Največji slovenski dnevnik | v Združenih državah
Velja za vse leto - •. •	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
TELEFON: C0RTLANDT 2876
lisi slovenskih idelavceT v AmerikL
Entered *s Bdcond 01m Matter, September 21, 1903, at th« Post" Office at Hew York, H. Y,
The largest Slovenian Daily in I	the United States.
■ Issued evi
L"
hanndcyerj day except Sunday« and legal Hobdays. 75,000 Readers.
Act of
S, 2919.
Revolucija v mehiški republiki
PREDSEDNIK CALLES JE DAL USMRTITI GENERALA SERRANA
Z generalom Serranom vred je bilo usmrčenih trinajst političnih voditeljev. — Vojaštvo »e je uprlo v glavnem mestu, nakar se je upor razširil na Vera Cruz in Torreon. — Pristaši Gomeza aretirani.
IZJALOVLJENA ZAROTA
NA ŠPANSKEM
Revolucijonarna zarota na Španskem se je popolnoma izjalcvila. — Napol oftcijelno sporočilo o aretacijah zarotnikov.
MADRID, Španska, 4. oktobra. — V neki na
----P°1 oficijelni izjavi v včerajšnji številki lista No
MEXICO CITY, Mehika, 4. oktobra. — General ticiero del Lunesse priznava pravilnost poročila, ka-Francisco Serrano, eden voditeljev vstaje, naper- tero je javljalo o revolucijonarni zaroti na Span-jene proti mehiški vladi, je bil obenem s trinajstimi skem, ki pa je bila zatrta.
svojimi pristaši aretiran, postavljen pred vojno so- Včeraj objavljena izjava pravi,f I TI TVMATTTM ' dišče ter ustreljen.	jt(ia se i? končala zarota z aretaci-j ULIIlflAI Ulrl
Vjeli so ga zvezni vojaki v državi Moreios. > v*eh z',rotnikov" ^plenjenjem	vvT A |0-r,
o v . v-1 .1 .1 bomb m razstreljiv in podreditvijo lil JAJČKI rrejsnje poročilo se je glasilo:	'preiskave glede revolucionarnih j	_"
MEXICO CITY, Mehika, 4. oktobra. — Mehi-!'* Dostlviui je. da so pri zaroti1 Amerika je naslovila ca-ška predsedniška kampanja bo mogoče odločena prizadeti ljudje, tako različne na j rinski ultimatum na Kina bojnem polju.	Irave> <la s' ni	ustvariti na-'
Dva predsedniška kandidata, Gomez in Serra- 'an™e ^ nam™0T- kaH i . ..	v , mi-	• re so zasledovali.	I
no, ki stojita na celu onih, ki so proti zopetni izvo- PARIZ, Francija. 4. oktobra. — lit vi Obregona, soglasno z oficijelnimi poročili, sta Poročila, ki prihajajo s špansko-1
MORILEC i 0BD0LŽEN UMORA ŽENE
Yarrow, ki je priznal, da je umoril sedemnajstletno deklico Sarlo iz Woodbury, be moral sedaj pojasniti skrivnostno smrt svoje žene.
WOODBURY, X. .J.. 4. okt. -1 Oblasti v Camden okraju so pre isskovale včeraj možnost, da bi mo-frel S. Yarrow, ki je priznal, da je umoril Ro~e Sarlo. koje truplo so našli v nedeljo zjutraj pod nekim mostom v bližini tukajšnjega kraja. pojasniti skrivnostne okoliščine. kako je izjrinila njejrova žena. Mrs. Ruth Jonas Yarrow pred dve-mi leti.
KONVENCIJA AM. DEL, FEDERACIJE
Vri reakcijonarni elementi v Ameriški Delavski Feedraciji so bili prisrčno sprejeti v Los Ange-
Fttlerariia »prejela čestitke od svojih razrednih sovražnikov.
LOS ANGELES, Cal., 4. oktobra. - Visoki in najvišji zastopniki države. Ameriške legije i n rerkve so poslali včeraj Ameriški Delavski Federaciji svoje čestitke in pozdrave k 47. konvenciji zveze strokovnih organizacij.
tajske. — Zapretila je z zadržanjem carine od strani konzulata.
Sestra ž-ne Yarrowa, Mrs. Jones Michaels iz Philadelpliije. je prišla včeraj semkaj ter dala izraza svojemu mnenju, da je Yarrow, ki je bil roj^n v Angliji j>red sedem lil (J vajseti»ni leti umoril njeno se-stro, Mrs. Mieliaels <^ta spremljala dva detektiva iz Philadelpliije. ŠANGHAJ, Kitajska. 4. okt. — Pred dven;i leti- l»»r tednov po
se uprla, dočim je tretji kandidat, general Alvaro francosk(1 meje' naznal,iaj° do- Xa temelju navodil iz Wasbin-tona tera< ko ie Yarrow izginila, so
Obregon, pripravljen oditi na bojno polje proti!!"'0 inf^;iran;h	<la * bi~> generalni konzul Cunningham truplo neke ženske v jrrmi-
niima	J f J f ,lo V preteklem tednu aretiranih na informiral department za zunanje eevju na TIllltoP> v bližini Cam-
J	| danskem štirideset članov anar-' zadeve pri vladi v Nankuuni da dena'
Osemsto vojakov in častnikov se je uprlo vče- histienega kroga.	!se bo plačevanje ameriških"carin' Žen.ska je bila umorjena, a zlo-*
raj zjutraj V Mexico City, dočim.o sličnih izbruhih ^ soho+° S0 dosl)ela v Madrid odsedaj naprej izvrševalo na kon- čin nI bil nikdar pojasnjen. Oble-poročajo tudi iz Terreona n Vera Cruza.	poročila, soglasno s fratenai se je zulat, če se ne bo umaknilo v tek« ko. katero je nosila žrtev, so ohra-
VI J* ra 1U f J' J	1	1 1 T	lra*nI° n;l Sir0k0 raZPre(len0 za-,24 ur čezmernih carin. _ v so- nili, in Mrs. Michaels jo je včeraj
Vlada Callesa trdi, da popolnoma kontrolira po- roto proti Primo de Kiveri v anar.;gIasju z določbami Wodbe, kate-'pregledala. Klobuk je nosil nLTov
lozaj ter je obljubila kaznovanje krivcev V teku |hlstl^lh ;n ^ikalističnih kro- rc je naložilo Kitajski. Pri tem se neke prodajalno v Philadelphiji in osem in štiridesetih ur.	. \"lh- stevilne	Mle izvr->re za tobak in pija(?e • pfrs. MicIiaels je tr(li]a da je biI
Priznanje, da so se uprli vojaki v Torreonu in v ^ ^ m"' L	4'. oktobra.'klobuk last njene sestre, ki je baje
\/ r	i	1	, ,i	J7 mesnn.	tXeka Reaterjeva brzojavka iz vedno kupovala v dotični proda-
Vera UfUZU, je vsebovano V nekem obvestilu, ka Poroeda glede razburjenja v §a„ghaja sl)0roea. da je po tarnoš- jalni.	,
tero je izdal predsednik Calles včeraj.	masah naroda v zvezi s sklicanjem njih sporočilih Washington initru-' Lawrence Doran načelnik de-
Ugotovilo pravi, da se je en bataljon, nastopajoč nove sl)anske "ai;ndn(1 skupščine iral svoje konzule naj se v ^^ tAtivov iz CamUei; okraja
pod poveljem gen. Serrana, uprl v Torreonu Ta	P^evati drugačne bil skeptik glede teorije Mrs.
^	vojabkeBa dikta kot ustanovljene carinske pnstoj- Michaels. Poudarjal je. da je bila
torjaJavljajo	narodna binc in da bo tudi Anglija vprizo- žrtev v grmičevju kakih 25 let sta-
sku pse na. ki se bo sestala dne 10. H]a sliCcn korflk
bataljon so takoj napadle lojalne čete in po bitki, ki je trajala tri ure, so bili vstaši poraženi. Vsi u porni častniki so bili ujeti in vojaki so bili razoro-ženi.
V	Vera Cruzu sta poskusila dva polka, nastopa joča pod povelji gen. Gomeza, vprizoriti vstajo.
V	nekem drugem ugotovilu dolži predsednik
, , , , • A - t> • j I.....rejša od Mrs. Yarrow. Razventega
oktobra, polna pristasev Pnmo de( v pogodbah, vsiljenih Kitajski, pa sta trdili dve
Rivere*	določene carinske pristojbine, zna- da sta viddi !drs. Yarrow živo po
Jšajo i>et odstotkov vrednosti, do- času. ko
Poslanico Francije Sma-;datno dveh in pol odstotka, glede J grmičevju, trajo za Spravljivo. I katerih se je dogovorilo v Wash-W AS 11 IN GT ON, D. C.. 4. okt. in?tonu ter dva in pol odstotka
sestri Yarrowa, Yarrow živo po s j našli dotično truplo v
je
Yarrow, ki je priznal umor de-
»	ljtjiji I kliee Sarlo, je bil včeraj zjutraj
generala Serrana in Gomeza, da skušata zanetiti Spravljivi značaj zadnje.poslanice	raz-jpredstavljon mirovnemu sodniku
revolucijo. Napovedal pa je, da bosta oba prijeta1tarifne	1 peong Sjska 4 oktobra Harry Friantu. Nobenega zagovor
U \ t	fZ - Je St pl1 'iasnej8e na dan Vce e•, - n j	ni imel, ker je izjavila dm^
V teku dveh dni m da bosta kaznovana.	raj. ko je državni department ob- SlIe vojaškega governerja provm- (r j ^ ^^ ^
Dva tisoč lojalnih vojakov je zapustilo glavno j*vil besedil° poslanice.	|ce šasi generala Jen Hsišana so	"
mesto včeraj popoldne v poskusu, da prebite 800	S^STJ St^X ^ ^
vstasklh vojakov posadke V glavnem mestu. Aero rifne postave, ki daje predsedniku Tsolina. Mandžurske čete se umi-' Yarrow je prikimal, in odvedli planski opazovalci SO Ugotovili, da SO ti vstaši V bli-'polnomoč, da zviša v tarifu dolo- kaj° Proti Suanvahu, na črti iz 80 v Gloucester County jetniš-žini Texcoco, nedaleč od glavnega mesta.	hrošče v inozemstvu.
