v skupni vredno*® 1600 K. Ko je posestnica Marija Cajn!'**' zapazila tatvino, je videla sled, ki -P ; peljala naravno&t proti hiši osumljen^ Ona sicer tajita, prideta v poštev W storilca in sicer radi tega, ker sta na J* ko slabem glasu, tatvini podvržena ' sta imela dovolj časa spraviti v kraj P" rutnino, kajti hišna preiskava se je 1* šila šolo čez teden dni. —■ Sodba se pri Francu Voglarju na 4, pri Aloj®*^ Voglar pa na 2 meseca težke ječe. Z nožem v hrbet 211ctni, v Jelovec, okraj Slovenj* Bistrica pristojen delavec Vinceno stan iz Dravograda je dne 31. decem^ 1. 1. v Makolah v prepiru zabodel z žem Jurija Kodriča v hrbet. Nož, ki ^ prodrl v notranjost prsnega koša, je f* riil levo pljučno krilo, katera poškod* je motila poškodovanemu zdravje za ^ nego 80 dni ter postala tudi smrtno1’ varna. Pred okrožnim sodiščem je bil® sojen na 1 leto težke ječe. Nenavaden prijatelj krizantem* SŠletni Vasilij Rudii ki je bil Gjuru Džamonja v Mariboru kot ski pomočnik zaposlen, je dne 12. aP'-., ukradel svojemu delodajalcu 1?0 temnih sadik v vrednosti 4000 K. p^ .)-dene sadike mu je polioija odvzela in vrnila lastniku. Rudi je bil obBojert i’ hudodelstva tatviue na 14 dni težke Je Gospodarstvo. g Beogradska blagovna borza 20. *Pr.’ Koruza po vzorcu franko Beograd teva 270, ponudba 280, slive »95/20« f* ko Pasova zahteva 565, ponudba 650» ključek 600. Tendenca medla. g Novosadska produktna borza 2®* Notirajo v dinarjih: pšenica baška 455, ječmen baški 312 Vi 315, oves haški^ sremski 297.50, koruza baška 257.50''',^. moka »00« 675-680, »0« 687.50, »2« tendenca nespremenjena. i* g Zagrebški žitni trg 20. aprila. y0. narjih po 100 kg postavno bašlf»^0, vojvodinska postaja: pšenica koruza rumena 260-^-275, rž Seo-^^goo— meri za pivovarne 325—400, za k m3® 0 801, oves 280 —295, moka pšenlčn* * jeno» -700, »2« 650-675, »4« 625-650; mirna. rT g Mednarodni agrarski kongres, Objave. ^ Clftnl *tcii»£eSelEcIje :,iet * zarjajo ria jutrajSnji riodolns« ,.vge ob' Limbuš. Izlet je obvezeri. Zbirali 14. (2. uri pw>ldap^ m K^ 3r - ' trgu, v . ---- Sir.ger olje. niti, sviJci itd Leneje in £ znatno trajnije iwžo od kMef Va r s t v o proti vlagi b>. » mraza! na PeržSo Danes v nedeljo 22. t. m. ob 17. uri se v kavarni »FRANKOPAN1* v Franko-’* ul, štev. 27 nova klubova soba. tej priliki se vrši elitni koncert. Za mnogobrojen obisk se priporoča ' 3. Kokol, kavarnar. Hiša, enonadstropna, z t*koj razpoložljivim trg. lokalom, v sredini Maribora, se ugodno proda. JNbbIot pove uprava. 