Predsednik je napovedal, da bo ta vstaška četa1 še danes zdrobljena.
Governor Young se je zavzel za vedno l,uj:i in da j,"™^ uve. bratstvo med kapitalom in delom i javiti odpomoč le F>otom uvedbe ter proslavljal Ameriško Delavsko pravega piva.
Federacijo kot največjo sovražni- -_—___
eo radikaloma. Tudi trgovska * rinur nm zbornica je bila povabljena na to LCiVlilb T KI Sejo konvencije, a je odklonila po-	^ , v
i PAPEŽU PIJU
\ Svojem otvorilnem nagovoru	_
je predsednik William Green pred-' a i vsem izrazil svojo ljubezen do Amer* letalec Levine, ka-ameriških institucij in svojo voljo, da jih brani proti vsem sovražnikom in nasprotnikom. Predsednik ali pa konvencija pa nista dose-daj omenila niti z eno besedico dejstva, rla sta bila Tom Moonev in "Warren Billinsrs ad ameriške justice po nedolžnem vržena v ea-lifornijsko ječo. Green zel za viši
terega je sprejel papež v posebni avdijenci, je poljubil papežev pastirski prstan, a je bil tako prevzet, da ni mogel govoriti.
je za v- RIM. Italija, 4 oktobra. - Ch . t . n;e2de'	VHrstvo A. Levine je dosegel včeraj enega
žensk m otrok, za energičen boj svojih glavnih ciljev, radi kateri prot. zlu injunkcij ,„ za skrče- je prišel v Rim. ko je bil spre e nje delovnem tedna.	v privatni ivdijenci od pape^pl
Orgaruztranje dela^eev v visoko ja XI. Amerikanec je bil tako pre. razvitih xn^stnjah je eden pro- vzet. <la ni mogd ^J	^
blemov s katerimi se bo morala j bene besedic tekom avid jence
pečati konvencija 111 s katerimi se' pinp? ;. v:i , , i t .. * • - -ii..,. I 1 ez b,i ljubezniiv ter je ze pečala eksekut.va kot je raz- je izrazi! svoje za<1 Jljstvo
nju m položaju.	|kn AfIantika ^ .J da ^
Ker je treba pn organiziranju lizira novo generacijo mož ki sto-teh delavcev, katerih ni mogoče re kar sklenejo storiti porazdeliti po gotovih poklicih,] proti vs»m vatikanskim pravi-vpostevat, fevdne, nasprotujoče lom ju precedentom je prišel Levi-si interese, ni ino«rla |>odati ekse- ne k avdijen
dijenci v navadni obleki. lz-klltiva za enkrat, še nobenega defi-|jenio so napravili niti\-nega odgovora na vprašanje: Kako bi jih mogli doseči? Mesto
njegovem slučaju. ker je priletel v Rim ter ni imel s seh;»j svojega fraka kot ga predpisuje etiketa.
Pri vratih Vatikuia ga je spre-jjel papežev majordomus. ki ga je i nato spremil mimo švicarskih privilegij, da jih organizira	straž ter skozi več krasnih dvoran
tega pa je stavila sama vprašanje: Kakšen naj bo temelj organiziranja teh elementov in komu naj *e,jf poveri odgovornost ali pravzapravlBato
JCalgana v Peking, zasledovane od ,11C0> da c'aka na akciJ° velike porote dne 11. oktobra.
so vsled teh. na gotove francoske' AXlJilU, .Japonska. 4. oktobraJ Okrajni pravdnik Summerill je proizvode naložene posebne carine Poročila na japonski zunanji urad obljubil hitro obtožbo in takojšnjo
Francocka poslanica izjavlja, da ^ansi čet.
1 TOKIO,
Včerajšnji izbruh je označil general Obregon taki visoke, da je uvoz teh proiz- pravijo, se vrše boji na meji obravnavo. Ko je dospel v ječo, so
kot revolucijo ter rekel, da pomen j a popolno izja-ivodov v Zdrnžene države naraT" J64	in PrhedJi T sobo ^^ ki
i i. ..j.	* F , ,J p F	J [nost, onemogočen.	, da postaja položaj glede Pekinga je ponovila svoje obdolžitve, da je
r^L^6 in	zatrta v par dneh.	• J Dostavlja se. da mora francoska z Vsakim dnem slabši. Maršal Feng jetnik umeril svojo ženo.
Obdolžil je generala Gomeza in Serrana, da sta (vlada napraviti podelitev klavzu- -Tuhsiang, ki je bil dosedaj znan^ Yarrow je odločno zmajal z gla-
odgovorna za vse.	jle najbolj uvaževanega naroda od- krt "krščanski general", deluje ba- vo ter re!;el da „a žena
Obregon je nato obljubil, da bo odšel sam na Ivisno od da izve^°	v sporaw,W z Hsišannom- stila.
• „ i • v t " i ..	T^tne države modificiranje v svojih
bojno polje, ce ne bo revolucija zatrta v par dneh, tarifnih p,aktikaK
kot je napovedoval, in da bo dokazal svojo lojal
nost do vlade Callesa s tem, da bo prekinil svojo
kampanjo za mesto predsednika.
Predsednik in general Obregon sta bila včeraj zvečer zaposlena s pripravljanjem vojaških načrtov.
Mehiško glavno mesto je popolnoma mirno in na zunaj ni bilo opaziti niti najmanjšega znaka, da se je ponoči uprlo kakih 800 vojakov, ki so odkora kali iz mesta v smeri proti Puebli, glavnemu stanu proti-obregonistov.
Oblasti, ki imajo v službi deset do petnajst tisoč vojakov v glavnem mestu in okolici, so izjavile, da bodo takoj odločno nastopile Sproti uporu in da obvladuje vlada položaj*.
Upor treh komanij je bil izveden popolnoma mirno in vstaši so mirno odkorakali iz mesta sredi noči.
Morilni proces Wagner.
BELMONT, N. Y., 4. oktobra. Proces proti Wilmont Leroy Wagner ju. ki je obtožen umora dveh državnih policistov, je bil določen!so izgubile 3000 iprtvih. od kate-na dan 17. oktobra.	'rih jih je padlo tisoč v bitki.
"WASHINGTON. D. C.. 4. okt. j Revolucijonarne kmečke sile so bile pregnane iz Svatova z velikimi izgubami, soglasno z nekim poročilom na državni department. j Zapustile s omesto v noči 30. septembra po spopadu, v katerem
Delegati različnih stavbinskih organizacij s-o razpravljali včeraj z velikim zanimanjem o nalogi dosedaj obstoječih razsodišč glede pravosodnih prepirov. Z nim zope*nini vstopom United Brotherhood of Carpenters v stav-binski department, je sklenij ta de-
v malo prestolno sobo, kjer je bil priveden v navzočnost papeža. Mr. Levine, katerega so skrbno pripravili in naučili, kaj mora storiti, je ter poljubil papežu pr-
lstocas- poklekni stan.
Papež inu je t;ikoj nato poiuig-nil, naj vstane, ga povabil, naj se-partment umakniti se od Board of de poleg nj^ga ter se spustil ž njim Jurisdictional Awards. 8 tem pa v pogovor. Radi molčečnosti Le-je tudi prenehalo obstajati za vse vina pa j > bil pogovor zelo eno-praktične svrhe to zastopstvo, ko- stranski in avdijenca je bila vsled jega namen je bil uravnati vse'tega zelo kratka. Nekako tri mi-
prepire v gTadilnih strokah.
Važno mesto v nriporoeilih ek-sekutive so zavzemale zahteve, da se izpremeni prohlbicijsko postave. Z vso odločnostjo zahtevajo legaliziranje piva z 2.75 odstotka ilfeoliola po teži. Opozarjajo, da postaja položaj gl^de "prohibicije"
nute potem, ko je bil spuščen v prestolno dvorano, je Levine zopet poljubil prstan ter odšel.
Pozneje na je priznal, da sta napravila na-ij velikanski vtis tako papež kot tndi Vatikan.
Na vprašanje, kaj misli o papežu, je rekel: — On je velik mož.
kampanje, so dospele do nekaterih govoric o možni revoluciji od strani onih, ki nasprotujejo ustavnemu amendment«, ki bi dovolil zopetno izvolitev Obregona.
MEXICO CITY, Mehika, 4. oktobra. — Ko so bili tukajšnji listi včeraj zjutraj pripravljeni, da grede v tiskarske stroje, je prišlo obvestilo od generala Jose Alvareza, načelnika predsednikovega generalnega štaba, da so se tri kompanije posadke v mestu uprle ter zapustile vojašnice. >
Novica je učinkovala leot bomba, dasiravno se
d 1-4.- i ^ ^ • • - v . , , . , .ji®** tek«* večernih glasilo, da so se pojavile Politične aktivnosti, izvirajoče ^	npr^ij^,^	_
-' t
Seznam
To je seraam, ki pokale, koliko ameriftega ali kanadskega denarja nam je treba podati, da poskrbimo ▼ atari domovini isplafiQo označenega zneska, bodisi t dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do prekliea, ki w po potrebi objavi na tem mestu.
Ne dvomimo, da Yarn bo U ponudba ugajala, posebno ie, ako boste vpoitevali ivojO Sofist in našo sanesijivo ter točno poatrefi>o.
Din. Din. XN& Din. DbL
Dinarji 000 . . 1,000 . . 1800 . . 8,000 . . 10,000 .
9 9.10 $ 18.60
$«.00 nnoo
Ur Ur Ur Ur Ur
Lire
100 200 800 800 1000
$ 8.10 $11.90 $17.88 $38.78 $884)0
Za poUJatfib ki mnpjo ootoubjmo
Dlaaxjav aH pa DvatM U*
posebni po« datkL
FRJkUK SAKSER STATE BANK
92 Cordftndt Stred; mdorluidi« «u Ne« XpiR iL iS.
■■MM

mmšm
HH-
GLAS NARODA, 5. OKT. 1927
* i r

G LAS NARODA
(BWVBNE DAILY)
I-

Owned and Published by	« : .
SLOVENIC PUBLISHING^ COMPANY; / f > / f J. Corporation)
Frank Sakser, pre«d«nf. _ Louis Benedik, freadarer
Place of business of the corporation and ai Mr esses of aba?« offieers: 82 Cortlandt St.. Borough of Manhattan, New York City, K T
"GLAS NAKOPA"
_(Voice of the People)__
Issued Every Day Except Sundays 'and ffoftdoyfc.
—Wtrtf v
vil /
ie
(X X.)
I Velik j ka, velik prenaift v I Vi pa politikasi,
H to farju > veli |?ie stotfli ia državd; ker tega itak' aja-4oiaovinatki- ne boste storili; vie bo ostalo samo I pri besedah, »inistri, Biv^ft ' VsVsloliiO ItiiCiJb u dneva *r datf:
ministri in vi oni, ki iele postane- Živila Jugoslavija, ki nam polt te ministri v Jugoslaviji, ne prepi- take ja.sli. živio narod. ki nam za
v j.	_	-	a - UU^VOIOI IJI, uc |iir|>i- mar jm.i. tn iu iiaiuu, i
M. se čudimo Jugoslovanom, ker goslovanski ministri brezplačno rajte se ve*, ne mlatite prazne sla.1 prazen ni« tako plačuje! si ne morejo izbrati državne skup- vožnjo po jugoslovanskih državnih me, ne prMte se več, češ, kaj bostel čudno, pridno - -acme, ki b; hotela pomesti z mini- železnicah v salonskih vozovih. J
strskimi penzijami, ministrskimi Ako vidimo koga, ki čez mero M^-JL:	l - •
privilegiji na železnicah in z raz- pije, se mu smejemo; ako vidimo
nimi sporednimi plačami ministrov, človeka, ki svojo rezino s Sam-1 VpnZOTltl HOV POSKUS, ^kakoršne so sprejemali pri prece- panjeem zaliva, mu zamerimo, ker	~
___________njevanju škode vsled zadnjih ka- vemo, da bode kmalu kruha pro- NORDERNEY, Nemčija, 4. okt.
Za celo leto velja list, za Ameriko \ Za New York ta celo leto....$740 tastrofalnih povodni j.	sil.
in Kanado _____
Za pol Uta -'/n četrt leta
....$6.00 \ Za pol leta -
---$SJO
Koliko j i že bilo ministrov v Ju- Ako
__________________$3.00}Za inozemštvo ta celq leto	- , -.. . .__ . .	, ,
vol Uta_____Zi. . t*JT,01	p. d. denar i
----r—:—t—'---»danes! In vsi ti ljudje pcejemajo snzne i
j In sedaj, prijatelji, je napočil tisti čas, ko se čuje neprestano, od jutra do večera, podnevi in ponovi. take in podobne:
— Jaz sem bil na marketu, pa ;Taljani kupujejo in je predrago. | Ve«. Taljan ima tako vero, da ku-LONDO\r, Anglija. 4. oktobra. paje prva dva tetina v oktobru. In Junkerjev seroplan D-1239. v ka- Iz Tokija s£ |H>rn.*a. da imajo Bo- samo črno... Zato ti kupi vraža
J«'
bom počakal še tri
Vihar napravil veliko škodo.
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Was Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in. praznikov.
pa opazimo koga. da trosi tcrem hp:e;c 5tir'e nera5ki letak,i nin otoki- H »izdajo k Japonski, in pol. da je kot -ift. ko pride v siromašne kase za tako luk- vPnzori,i M« v New York, je veliko škodo, vsled viharjev. Nad želodec. .hz bo,„ ,>očakai še tri ljudje prejemajo suzne in nepotaebne stvari, se nad dosl,el včeraj semkaj, in polet bo sto hiš je V!o demoliranih in pri- tedne. Pravzaprav pa tudi posode
velike pokojnine. Nekateri od njih tem zgražamo, češ, tega bo treba zavr5en danes v slučaju ugodnega delek sladkorja je bil močno oško- nimam so Ienuharili kot ministri, drugi so zapreti.	■ vremena. V|»oštev pi ide pot pre- dovan.
samo zasedali ministrske stolee, za- p0 našem mnmin «« m;n;ttr". Azorov. Polet, ki bi se moral
mnenju so ministri ko. Azoror-
to da bi ne bili nezasedeni in zopet služabniki države, toraj služabniki Pri5cti že tokom Potekle sobote. Mladič Ustrelil SVOjega ] kUIo. ker *;e preveč vodeno.
Dopisi brez •podpisa in osebnosti se ne priobaujejo. Denar naj ao
blagovoli pošiljati po Money Order. Pri *pretmembi kraja naročni-i drugi so v* izkazali za veliko ne- naroda, ki predstavlja državo. Je moraI biti preložen radi ncugod-Itov, prosimo, da ae nam tudi prejšnjo bivetfišae naznani, d* hitreje ^^ državi in narodu. Skoro vsi Jugoslovanska držav
najdemo naslovnika.______-
"GLAS NARODA", 82.Cortlandt Street, New York, N. Telephone: Cortlandt 287&.
— Xcwvorsko b) letos slabo, b»
ni ime-
,	OCeta.	i,n iasa- 11 - bi dozorelo. Sploh pa
a pa je dr-	Vremt'na	J«* »"dro-ae-,	Jnewvorsko samo ni za nič. Tol
so plaveli z vodo, in voda ni poka- žava bolj revnih kmetov.	tr-m' n,otorJ»- Moštvo ob-	. v^rai nst're »-vvorsk, -a. in pol califomijske-
T.^zala niti enega vala več, zato ker Radar vidimo človeka, ki troši f J» * letalcev Friedrich Loose, • ' >	' ^ ™n g«. „e rečen,. Tisto se vjame. Za-
(so bili oni v njej.	denar takega ljudstva za luksuzne &larke-	,n '»"tner.	' °	J "	^^^^^^^
VSTAJA V MEHIKI • ]
j Večina jugoslovanskih ministrov stvari, za stvari, ki sq nikakor ne je denarno dobro stoječa.	slagajo z blagajno tejra ljudstva,
1 Zakaj nnj toraj ti ljudje dobi- ne moremo drugo, kakor zgražati vajo pokojnino?! Mi tega ne raz- se nad takim početjem.
2ena in sin Pangalosa aretirana.
V Mehiki nimajo navade delali Z rokavicami. V Me-jUmemo in zato se temu čudimo. I Toda v našem slučaju pridejo v ATENE. Cirška 4 oktobra
hiki se nabit 1*0 in brez vsakega po^bnega hrupa opravi. I Dežela je seveda po takih voj- poštev. ne navadni ljudje, ampak 0ficijelno">e je dementiralo poro- "po zavrženem ,1
- nah siromasna, seljak. s težavo pla- ministri, k. so obljubovaH narodu 5ila 0 nemirih na Kreli_ Vla(la pa ,a Mrs_ ^ s sv
Sosednji republiki se bližajo predsedniške volitve. vujejo sw)jc davke ifl industrija se pošteno gospodarstvo, sedaj pa ta-
doma ml svojega Štirinajst let sta- °'.,krat ^ ne hom- Bom Počakal, rega sina Charles,.. Oče je bil po- bo ona delat- bomo
*	Ir 1
svarjen o l družine, naj se drži 00 ■ • •
'	*	x
proč od lnši. kadar ni trezen, Tr-I
di se. da j- Fox pretil svoji ženi s ~ Najboljše je mešano. — ,ml smrtjo.	f belega in yol ern^gn. in da jra pu-
lejanju je poiska- sti* ,Ive ! >ti st{,ti-	^ > kal»"
ojimi sedmimi o- 1JH- A*7 -a hil enkrat »»»redU,
je objavile, da bo deportiranih na troei zave;.' « pri nek«im Sosedu, ngalosa. ki
iktatorja, za
,	. ... . ,, n	■ i .	. v	.	.»^"jc	jc umu izdano sod-
Sedanji predsednik melnske repubuike je talles.	niso znali uravnati državno gospo-' Jugoslovanski minister se pripe- nij,.ko povplj( sc je ^^ davila
Mehiška ustava določa, da ne srne biti nihče dvakrat f^0 tako' da h'1 drŽa;a F05?0- Ije enkrat,z Beograda v Zagreb, pa blastim Tud sin Pangalosa je bil
darsko napredovala, mesto da sto- potroši toliko državnega denarja.'^pridržan v s preisUavo? ka.
ji na onem mestu.	da bi se z njim lahko oblekla deca {oro jp uve(lla vla(la „lede namc.
Naa sel rak danes pluzi z istim enega celega velikega hrvatskega ravane Mrote s katero naj bi sc
plugom, s Interim je delal njegov ali srbskega sela. Tako se vozari spravilo zopf.t na	pi.ejSnjc "
ga diktatorja.
zaporedoma predsednik.
Vsledlega ne more naslediti Calles samega sebe, ampak mora I »it i med njegovim sedanjim in bodoeim terminom termin kakega drugega predsednika.
Nasledil naj bi mu torej Alvaro Obregon.
Calles z vsemi silami podpira njegovo kandidaturo, vedoč- da bo Obregon nadaljeval z njegovim delom.
Kot nasprotna kandidata sta se priglasila generala Arnulfo H. Gomez in Francisco Sen*ano.
Gomez je nastopil kot javni kandidat mehiških katoličanov. Francisco Serrano pa kot zastopnik inozemskih p e t role j sk i h interesov.
Oba generala sta odkrito nastopila proti obstojeeemu
i
režimu.
Gomez se še vedno bori.
Generala Serrana in njegovih trinajst pomagaeev so pa Callesovi ljudje ujeli.
Postavljeni so bili pred vojno sodišče ter nato u-streljeni.
Obregon, ki je znan kot izboren vojskovodja, pove ljuje veliki armadni sili ter je pred kratkim dobil velika ojačtvija zveznih vojakov, ki so sedaj vsi pod njegovim vrhovnim poveljstvom.
Skorogotovo bo revolucija v kali zadušena, in Calles bo zmagovalec.
Kaj tiči za tem revolucionarnim gibanjem, ni posebno težko uganiti.
Jasno je, da ga niso započeli delavci.
Delavska Konfederacija se je vsa kot en mož zavzela za Obregonovo kandidaturo. To se pravi: Konfederacija se sedaj strinja s Callesom, ker pa Calles ne more biti dva termina zaporedoma predsednik, podpira kandidaturo njegovega prijatelja.