773 2-2 Maribor, 22. aprila 19*3, >nuo a*. % Hotel stara pivarna. (Halbwidl). JJanes v nedeljo jutranji ia večerni kon-n. Uotzovo Bock-pivo. Specialiteta ni golaš. Pri lepem vremenu 6e vrši koncert na vrtu. 789 ^ , ,^avarua Žigart. Vsako soboto in aed®ljo elitni koncert 786 Pozor! Radi preselitve razprodam eio zalogo prvovrstnega traminca, po n »Kupni ceni v gostilni kakor tudi iaMTM ljenja velemesta in 'je za 'mladino prepovedan. § Potovalni odsek Izobraževalnega društva privatnih riastavljencev Za smeh. v Mariboru naznanja svojim članom, da se vrši v nedeljo dne 22. t. m. izlet v Št. Ilj. — Odhod z vlalkom ob 12.58 uri, odhod kole- Postrežljivost. »Mi zamorete pokazati, kako najhi- \ sarjev ob H 2. uri popoldne od društvenega lokala »Orovič«. Dolžnost članov je, da se izleta polnoštevilno udeleže — go- daia za ^ Sazpro- sti dobrodošli! Potovalni odsek. riKrv ”Ja.samo 8 dni v restavraciji Maribor, Grajski trg 1, Bratož 2000 § V kavarni »Frankopan« v Franko-št. 27. se vrši danes v node-sHr, * ’ m' otvorit6v nove klubske sobe,: „ kav^Ua Z ®litnini koncertom. Lastnik : tr£r gt 6’ ^°k°l» se ni strašil nobenih . in rr>°7 "*c klubsko sobo res krasno j • .° opremil. Posebno obiležje -S°ri' S^e znatiesa slikarskega Knva-C°ff0U- ki ->e’ ^rahljajoč vse najnovejse pridobitve, ustvaril f ki zasluži, da si Javnost. d el i e ir ^Iar‘^°rskl bioskop, predvaja pori-žabrrn ’, ek in sredo velikansko dru-ujo ra™°> naslovom »plazeča smrt« v fi l nitem romanu od Rutli Gdtzcve žisiratiUlmiiVi^ Film je izborno re- ’ veieaauimiv iz družabnega živ- a umetnijo ogleda vsa naša trejo pridem do testenižke tovarne? »Ne, žalibog tega ne vem!« Potnik gre svojo pot daljo. Čez eno minuto priteče meščan za njim in vpraša: »Prej ste vprašali po testeuiski tovarni, kaj nel« »Da, to sem vprašal.« § Slovensko planinsko društvo oro-j te menda tov&rno za makarQ. zarja vse elane, da dvignejo članske ?z“ ne?x kaznice najpozneje do 30. t. m., ker sei .. pozneje istih ne bode -izdajalo. Izkaznice' >No seveda, to mislim; kje se tedaj dobijo v trgovini- J. Baloh, Grajski nahaja?« »Škoda, te>ga tudi ne vem!« : ' Po ceni zabava. Knjigovodja Žiberna je bil zaposlili pri judovski tvrdki in dobival 600 Din. mesečne plače. Nekega dne stopi k gospodarju in ga zaprosi: »Gospod pTinci-ial, res, da dobivam 600 Din. mesečno, a to je le za hrano. Jaz želim tudi razvei-rila in zabav?, a zato je moja plača premajhna«. Principal: Veste kaj, jaz bi vam dal dober svet! Ne jejte dva dni nič, in ko boste tretji dan jedli, boste videii, kak? bo to zabavno.« § Oilbor »Društva prijateljev angleškega jezika in prosvete« v Mariboru sklicuje izredni občni zbor društva na soboto dne 21. tm. ob 20. uri v kmečki sobi Narodnega doma. Dnevni red: 1. Volitev obeh tajnikov. 2. Slučajnosti. U-deležite se polnoštevilno! $ Občil! zbor Mariborskega slov. ženskega društva se vsled ovir ne bo vršil v pondeljek 23. tm., kakor je bilo prvotno poročano. Opozarjamo na to naše članice. Kedaj da se bo vršil, bomo naknadno obvestili. — Odbor. In angltSid v s,naer iSie in Btdomestnt deli. lastna Mehanična klavnica* r šivalni stroji oznanila. \ Trud zamaH. Hladniku so pričeli odpadati Iasjei, Vsled tega je ttaprosil svojega brivoa, da mu da kako odpomoč proti temu. Brivec mu je ustregel in izročil tflred« stvo, ki z vso gotovostjo^ pomaga. Pot dveli tednih pa se je prišel Hladnik pritožiti, da tista steklenica vode za lase nič ne velja. Brivec (začuden): »Hm, gospod. Vi Sta prvi, ki se čez to sredstvo pritožujete.