Ko bo Obregon odslužil, bo Calles zopet postal predsednik ter bo nadaljeval s svojim sedanjim delom.
Za Ohregona so se izrekli tudi komunisti in sindikalisti.
Delavstvo je torej strnjeno za administracijo.
»S sedanjim revolucionarnim gibanjem nima mehiško delavstvo potemtakem nobenega opravka.
Revolucijo podžigajo na eni strani klerikalci, fca drugi pa velekapitalistični interesi.
Callesova vlada jim je neugodna in neprijetna.
Ti izkoriščevalci se boje Callesa kot živega vraga. Istotak strah imajo tudi pred Obregonom.
Reakcijonarni elementi so postavili dva kandidata in lffivide*; za.-dedovali dva različna cilja.
Toda cilj. je bil isti. Skupaj so kovali zarote, skupaj ilabirali vojaštvo in skupaj vprizarjali roparske pohode.
Iu napravili so natančen načrt, kako bi. si razdelili plen re bi Gomezu uspelo poraziti Obregona.
Kot je videti, se jim je nričrt popolnoma izjalovil.
A' Mehiki je postalo delavstvo odločujoč faktor.
Zmagala in na površju se bo vzdržala tista stranka, ki bo imela delavstvo na svoji strani.
Sedaj ga ima Calles. Imel ga bo Obregon in za Obregonom zopet Calles.
Mala šamponjka.
ir
ded.	jtudi njegova žena in družina.
Železnice so v precej slabem sta-J Kakih sio jugoslovanskih knie-nju.	tov mora plačevati davek, da se
Kakor slišimo, so uradniki sla- morejo rami ministri voziti v sabo in celo neredno plačani, itd. Za- Ionskih vozovih iz Zagreba v Beo-kaj ni država v boljšem stanju ? grad in za "spaš" zopet nazaj.
Zato ne, ker so se naši ministri in . Kaj bo i. varnostjo države, od-
... , . ..... .. . , ,	j	nekega nekoe oeividno mogoenejra
prof csijon din i politikasi prepirali kod naj se vzame denar za armado	....	_ _
med seboj, kdo da je boljši, kdo da in mornarico, kaj delajo in kako
je pametnejši gospodar, čegava životarijo slabo pla ran i in veliko-
doktrina to koristnejša itd.	krat neredna plačani uradniki, u-
Da bi pa ti ministri in politikaši čitelji in profesorji, kako bi mogli
kaj stvarnega napravili za državo, o tem razmišljati ministri, ki bodo
zato še časa ni bilo pri vseh besed- imeli jutri še en teden govor za
nih bojih:	" blagobit države!
Veliko besed in maty dejanj, to' Zastaja nam sapa od tega veli-
je bilo njihovo delo.	s kega čuda. Kam smo prišli, kje
Ali nam morete zameriti, če vas sm°" vprašamo, zakaj da plačujete tem1 Z ministri skupaj pa so si naši ljudem pokojnino?! Pri najboljši držav«'ki zabelili še eno: Dali so volji ne moremo razumeti, s čim so Pla«at» Uidi cigarete, katere pu-si ti možje zaslužili svojo ministr- v drž?»vni skupščini! Ameriški
Razkritje starega mesta.
NAIROBI, Anffleška iztočna Afrika, 4. oktobra. — Razvaline
mesta so našli raziskovalci v bližini Gezi g b obali Kenya kolonije. Med drug.m so .videli šest milj dolg trdnjavski zid, krasno palačo z razkošnimi kopališči in druge znake stare kulture, o kateri pa ni znano, če ie arabskega ali perzijskega izvoda
Obleka iz gumija rešila letalca.
Rojaki, spominjajte se nesrečnih slepcev ter darujte ta Slepski Dom t Ljubljani!
4-sr--:------ — --—J---", '
RIO DE JANEIRO.^ Brazilija, 3. oktobra. — Znani brazilski letalec, sko plačo, dokler so bili v uradu, kongres je privolil svojim steno- poročnik Chevalier, se je spustil kako bi mogli toraj mi razumeti £rafkinjam in tipkaricam lični včeraj iz višine šest tisoč čevljev s dejstvo, da jim plačujete še po-	powder". Dovolite! padalno pripravo na zemljo. Pri-
kojnino.	|Te?a "da-ka kongres ni dovolil stal je povsem varno, a stopil na
Zato se vdhi čudimo, zelo se ču- sebi- amPak uslužbenkam-dekletom veliko strupeno kačo. ki se je ta-dimo.	|v kongresnih uradih. Well, to ni koj ovila krog njega. Le svoji o-
Ameriška drža\Tia blagajna je prav' toda to -ie veC ali mani nese" bleki iz gumijav se je moral leta-menda ena najbogatejših na sve-	poteaa. Kaj bi pa rekli naši lec zahvaliti, da mu niso mogli ni-
tu in vendar niti dosluženi ameri- državljani, če bi bil kongres *od- česar storiti kačji piki.
ški predsedniki ne dobivajo penzi- glasoval eigare in cigarete sebi ?!	-
je, kam šele tajniki raznih držav-1 Jugoslovanski ministri in rodo-	General Zagorski
nih deparf.mentovt ki predstavlja- domoljubni poslane; naj si pri- je poslal h Gdanskega pismo. Po-jo ministrova v Jugoslaviji! Ame- w«čijo tudi obleko, državne tam- licijski načelnik je glede na to ta-rika plačuje penzijo samo starim	kaf« itd., potem naj se pa koj odpotoval v Gdansk.
veteranom. Plavimo, starim vete- daJ° obleči v državni pergament _____
ranom, ker Amerika s penzijo na- in nanJ nai si daJ° pritisniti dr- ifi^EM PARTNERJA vadno čaka. da se vrste predlaga- žavni pečat Nato pa naj se dajo ^ tr?ovino y dobrem kraju; mora nih penziionistov zredčijo.	shraniti v državne b.blijoteke, da imet; nekaj inp in sk y
Zakaj naj torej "dosluženi" ju- bode enkrat konec komedije trgovini. _ L. 0„ P. 0„ Box 665, goslovanski ministri uživajo penzi-1 KJe 81 Kraljevič Marko, da te Weirtol|j ^ jo, ljudje, ki x mnogih slučajih ni- da s svojo mogočno roko na-f so ničesar storili za državo, v ne- praviš red!
katerih slučajih pa so ji eelo ško-1 Mi se čudimo, da. čudimo se. ker dovali ?	nikakor n? moremo razumeti, ka-
Za časa katastrofalnih povod- ko je mogoče, da tako dober, na-nji, so se jugoslovanski ministri darjen in pošten narod ne more vozarili precenjevat škodo.	,dati svoji domovini človeka go-
Vozarili so se, kakor ponavadi, rostasa, ki bi enkrat za vselej za-zastonj in v salonskh vozovih. klical vseai trotom in dangubom, In sedaj čujte! V nekaterih slu- do tukaj in ne dalje!	<
čajih oškodovanci niso dobili niti N««ij	ki neznate ničesar
toliko pomoči, kolikor'je znašala dragega, kakor samo govoriti. | posebna ministrska plača za take' Naši mo-ni ljudje so vsi v arma-izlete.	,di, za vlado so nam pa ostale same
Ha-ha-ha! Za poc't, kaj ne! Za »leve, neznanci, govoranci, objest-poc't, da, na žalost in na sramoto, neži, zapravljivci narodnega in dr-In ti yndje so dobivali redno žavnega denarja in kaj ae.	|
plačo, zato da delajo za davkopla-l Ali se čudimo? Kako bi se ne čevalee.	j čudili potrpežljivosti našega naro-
Zakaj toraj še posebna plačat da in na8e«a kralja!
pa je bilo izvrstno, četudi ni stalo dve Ifti. Vra^jd. pa ne dve leti.
V dveh mesecih st-m bil suh. *
—	Soil e pa najboljše tako pomije, da ga sploh nič ne pomivaš. Malo takratkega je ireba zavreti in dobro preplonkati, j>a diši kot roža. Za b^lo je pa spot drugače. Jaz ne v-n natančno, k<*r belega ne delam. No. pa belo tudi nima tiste moči.
*
—	Jaz ra bom z gospodarjem v |kompaniji naredil, fin ga ni se nik-jdar delal, pa me je prosil, <*e bi mu
pomagal. Sla bova fifty- fifty. On bo dal grozdje, jaz pa sode in J prešo.	*
j — In ko drn«ro delaš, freni malo ! rozin notri. Rozina ti da moč. Rozi-|n; je kerle. pa naj reče kdo kar | hoče. Ne veliko, ne preveč, toda j dve kišti na vsakih petdeset galon
Devetletna Margaret Ttipper je iz-ihta	" ^
borna streljalka Pri neki tekmi ^ ,	,
r, „	i — Cuker bo pa letes draff, ker
v Canip !Vry,'»hio. j; dobila pr-1.	, ,
,	.je Mississippi vse fabrike odnesel.
j Toda moj groeer ima se staro za-
m
kiu. »m s. c
to nagraiio.
7ACTAMI TDDCriM AH M4 >]nW cukr?" - 0(1 takrat ko ni
Uloiunj 1 Ivrttllfl Ull bilo Mississippija >Ia'»o dražji je,
DUHE IN SENENE MRZLICE her je uležana robn. pa nič zato.
Brezplačna poskusna metoda, katere sej	f
lahko sleherni poiluii udobno, i
brez izgube časa.	1 — Vino ekstra in kolen ekstra.
Mi imamo tmto.1,, z;, kontrolo naduhe T() VQ-	sknp.,j Tj.|ni sem
in mi hcxemo, d« j<> pwkiiRK>' n« »;..se	* - 1	1 *
»tro3k*>. n«- ozirHjf* s-«-. <-e je v;«3 rtiur-aj «ra bil naredi! sto fr«lon in tri tono
zastarel ali nov t e j<- kronična naduha . ,	, .. m ,	,
ali sen. na mrzi. a. piiit. hr.-7.plaC.... kollia Sem kl>pil. lak« Je bllO Za-
prwku.<njo na.Ce metode X. oziraje |>as;ino v tnalem kevdereu. da se
v kakšnem podnebju živite, koliko »tc _	_
stari in kje «te zaposleni. <"«• trpite \-sIcd lllti obrniti nisem mogel. Ta stara
na.luhe ali .»enene mrzlice, naša metoda • i -i _____i .. •	i..,j:i„
vam bo takoj pomagala.	. ^ & blla ^ neliHJ |W«Madlla m JO
iTav p-Hehno j., teitmo lK.siati onim, noprestano mrzlica tresla. Jaz reki so že obti|»a.1i, kjer jm> se vse oblike „	.	.
vdihavanja, opijskih uiiaratov, dima "pit- vez. sem moral neprestano kuriti
tentne^a dima" itd . izjalovile. Mi ho- jn ],0(Jjti po ^olpn ,n selil hodil tO-<emo dokazat ti tia naše stroške, da je na-	'
šh metotiu doioeena. da odpravi teik.. iii- liko rasa. da jo vina zmanjkalo. Se
iianje. davljenje in strahovite tfapade. I	. ... . .__i„ j„
T;«, brezplačna ponudl.a je preveč , .tž- l*^'« J* losttkrat tarnala, da JO
na. da bi jo odlašili za en .lan. Pišite »e- trese jaZ SOIU SI pa mislil: What's daj in začnite dane* takoj z metodo. "* pošljite denarja. paC pa s.uiio kupon. Še dalies.
BREZPLAČNI POSKUSNI KUPOft
FnoXTlKR ASTHMA CO..
C03 K Frontier Uldg.,162 Niagara St.
Kuffnl., N y. Tošljite brezplačno poskušnjo svoje metode na: ..........................
Mi se čudimo,-ker ne vidimo nobenega vzroka za izredno vzporedno plačo. Kaj je namreč razlika, če tak minister v kafani sedi
Hiša go-i. gasilci se pa prepirajo, kdo naj gasi! Kako se mi čudijo! Čudimo se narodu, ki to dovo-
ati doma na tamburico sVira in vi-.ljuje.	J
no pije, ali pa da se voii na izleti čudim se ministrom, ki se tako v poplavljene krajet Ako doma iopirijo i narodnim denarjem. I nič me dela, naj gre na izlet; dveh Čudimo se bivšim ministrom, ki
del jMt na noben način ne more v istem čaau opraviti. Zato pa tudi dveh plač ne mne potegniti. Pales visokih plač pe imajo jn-
a tako lahko vestjo sprejemajo ne-zaaluženi denar svojih penzij.
čndimo se, mi se čudimo, kako aeSndiaM! ,
Poslovno posredovanje,
/
Naša banka si je zadala nalogo, da pomaga rojakoiy vzdrževati poslovne zveze z domovino.
Kdor ima v starem kraju sorodnike, pride včasih ne* pričakovano v položaj, da jim mora nujno denar poslati. Drugi zopet je napravil kupčijo, morda zaaral kako posestvo, ali prevzel domačijo, nakar mora izplačati denar v najkrajšem času.
Hiter prenos denarja je pa v slučajih potreben tudi onim, ki iniajo vlogo v starokraj.skih zavodih ali onim, ki hočejo vnovčiti zapuščine in posojila.
Denarna nakazila tja ao za razne potrebe, prenosi od tam izvirajo fo faznih poslov. V vsakem slučaju mora izvršiti banka nalog tako kot je potrebno in za stranko naj. bolj koristno. To pa- zamore storiti le banka, ki ima tako razširjene zveze, toliko denarnega prometa in tako dolgo izkušnjo kot ima vse to FRANK SAKSER STATE BANK.
Ako ste naša stranka, ste se o tem že prepričali, sicer nam pa dajte ob prvi priliki priložnost, da Vam v Vašo lastno korist dokaiemo vrednost našega bančnega poslovanja.
FRANK SAKSER STATE BANK 82 CorOudt 8tr«et	Hew York, N. T.
spodnji tllf lise!	*
___ | — Californijskega bn leto* v<»č I kot «ia je bilo lani. V^e je seveda j odvisno od sizna. Od slamnikarsk^-
ga sizna. namreč. i ; *
} — Cene niso pretirane, toda ne-ikatere ba!*>e so pretirano prazne. Seve. od Californije do New Yor-ka je dol^a i»ot. In kolikokrat je treba prekladati. In ee se premisli. da ga vr^kladajo ljudje, ki ga se žejo z vodo in znajc računati. Ako bi bakso californijskega poslali iz New Yorka nazaj v Cali-fornijo bi prišla reva v neznano deželo, katere sploh še nikdar videla ni.
j — Sicer se ga pa izplača delati. Kajti prid'lek se deli v nešteto vrst. (*e imaš na primer trideset baks, in če ti gre posreči, napra-,viš: petdeset galon prvega, petindvajset galon drugega, deset galon preževca, tropine, pa v aparat, ki ga je prohibicija skoro v vsako hišo postavila.
[ Da, iz tridesetih baks se da napraviti čudeže. Čudeži so sicer precej galileiski. pa nič za to: tudi na . ženitnini v Kani. najbrž niso pili čiste župe___
*
Sicer pa nazdravje rojaki, dobro naj vam tekne!
Nihče ga vam ne zavida, najmanj pa — jaz.
■ .■■ -c■■■^.■■•'7i..* ■	v •■:-ffT. ; !.*•ajF
s QI«AS NABGDA,$0KT. 1997 mmS9*m■■ iwiiijj i Lil 1 ■
f
A S0FF1CI:
—	....N-da!
—	Da!....
POGOVOR
f*i mi povedala .samo pol resnice. Se-li spominjaš, kako si mi pni Seedla je na mojih kolenih ka-jla, da ti je neki Z.... v moji odsot-l.^r v onih divnih trenutkih, ko nosti na vrtu ukradel poljubi Da, sva pila iz ])olnc čase ljubavnc o-'samo pol resnice si mi povedala pojnosti. Kadila «va cigarete in Pozneje sem to razumel
ktamljala o najini bivši ljubezni, ki se je spremenila zdaj v prijateij-
Ivo.
—	Da.... Popolna iskrenost v ljubezni bi bila res nevarna. Menda fcpioh ni mogoča. Reči ali napisati v.se to, kar čutimo ali kar smo čutili, bi pomenilo pogaziti plamen strasti.
—	Žalostno je, Če je res, kar trdiš.
—	In tako je začela moja ljubezen umirati prej, predno se je sploh v celoti porodila.
—	Tega mi nisi povedal.
—	Ne, nisem ti povedal. Zakaj * Kiio ve? Morda se je oglasil po-iiof ali domišljavost. Bolje bi bilo, da sem takrat odšel. Vse bi bilo končano. Pa sem ostal in najino razmerje se je nadaljevalo. Nekaj di.i pozneje se je to kruto mašče-
—	Da, žalostno.... Tako n. pr.'\a!o. Tako je pač življenje, ti lahko šele zdaj -povem nekatere — Popolno maščevanje! riti. o katerih prej nisem mogc' — Skoraj popolno, govoriti, ako nisem hotel iLskirati, — In ničesar mi nisi povedat da te izgubim.	— Našel sem uteho na terasi
f Kolobar cigaretnega u m« ) i*tega hotela, kjer sva stanovala.
—	Ne rečem, da bi ti bil lagal.I — g t:sto prodajalko cigaret!
I.jubil sem te. Toda čutil sem v se-Hi neki globlji jaz. ki me je neprestano nprzoval in se mi rogal v trenutkih najslajše opojnost«, '•(ilej. kako pretiravaš," šepetal, — "pretiravaš P
—	Da.
(Kolobar dinia.) (Kolobar drma.)
—	A jjozneje? Tekom nadaljnih mi jc let ?
—	Pozneje ."era pozabil. Bil sem
—	Da. Menda sem tudi jaz hrepenela po nečem drugem.
—	A v resnei sem varal jaz te be in ti mene. Varala si me z Z...
—	Pni si se izneveril ti in pisala sem ti, kako me to....
—	Res jc. Toda to na stvari ni j ne izpremeni.
—	Motiš se.
—	Ne, nič. Le dobro premisli, pa se prepričaš, da se ne motim.
(Dim, dim, dim.)
—	Da....
—	Po tvojem je bila vsa najina strast, vse najine 'muke — brez prave ]>odlage ?
—	Samo rob podlage jc bil po l
njo.
—	Torej se nisva zares ljubila.
—	Ne, nisva se ljubila. Niti o-i ih nisva ljubila, s katerimi sva drug drugega varala.
—	Oh, oh, od koti veš to?
—	Nisem ljubil nje, ki sem jo i-mel po tebi. Govoril in prisegal sem ji, da jo ljubim. Za les sem bil odarljen od največje ekstaze, in ven-


Italijanski rokoborec George Calza jačr svoje mišice na mali farnii v New Jersey. Vkratkem se bo meril s svetovnim rokoborskim šampjonom Joe Steherjem (ki je rodom Čeh).
—---—t-_______:_/
ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI
foreign language information 8ervice — jugoslav bureau
ijafrajo medsebojne dolgove in tir-
;frw : - • * i
"Glaring" začenja pravzaprav ae jod trenotka. ko človek gre s t-e-kon&ma bankoWsi čeki ki jih je lanka nabrala tekom enega dAeva. »Je sortirajo po bankah, pri kterih so plačljivi. Čeki na banke izven mesta se pošiljajo dopisujoči banki v doth'nem mestu, da ga izmenja v tamošnjem Clearing House. Čeki na banke v istem kraju se povežejo v omote za poedine banke in vpilp^o v polo, takozvani statement >heei: da se naslednji dan predložijo Clearing Houseu. V poli .so navade na imena vseh bank, ki .<o včlanjene v Clearing House, in poti imenom banke je navedeno, koliko (lotična banka dolgirje. Upravitelj Clearing IIoiLse dobi skupni znesek vseh medsebojnih tirjatev. Ves ta prehodni posel se vrši jjrecJ ti rad'.-o otvoritvijo Clearing House-a ob 10 in.pol zjutraj.	I
AMERIŠKA ZGODOVINA V MESECU OKTOBRU.