« Hladnik? »Tako? No, če veste to | tako gotovostjo, potem bom pa Se ejgg steklenico — spiL« Večni profesor. Profesor Dreuik je zapustil na nelŽE postaji svoje mesto. Hoteč si zapomniti1 voz, se je okrenil in čital št. voza »1492« ter si takoj vtisnil spomin na odkritje Amerike. Razumljivo je, da je profesor DrefilK vse pozabil, ko je zapiskal stroj. V skrajnem obupu je tekal po peronu iti klical; »Gospod sprevodnik, gospod sprevodnik, kdaj je Krištof Kolumb izjjaštjl Ameriko?« „ ................................ i Podpirajte Jug. Matico! ...... V " . "" ' —----— ■ ■ ....... iwrnnnu?m»nTunmnniniin7Jiinmnttnnaniiimmmnni Šivalni stroji Bourne ft to„, NQwyork. Na posestvo pol ure od Ptuia : Kupi se'1o 60 klaftrov lepih. ?e sprejmejo s 1. majem: 1.J suhih, bukovih drv, nekaj Izborna kuharic*, k' bi t vagonov ofjl a in lanskega le- kuhala /.a 6 ki ceni O? asili i=e tibaknrna Kianj-Sftek, Tržaška ce=ta 1. i95 ic, Rakove & Zanki Centrala Ljubljana Podružnica: Maribor, Gosposka ul, 23 Tovari na kemičnih in rudninskih barv in lakov. Sksportnl akademik, ki je zaredi o‘«o!c osti moral zaias-n» prekiniti ftludij, bi rsd ker ie sedaj ozdravel v topil vsaj začasno v službo »ri kaki ban ki ali kakem večjpm po iietiu. Ponudbe pod wEksport* na upravo ^Tabora*. , 3—2 Zanesljiv vrtnar se takoj sprejme pri knezo5kofij«krm po sestvu v Betnavi. 757 2—2 Na prodaj posestvo, */« ure od Maribora, obitnjete iz vinograda njive, sadono-nika in pojda, skupno pel in pol ora lov umije. Cena 64^ 000 K. Vprašati: Danaiski jarek 19t. 766 3-3 Šolnine in zdravo stanovanje y vili, z vsemi pntiki.nami in z vrtom, se zamenja s stanovanjem v mesta. Našlo? v upravništvu. 776 Vila, dvo Iru tinska, fi minut od Glavnega ti ga, v Mariboru, z vrtom, v mirnem kraju, zidana let* liM4, biez popravil, ▼sako stnovanie obstoječe iz pet parketiranih sob, predsobe kuhinje, kopalne sob«, elektrika^plin, vod >vod, kleti, malo goSpodarsko poslopje, stanovanje kopou po dsgo-voru na rajpolago, se radi družin kih ratnier pioda za 400.000 Din. Ponudbe pod ..Udobno stanovanje 2000“ na upravo liita 784 3—1 | j Zaradi nakupa drugega posestva s« pogrebni zavod in lepo pose=tvo 13 oralov v trg.i Sv. Lenartu v Slov. gor takoj proda VpraSa se pri pocestniku Franc Senekovih Sv. Lenart. 785 3—1 Lepa hiša, na dve ulični fronti, s oratnim vtanoranjem : z a vinarno kavarno in v?ako podjetje pripravna; *e radi silitve takoi pio«ii. ŠerO'i4. Maribor, Studenci, 31omlekriva ul. St. 5. 7Sb Dva roinn vozička na pro-'*:. Kolar Poti,k. HibiSka 733 ulica. Proia se bela postel|a z vložkom za 1000 X. Aleksandrova c. St. 83. 