(Nov kolobar dima.)	j vzvišen nad življenjem. Tudi src-
— In povem ti še: zaves-, da r-en *em bil. Toda česfo sem čutil, srm imel na jeziku vedno več be- da ne morem najti primernega to-sed nego jc bilo treba, mi jrt bila raJ
vedno do skrajnosti mučna, fes .o __ jaz s,.,n hiia srcčna.
sem se vprašal, kako kruto sem _ Vem. Toda nadaljevala si
kaznovan, da ne morem najti pri- l pati. „e da bi ,-e prav zavedala.
mirnega tona. Najti primeren ton!« — Xe bi rekla.
Živeti v popolni harmoniji s .sv\io! _ Prvič, vztrajala si na svoji
notranjostjo. To bi bilo divno. To-(poiovičaAki resnici o N..... Drugič,
ca napram tebi nisem našel pravega tona.
—	Ali si čutila to?
—	Včasi.	"
—	Kaj pa ti, si govorila v pr:i vem tonu?	' ' *
ljubila .si Z....
—	Morda, toda samo nevede.
—	Saj sem ti rekel.
—	Toda tudi tako sem bila srečna s teboj.
—	Srečna Tudi jaz sem pravkar
— Skoraj vedno. Vsaj zdelo .se djal, .la sem bil srečen. Toda vpra-mi je tako. Sicer pa mislim, da mejiti se morava, da-li celo vtem hi-ženske nimamo globljega jaza, o pu ne laževa. katerem si govoril in ki se upira ljubezni. Če ljubimo, ljubimo i-
Grozen človek si, mili moj.
PRVA VSEAMERIŠKA KON- la na Nemškem, je privedla mnogo FERENCA	! izobraženih priseljencev v Ameri-
ca oktobra 1889:)	i ko. Kasneje so protlsoeijali,stični
Prvi poskus, da bi se vse dežele zakoni P°d Bisinarckovim režimom severne, centralne in južne Ame- prignali mnogo nemških delavcev dar vem, da to ni bila prava lj ?be jrike organizirale v "eno družino", v Novi sve.t. Med I. lS2f) in 1911 zen.	I je bil storjen ež 1. I82<i, ko je bil JL' n'1' manJ k°t .>.404.530 nemških
_....	' sklican pn i Panamski kongres, priseljencev prišlo v Združene Dr-
— Je pa tu se nekaj hujšega.'Malo delegatov pa se je odzvalo in. ;ave- V nekaterih letih so prišli na Ker že govoriva o teh rečeh, ti po-!ta "kongres" ni bil posebno uspe- stotiaoče. L. 1854 jih je prišlo \em vse. Nikoli v življenju te ni- Večkrat se je tudi poskusilo -1 -">.004 in 1. 18$2 eelo 250,630.
ljenju
sem ljubil. In še več ti povem. Nikoli te ne bom ljubil. V meni je tipkaj neupogljivega, kar se nj da odati. kar ostane vedno moje: n^-ko ti do jedro, do katerega nihče ne more.
—	Tvoj globlji jaz! (Dim, dim.)
—	Ubogi prijatelj.
—	In ti.si mi podobna!
ustvariti Jatinskof-apneriško zvezo ( Razmeroma vseli nekilanj.sk i h kolonij. Širša i- prišlo tekom
malo Nemcev pa j? zadnje generacija.
dejo sjmrazirma me 1 vsemi ameri- Priseljevanje iz Nemčije v velikem
škimi deželami pa je končno našla < bsegu je prenehalo pred kakimi
|»odporo s strani vlade Združenih leti in število letnih priseljen-
držav. L. 1881 je Jaipes G. Blaine,j cev je padlo na 30.000. Po ljud-
tedanji državni tajnik. >klit-al la- skem štetju I. 1020 je bilo v Zdru-
tinsko-ameriški kongres v Wash- ženili Državah 1.688.102 ljudi, ro-v " i .
ington. Se le osem let kasneje je Jcndi na Nemškem. Po materinw'i-prišlo do vresničenja- tega načrta,' ni pa je bilo skoraj 2.270.000 tujc-kose je v Washingtonu sestala Med' iodniti Nemcev in skoraj 5,900,000 — Da, .podobna si mi. Tudi ti nar°dna ameriška konferenca. Pri-J tukaj rojenih otrok priseljencev nisi nikogar ljubila. Kar poglej po- sotni ^ delegati.vseh južnih in nemške narodnosti. Skupaj torej j?
centralnih ameriških držav, iz-izvzemsi Santo Domingo. Svrha sestanka je..bila paspeše-
gumno v svojo dušo!
Rada bi vedeia vse. vsaj zdaj, ko oči? Tudi ti
skreno. Oddajamo se v.se in ne raz-' ko je najine ljubffiui konec.
mišljujemo o dvojenosti.
svoji

usevni raz-
—	Nu! . - ' .
—	Dam ti dober zgled' iskreno-
— To je mogoče. Toda tudi ti si čeprav bo tebe ali mene bole-
lo. Moj globlji jaz mi pravi, da tudi zdaj pretiravam, da je bila moja sreča s teboj zelo relativna.
—	Pomota ?
—	Ne. Toda skrivaj sem hrep?-nel po nečem drugem. Ne po drugi
teboj v N.... po tolikih ljubavnih črnski, marveč po sreči, ki si jo pismih s tvoje in moje strani, ves. slikal popolnejšo, 'z sebe od skritih nad in bojazni
^ea.si lagala.
—	Majčkeno.
—	Vidiš; toda take polovičarske laži lahko v.se uničijo.
—	Da. Ko sem prispel n. pr. za
Za
Revmatične bolečine, nevralgijo, navadne prehlade, boleče mišice, sklepe in izpahke Uporabljajte DR RICHTER'S Anchor Brand
PAIN-DCPEllER
Tvorniilu mamica Reg.
u. s. r»L oc Ni pristen brez na .še SIDRO tvor-niške znamke. V lekarnah 35c in 70c.'
— Torej!
0GLA8I s? iui naj JOHN KOKEL, doma iz Tržiča na Gorenjskem. Pri meni ima več pisem (eno registrirano) iz stare domovine. Joseph Stefancic, K. F. D. 2, North Stratford, K. H. (3x 5—7)
—	Mar ni res? Povej!
—	Morda. Toda čemii te oožne'vati mednarodno vzajemnost in tr-
jgovino in pripravljati načrt za mednarodno razsodništvo. Izid te
— Zato, ker si ti edina žensha. o kateri sem mislil, da bi jo mog.-l konference je bila ustanovitev Med
ljubiti.
narodnega urada ameriških repub-
— Ali si o tem prepričan? Kaj l:k« .ie sedaj znan-po imenom
bilo 8,16-LOOO Nemcev druge generacije.
prve
ŽENSKA LOGIKA
m
pa pravi tvoj globlji jaz? Vprašaj ga!
(Dim.)
—	Kaj pravi
—	Pravi, da zopet pretiravam. To je grozno.
—	Vidiš, da niti zdaj ne moreva biti povsem iskrena.
—	Uboga prijateljica, odpusti mi.
—	To je grozno.
(Dim.)
(Dim, dim. dim.)
—	Da....
Pan-American Union. Kasneje je bila zgrajena posebna palača v Washingtonu — Pan-American Building. — ki je sedež te organizacije. Palača je zgrajena v španj-ske stilu.
ZAČETEK NEMŠKE IM IG RACIJE (d. oktobra* 1683) Vtemeljeno je sicer mnenje, da .so se nekateri nemški protestantje na-slili v Virginiji že začetkom 17. stoletja. ali prva skupina nemških — Kaj, ko bi spremenila pogo-' priseljencev, v kolikor je znano, se
KJE JE JERRY SANKOVIČ. doma iz vasi Malo Brdce, štev. 15 Jelšane in ima sina JOŽEFA ne-
vor!
—,Hočeš se eno e-gareto? — Ali pa teklenico toskanca?
INTERNATIONAL PAPER COMPANY
New York, N. V.. 31. avgusta 19».
kje V Cleveland, O. Za njegov t Sv*t ravnateljev je odredil redno četrt-naslov bi rad
je izkrcala v Philadelphiji dne o. oktobra 1683. Bile so to družine Kvakerjev in Menonitov (verskih sekt) pod vodstvom Franz Daniel Pastorius-a.
Začenši «1 1. 1888 ameriški Nemci proslavljajo dan fi. oktobra kot "German Day*'. Ti prvi nemški
i7VP»1i»l Atifimi ,eu'° dlv!dtndo enrga. in tri fetrtine od-	naseljenci so si v koloniji Pennsvl-izveael Anarcj Pt(>tka na kumilla(lvn, . , _ J	•
Kordiah, podomaČe Koata ia Po-. rer!čni siavni.-i te druibe, ter redno oe-	^aniJl nakuP'" zemljišča od Vil-lan, Box 427, Mnnising, Blich. na kumulativno 6</f pwferenfno
(2* 4,5)	f^'Dl") ter druibe za. tekoče četrUetje.	Philadelphije v kraju, ki so ga na-


ANGLESKOSLOVENSKO BERILO
English-Slovene Reader Sestavil dr. F. J. KEEN
CENA • poštnino SAMO $3.—
, Knjiga vsebuje začetne nauke o izgovarjavi angleških besed; vaje za ucence angleščine; berila in članke s slikami ter kratek angleško slovenski in slovensko angleški besednjak (4000 besed).
Naročila pošljite na:
GLAS 82 Cortiandt Street
NARODA"
Hew York, H. T.
*vali Germantovrn in ki je danes
1927. f-eki bodo poslani po poiu. Pre-, del velemesta samega. To je bil za-
noene knjige ne bodo zak'Jucene.	»
owex shepherd, podored. in bucJ eetek batnega nemškega prebivalstva v Pennslj-vaniji.	. Vojne nesreče in verska zatiranja! la $100.000 na č?kih in menicah.
OTVORITEV NEWYORSKEGA CLEARING HOUSE
(11. oktobra 1823)
Odkar se je pri kupčijah začelo plačevarti s čeki, menicami in dru-e.imi veJnotami mesto z gotovino, t-o banke v istem mestu našle potrebno. da se shajajo vsak dan, da prhnerjajo svoje medsebojne tir-jatve in dolgove in poravnajo dolžno bilanco.
V 17. .stolotju je bila v Londonu navada, da so banke pošiljale sla k vsaki izmed drugih bank ki naj od njih iztirja gotovino za pokritje čekov, menic in drugih kreditov, ki so se bili nabrali v banki tekom prejšnjega dne. Končno so >«■ ti pobiral ni uradniki začeli .shajati v neki kavarni in tukaj obračunavali metlsebojne tirjatve. Na tak na«"-in so si prihranjpvali mnogo nepotrebne hoje. Iz. t,? navad bančnih slov je na.stal londonski elearing-lioree sistem.
Razvoj bankarstva v Ameriki jt prevedel isti sistem v Ameriko. New York je ustanovil svoj Clear ing House dne 11. okt. 1823. Za njim so sledila nu-sta Boston, Phi-ladephia, Pitt-sburgh in Chicago. Danatlnes vsako količkaj važno mesto ima svoj Clearing House.
Posel, ki ga opravlja Clearing Ilouse. je približno tako-le: Ako jc banka A tekom enega dneva nabra
RADA BI IZVEDELA kje
letos januarja meseca sem dobila zadnje pismo d njega. Zato prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi ApOreSir če pa sam Sita ta oglas, naj se nemudoma javi njegovi teti. — Kosi Jaako-vič, 692 E. 160.8t, Cleveland, O. (2x 4,5)
ODDA 8E
lepa zračna soba z t1 vema .posteljama. Vpraša se vsak dan od 5. do 7. ure zvečer. — Lttiifl Dnrčič, 117 Pošali St., Ridgewood, L. L, N. Y%'
Pra? vsakdo-
kdor lcaj iiU; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čuclovit
MALI OGtASI ▼ "Glas Naroda"
VRVA TELEFONSKA ZVEZA MED NEW YORKOM IN CHICAGO (18. oktobra 1892)
Dandanes ko lahko frovorimo ]>o telefonu če/. Atlantsko morj?. .-e nam morda zdi čudno, da so' inženirji po vsem svetu pozdravljali z navdušenjem otvoritev 900 milj dolge telefonske žice med New Yorkom in Chicago. T«*lfon.ski prompt med tema dvoma mestoma je bil otvorjen dne 18. oktpbra 18i>2. In zares je bil ta dogodek pomemben. kajti telefonski inženirji so se dolgo let borili proti težkočam telefoniranja na dolge daljave, ker je električni tok postajal postopno tako slab, da se j«' komaj čnlo. Ta problem je rešil Jugoslovan, sloviti profesor Colirmbia univerze in iz-najtlitelj Mihajlo I. Pupin. Ta naš prneslavljani širši rojak, ki se j«- pri-j»elil v Amwikn kot reven pastirski deček. j«> iznašt'1 pipravo. obstojalo iz zvitka žic (Pupin's eoik>. ki je v gotovih razdaljah spojena s telefonsko žico in oživlja moč električnega toka, tako da električni tok na koncu proge je ravno tako močan kot na začetku. Zato čuješ človeka, ki govori po telefonu iz velike daljave ravno tako dobro kot da bi se nahajal v Istem mestu.
.Še le 1. tokobra 1925 pa je bila otvorjena prva direktna telefonska zveza čez ameriški kontinent. Nikjer na svetu ni takega telefoaskega prometa kot v Združenih državah. 1». 1925 je bilo v Združenih državah približno 200 telefonskih pogovorov za vsakega prebivalca, približno 135 na Danskem. 105 na Norveškem in Švedskem, skoraj 12 v Čehoslo-vakiji in na Ogrskem in niti 10 v Italiji. Na Nemškem jih je bilo 31 in na Angleškem 25 za vsakega prebivalca.
Dandanes je malo hiš v ameriških mestih, ki bi bile brez telefona, pisarn in delavnic brez telefoni sploh ni. L. 1926 je bilo v Združenih Državah 15 telefonov za vsakih 100 prebivalcev. Za njimi stoji Kanada z 12 telefoni. Edine druge države, ki imajo precej tele fonov v razmerju s prebivalstvom, so v postopnem redu Dansko, Nova Zelandija, Švdsko. Norveško. Avstralija. Švica, Nemško. Angleško. Nizozemsko. Finsko in Avstrija.
Telefonski sistem v Združenih Državah je privatno podjetje. Le majhen del telefonskega omrežja je izvn velike skupine, znane pod imenom Bell sktem in upravljane od American Telephone and Telegraph Company. To družbo je izvirno ustanovil Alexander Graham Bdi, škotski priseljenec, iz-najditelj telefona. Družba je kmalu zedinila vse telefonske proge sirom Združenih Držav pod enotno kontrolo.
Profesor. Valentin, ki predava ps'hologijo v Litlsu na Angleškem, ni samo suh teoretik, ampak tudi dober prakt'.k. Napravil je nešteto "kspernmentov z ženskami in je potrdil staro domnevo, da je ženska l"gika slaba, zato pa da je njen instinkt ostrejši in jačji nego pri možu.
Ženska, pravi učenjak, je niitogo odločnejša kakor moški. Že pri sez-nanju .<e lahko vidi, da ženska spre gieda moškega prej nego moški žen .^ko. Moški niha tl^lgo časa med dvema alternativama, preden se odloči za ali proti. Zato pa je njegov zaključek navadno pravilnejši od ženskega, ki nastane hitro in je zategadelj mnogokrat dvomljiv.
Ženska ima .svoj poseben značaj. O ji moški ugaja, ga ima za finega, odličnega in vrednega človeka. Tako nastanejo često nepravilne sodbe o ljubezni in simpatiji, ki fc nadaljujejo z zakonoi# v kate-irm pa .»e mahoma pokaže, da stoje stvari drugače in da je bil prvi vtis samo — iluzija.
Z mišljenjem profesorja Valentina se sklada tudi mnenje psihologa Bolvina, ki pravi: .Jaz ne verujem v žensko logiko, smatram p da je že ask i instinkt na tako visoki stopnji, da ga moški nikoli r.r dn>eže.
Splošno mnenje j«-, da j»* m^ki jačji v logiki in razumu, ženska pa v intuiciji. Ta intuicija razloči v.< tisto, kar moški premisli, prevdsri in presodi. Ko bi ženska imela toliko panfti kot moški ter bi pri njej ostala nezmanjšana moč intuicije, potem bi moral moški pred žensko kapitulirati, postati njen hlapec in suženj.
REKORD V DELI'
v
Ce bi imeli vsi raznovrstni rp. kordi. ki se dandanes postavljajo pa zopet izbijajo, vedno praktične posledice, bi jih marsikdo ne bil v« -•sei. Tak je na pr. rekord, ki pa jt postavil to dni Berljnčan Fran Kanazinski v Argentinji.
Transocean.ski poleti Lindberga in Chamberlina so moža, ki ima pilotski izpit, tako navdušil, da je napravil načrt za posebno letali, katerim je hotel poleteti preko r,-cena v 60(urah. Seveda pa ni imel kapitala. Da bi dokazal, jakost svojih živcev in si pridobil s tem finan-cierje zase. je delal v neki mehair,-čni delavnici nepretrgoma 105 t", ves ta čas je porabil samo 10 minut za obede. Ce bi z ozirom na ta rekord kdo u peljal 20-urni delavnik, hi bilo to v primeru s Kamninskega rekordom še zelo humano.
.	zastopniki obeh
bank nekje snidejo, priravnajo medsebojne doline bilance in. da banka B izroči hanki A gotoyi.no $1Q,000. da se poravna ostanek. Nič lažje kot to. Ali ako se posel" tiče velikega števila bank, kot je na primer slučaj v Chicagu, kjer je 89 bank včlanjenih v Clearing House, tedaj bi to postopanje postalo jako težavno in dolgotrajno,
da se ni razvila posebna metoda hi- _. , w ^
,	t , ,	- , |Weh lekarnah. Poskusite ffa In ee pre-
trega vzajemnega obračuna. Vsak prwajt« o njegovi učinkovitosti. Ako ni-
delavnik se zastopniki bank shajar jo v Clearing House in v veliki brzini in s popolno točnostjo por^v-
Oslabeli, nervozni možje in žene
Možje in žene, k! so oslabeli, nervozni In balebni, bi morali uživati Xuga-Tone. to CUdovito sredstvo, ki daje moč oslabelim živcem in daje novo življenje važnim organom. Vsled svoje izredne veljave v svrho graditve zdravja. Je Nuga-Tone neprecenljive važnosti v slučaju slabega teka do jedi, neprebavnosti, zaprtja, ledvičnih in mehurnlh neredov, nemirnega spanja, slabega počutka In o-slabelosti sploh.
Nuga-Tone se prodaja s jamstvom
st« zadovoljni z uspehom.''se vam denar vrne.	—Adv't.
Naročajte M na "GIaj Naroda"
NAZNANILO IN ZAHVALA.
S tužnim srcem naznanjam, da je moja žena
* ~~FKA\TES ZENIŠEK,
rojena Ko/man dne 5. septembra v 61. letu zavedno v Gospodu zaspala.
Hvala vsem, ki so kaj pomagali ob njeni smrti, ji darovali krasne vence in šopke, ali spremili k večnemu počitku, na katoliško i>oko-pališče v Wellsburg, "W. Va. Zahvalim se oosebno še Mr. & Mrs. Strupek iz Midway, družini nje sestre iz Cannonsburg. ki so prišli k pogrebu.
Ostane naj vsem v dobrem spominu, spavaj mirno do kmalega svidenja nad zvezdami!
Andi Zenišek,
žalujoči mož.
Faliansbi, Va.
Pozor čitatelp
Opozorite trgovce in obrtniki, ^ pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem.
Uprava 'Glas Naroda*.
A
GLAS NABODA, 5. OKT. 1927
UKRADENI NAKIT
ROMAN IZ ŽIVLJENJA.
Za Glas Naroda priredil G. P.
29
(Nadaljevanje.)
/
V	gradu je bilo razsvetljenih le par ok.m. Velika veža je sicer blestela v običajnem sijaju in obe električni svetilki ob vhodu sta bili prižgani, a v prostorih v pritličju je bilo temno, kot v prostorih njegove matere. Le gospodinjske sobe v pritličju so bile razsvetljeni in sobe stare matere in Jenny.