794 Hlgijenlčna brivnica *e vstm priporoča. Prvovrstni, postrežba Vjekoslav Gjurin:-Jurčičeva ulica 9. 1856 Amaterjil Fotografske potrebščine najboliSih znamk vedno v zalogi. Atelje Via Sl č, Gosposka ul. 23, f. ndst. 569 Na prodaj dva kočevska En eden varaždinski voz, vsi novi, po 4 sedeže. Josio Stajnko, Jugoslovanski trg St, ^ 774 2-2 Proda se po ceni skoraj nov gostilniški orkestrion prvovrstne dunajske tvrdke. Mizarstvo Hojker. Ptui, L uto-merska cesta 20. lstotam se prodata 2 postelji iz trdega le:a, skoraj novi. z žimnicami na zmetcli in 2 ponočni omar-ci z marmornatimi ploščami. 764 3-2 *rrJinL,*W’ pravl f,rnež- Barv« za pode, barve (€tii>i^ * C’ T8e Trste ^arv’ 8u*le oljnate, mavec ItnM ®astenec (Fcdervveigg), strojno olje, karbo-kari. S.teklar8ki iu »barski klej, pleskarski, sil-" * in mizarski čopiči, kakor tndl drsgt r to stroko spadajoči predmeti. »*Morakl‘*-lak za pode. — Linoleum-lak za pode. Ceniki se začasno ne razpošiljajo. ZAHVALA. Za srčno sočutje izrekamo povodom smrti naše nepozabne matere ' Marije Arlati vsem, ki so jo spremili na zadnji poti svojo najiskrenejšo zahvalo posebno pa stanujočim v naših hišah tudi za venec. 791 DruZina Arletl. PALM te&učuk pofpe f niKe in potplate 2595 7**44 klobuke ; dežne plaši*, / čevlje, gamaše, dežnike, palice, ter razno modtio in galanterijsko blago v veliki izbiri, najceneje piri JAKOB LAH, Maribor, Glavni trg 2 Znižanje naročnine PBH6ER HESSE Naročnina na dokazano najraz-šlrjonejii nomSkl dnevnik na Češkoslovaškem In v tujini „PRAGER S»RESSE“ iznaša sedaj za kraljevino SHS. mesečno samo Din 40-—, za jutranjo in večerno izdajo. — — Din 28-— samo jutranjo izdajo. — — Din 1-80 posamezna štev. jutr. z večerijo.' Din • posamezna nedeljska izdaja ■' z ilustrovano prilogo. „PRAGER PRESSE" prinaša najboljše in objektivne informacije o dogodkih, trgovskih, finančnih in industrijskih razmerah male Entente, Srednje Evrope in vseh drugih držav, podpira vneto in neprenehoma skupne kupčijske zveze vseh vrst, povprašanje in ponudbo vsakovrstnega blaga, tako da je največji in najuspešnejši oglasnik. Številke na ogled in ponudbe oglasov zastonj. Uprava ,fPRAGER PRESSE** Prag III. Nerudova 5. (Čehosl. Rep) Račun poit. ček. urada v Zagrebu 40.156 Račun pošt. ček. urada v Ljubljani 20.264 Račun pri podr. Ljubljana — Pri kreditni banki v Mariboru 11.258 — ARKO COGNAC MEDICINAL IgiboB Generalno zastopstvo za Jugoslavijo t Beograd, Palata Beogradske Zadruge. PodriL: Zadružna Zveza v Plani. dedlil v Mariboru se priporoča cenj. občinstvu za najokusnejši rženi, beli In mlečni kruh ter najfinejše pecivo za čaj in kavo. 2501 mm ii S 300 do 500 tisoč K se išče soudeležba pri sigurnem podjetju, 782 Pesne ponudbe pod „F. H.“ ne upravo »Tabora1'. Prvi ne oddaljujte se! — Da, osmelil sem se za ta načrt, ki je morda nevreden plemenitaša, a ki je vreden blazne ljubezni, me veže na vas. — Jedno besedo, Ivana, le jedno, — le jeden vaših pogledov, ki me prepričajo, da mi odpuščate!« Ivana se je vsedla na blazine. P1,0, vzeta, zamaknjena. — Zdihovala je. Čutila se je neizmerno srečno, ker 3e slišala njegove besede preverjene z lJtt\ beznijo, — in jokala je od sreče. —■ »Ah, sire,« — je rekla žalostno, ste se pač obnašali z menoj, kakor z onih deklet, pri katerih se ne ozira ničesar.«— Kralj je pobledel. — Ta očitek je bil kaj primeren' in' Pr#' vičen. — Ali Ludvik je pobledel tudi in b° 3 iz strahu, da mu Ivana uide, — da . zahtevala, da ustavi kočijo in da izstop^ »Ah.« — je vzkliknil, — »opažam P8^ da sem se zmotil!« — »Kaj menite s temi besedami?« »Vi me ne ljubite, Ivana, — to je!« »Jaz da vas ne ljubim?«— . Te besede so bile izgovorjene S taki naglasom', tako strastno, da je Ludvik popolnoma prevzelo, — oslepilo. ^ mu je burne je utripalo, — padel je * kolena in' začel poljubovati Tvanine^rO tako vdano in’ strastno, da je čud* poljube v dno svoje ljubeče duše. " Ponavljaj se je zopet in zopet. —* »Ljubim te, Ivana, draga, obožev* Ivana, — ljubim te in sem tvoj za 00 življenje!« — n »Sire, sire!« — je šepetala ona v 6reči vsa zamaknjena. — ' .. »Obožujem te, ali ne slišiš iz besedi, kako trepeta ljubezen v srcu. — Ne pojmiš tega v smelem Črtu, katerega sem udejstvil? — Po"1 j kralj francoski je skrivoma zapustil s Lou^re, da je prišel k tebi!« — , (Dalje Prli ii) Gostilna „Kolo“, Koroška c. 3. V nedeljo, dne 22. aprila 1923: i koncert. Za zajtrk: Soini gulaš. — Prijetni prostori. — Tečna postrežba. — Dobra vina. — Sveže pivo Iz pivovarn Gdtz In Laiko. Gostilničar. Gostilna Ji M rili" DANES NEDELJO SALONSKI KONCERT OB VSAKEM VREMENU ZAČETEK OB 15. URI Sprejmemo takoj prvega knjigovodjo za' naše obširno (amerikansko) knjigovodstvo. Reflektiramo samo na prvovrstno, energično moč ▼ srednjih letih, ki je bila že zaposle»a ▼ tej stroki v kakem večjem podjetju ter je popolnoma zmožna bilance. V poStev prihajajo samo gospodje z navedenimi predpogoji, jugoslovenski državljani, zmožni državnega in poleg tega še nemškega jezika v govoru in pisavi. Mesto je stalno in plača dobra. Predstaviti se je osebno od torka do petka ▼ času od 10.—13. in od 15.—16. ure. Spričevala je prisesti seboj. Jugoslovenski Lloyd d. d. Maribor, Ruška cesta 45. 780 m\ OPEKA MT CEMENT slama, koruza, krompir, seno, oves, premog, drva, les. volna itd. se dobi pri ANDREJU OSET Aleksandrova c 57. Tel. 88 689 MARIBOR, lo-s Bremen - New York Direktne-z veze s sijajalmi aaieriškiroi vladnimi p«alki. Nt-£ nadkriljivi glede udobnosti, . ; čistoča m la prvavutpe-hraB*^ Najhitrtjši in najvarnejši*parniki. „George Washington" ' r „America" "t1 „Presldent Roosevelt" „Pre*Ident Herdlng** Zahtevajte natančnejša pojasnila ln ploveo listo-št. 881,'. Ugodna prilika za prevez Maga. Lgfltaik jfl izdajatelj;. KpBaprfiti »lahor«. ^-Odgovorni gradnik; RuduJI Oz is, — liska; Mariborska tiskarna d. d.