Oči Lotarja so žarele v poželjivem blesiru. Hitro je skočil kot 'prešeren deček po stopnjicgh t<;r stal takoj -ato v veliki veži. Tam je hišnik s par lakaji postavljal sveže skupine cvetk. Grofa Lotarja
bi sprejeli nu slovesen način tekoin prihodnjega dne. Sedaj pa je M al naenkrat sredi teh priprav, smehljajočega se obraza.
Hišniku je obtičala govorica v grlu od some ga strahu. Moral je parkrat potegniti vase sapo, predno je mogel govoriti.
—	Gospod jrrof je prišel že danes, — in nobenega voza na kolo-tivoru. — Oprostite, gospod grof, — nam niti sanjalo ni, — je rekel.
—	Je že dobro, Šifrer. Kot vidite, sem prišel cel in zdrav tudi li vz voza? Ne dajte se motiti, kajti slovesni sprejem ponovite lahko t'.idi jutri. Sedaj pa prosim, — nobenega šuma, kajti jaz hočem presenetiti gospodo.
—	Oprostite, gospod grof, — gospe grofice žalibog ni doma. Odpeljala se je pred pol ure na veselico v Lieb'ui.
—	Tako, — a grofica Teja je vendar doma?
—	l)u, gospa grofica je v svojih sobah. Ali smem pomagati gospodu grofu?
Lotar mu je veselo vrgel klobuk in kožuh ter odhitel z velikimi koraki |>o stopnicah.
Predsoba je bila prazna, kajti Grillova se je nahajala spodaj v kuhinji. Odprl je previdno vrata stanovanjske sobe ter pomolil glavo skozi.
Stara dama je sedela v naslonjači pri kaminu. Ne da bi se obr nila, je vprašala:
—	Ali si ti, Grillova?	\	/ jf \J
—	Ne, stiim mama. — jaz sem.
Od veselega presenečenja se je hitro obrnila.
—	Lotar. — moj Lotar!
Tedaj pa je že ležal ob njenih nogah tev jo bjel s svojima mladima, močnima rokama.
Pobožala pra je s tresočimi se prsti po laseh, ki so bili, kot poprej kratko pristriženi.
—	Torej te imam zopet enkrat, po dolgem, dolgem času? In še lako prenesel 1 jivo hitro!
Smehljaje se je ozrl k nji, a v njegovih očeh je ležal mehak, nežen izraz.
—	Naenkrat nisem mogel več vzdržati od hrepenenja in ker me tii nobena stvar več zadrževala, sem se podal na pot.
V	njem je tičalo nekaj stare vihravosti.	1
GLAS NARODA
r SLOVENK PUBLISHING COMPANY 82 Cordandt Street, New York, N. Y.
MOLITVENTKI:
Du&a
Marija VarMnJa:
v, platno vezano ...
▼	lino platno .....
v celolojd rezano ...
v usnje vezano.....
v fino usnje vezano
Rajsfci Klasov!:
v platno vezano ...
▼	fino platno vezano v usnje vezano ... v fino usnje vezano ........]L7I
Skrbi za dušo:
v platno vezano ............M
v usnje vezano ..............LfiS
v fino usnje vezano ........1.89
Sveta Ura (z debelimi Črkami) :
v platno rezano ............JO
v lino platno vezano........1.50
v fino usnje vez.............
Nebesa Naš Dom:
v usnje vezano..............Uf
r fino usnje vezano..........1.88
Kvišku srca mala:
v fino usnje vez. ............L88
Oce naš, slonokost bela ..........1.2®
Oče naš, slonokost rjava.........1.J0
PKi Jezusu: v ctlolojd vez.......1.38
pozlačeno .......................
fino usnje rez. ..............
Angleški molitveniki:
(Za mladino) Child's Prayer-book:
v barvaste platnice vezano Child's Prayerbook:
v belo kost vezano..........1.18
Key nt Heaven:
v usnje vezano..............,7|
Key of Heaven:
v najfinejše usnje rezano 1.80 (Za odrasle.) Key of Heareu:
r fino usnje vezano .........1J>0
Catholic Pocket Manual:
v fino usnje rezano..........1.38
Ave Maria: * > v fino usnje rezano .........1.48 '
..38
Cvetke
Cjgaaova ooveta ...........
Cmina Borograjska .......
Četrtek, t v................
Oefceliee, 4 zv. skupaj .....
Črtice is življenja na kmetih Orobii. slabi car ln razne povettl —
spisal HUClnskl ..............€6
Darovana, zgodovinska povest .... .50
Dalmatinske povesti ............J5
Dekle Eliza .....................68
Doli s orožjem .................. M
Dve sliki — Njiva, Starka —
(Meško) ...................... .fio
Deviea Orleanska ...............50
Duhovni boj .....................58
Dedek je pravil; Marinka in Skra-
teljtki ...................... .48
Elizabeta.........................35
Fabijola ali cerkev v Katakombah .45
Fran Baron Trenk ...............35
Filozofska zgodba ................68
F. i Diavolo ....................M
Goaiovnik (2 zvezka) ............1.20
Godlevski katekizem .............25
Gruda umira, trda vez...........1.20
Gusarji ......................... .98
Grška Mytologija................1.88
Hedvika .........................35
Helena (Kmetova) .........40
Humoreske, Groteske in Satire,
vezano .......................80
broširano .....................60
Iz dobe punta in bojev .........50
z modernega sveta, tn'o rez.......1.40
Igralke, trdo vez............... 1.00
broSirano ................... .80
Jagnje ......................... .30
•Jerna* Zmagoval, Med plazovi.....58
Jutri (Strug) trd. v.......;......75
Jurtifevi spisi: ' Popolna Izdaja rseh 10 zvezkov,
lepo vezanih .................10.—
Sosedov sin, bro5................40
6. zvezek: Dr. Zober — Tugomer
trdo vezano ................1.28
broSirano ...................75
.	Juan Miserja, povesti iz Španskega
Amerika in Amerikanei (Trunk) 5,— življenja ....................68
An-seljska služba ali nauk kako se Kraljičin nečak, zgodovinska povest
Augleško-slov. in slov. angL slovar .«0 iz Japonskega ..............38
Abecednik ...................... „S8 1 Korejska brata, povest lz misij o-
naj streže k sv. maši .........10 i nov v Koreji .............. 30
Boj nalezljivim boleznim.........75 j Karmen, trdo vez. ..............M
Dva sestavljena plesa:	broSirano ...................30
četvorka in beseda spisano in I Kriiev pot, trdo vezan ..........1.—
narIsano .......................35 Krvna osveta .................. *5
POUČNE KNJIGE:
Cerkniško jezero
■-------JVill u ... .......
Sedaj pa ne boš dobil svoje matere doma. Xe bo je nazaj pred}D°ma*i zdravnik po Knaipu
.........1.40
enajsto uro.
—	Medtem pa lahko nemoteno proslavim svoj povratek 7. vama. Jennv j<> vendar doma? Ali pa jo je mogoče vzela mama s seboj?
—	Ne. tvoja mama nima navade jemati Jennv s seboj. V svoji sobi je.
Na obrazu Lotarja so je pojavila senca.
—	Sedaj mogoče bolj kot poprej ter n-1 bo pač nikdar posta-j
—	Sedaj mogoče Še bolj kot porpej ter ne bo la drugačna. Pa ne bodi vsled tega vznemirjen, moj Iv o. Tvoja mati je pač hladne narave in to moraš vpoštevati.
Lotar je poljubil njeno roko.
—	Jaz bom pač storil, kot bom moprel stara mama. Kljub temu P« boli srce. Tam zunaj pozabi človek na to ter domneva, da bo Vse svetlo in <rorko. ko bo prišel domov.
—	To je tudi res, moj Lotar. Gorka srca ti utripajo nasproti. Jennv in jaz sva govorila komaj drugega kot o tem, da se boš vrnil, "dkar sva dobila tvoje pismo.
Lotar jo je še enkrat nežno poljubil ter skečil kvišku.
—	Kje pa tiči mala? — je vprašal nestrpno.
Grofica Teja se je nasmehnila. Čudil se bo, ko bo zagledal to "'malo".
—	Vsak trenutek bo tukaj, kajti odšla je po neko ročno delo.
—	Ti, — ona pa bo precej presenečena, ko me bo videla tukaj.
—	To ti rada vrjamem. Sedaj pa tiho! Čula sem, kako je zaprla vrat a.
Lotar je stal visoko vzravnan in pričakovaje sredi sobe ter zrl proti vratom, skozi katera naj bi prišla "mala".
Jennv je stopila brez vsake slutnje v sibo. Tedaj pa je pretreslo njeno telo kot udarec, njene oči so se razširile, njen sladki obraz je izpreletela rdečica in z napol pritajenim vzklikom je pohitela v razprostrti roki Lotarja.
—	Lotar! Lotar!
Oči mladih ljudi so se srečale. Neizmerno presenečenje je tičalo v njih, sladak'strah. Pogled Lotarja je obsegel lep. očarljiv dekliški obraz z izrazom, kot da se je završilo naenkrat krasno čudo. Jenny se je stresla pod tem pogledom in skoro plašen izraz je prišel v nje-PC oči. On je čutil, kako se je tresla in kri mu je zaoriln naenkrat divje skozi žile. Zavedel se je z enim samim udarcem, da ne drži v svojih rokah otroka, temveč očarljivo mlado žensko. Kot ponavadi
trdo vezano ................1.68
Domači livinozdravnik ..........1.25
Domači zdravnik po Knaipu
broširano ...................1.25
Gospodinjstvo ...................1._
Jugoslavija, Melik 1. zvezek.....liso
2. zrezek, 1—2 snopič ......l.go
Kubična računica, — po meterski meri ........................75
Levstikovi zbrani spisi ...........90
L zv. Pesmi — Ode in elegije —
Sonctje — Romance, balade in legende — Tolmač (Levstik) ...70 2. zr. Otročje igre v peseneah — Različne poezije — Zabarljlce In pušiee — Jeza na Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač (Levstik).. .70 5 zv. Slika Levstika in njegove kritike in polemike.............78
1"" innviui	uicii .......................	KWKiuimo ............
pač nikdar posta /Katekizem, vezan ................j>o! Ljubljanske slike, —Hišni lastnik,
i dra^r linhi Kratka Brbska	.........30 |	^pCIjski stražnik, U-
,1 aragi, ijudi ctec- Knjiga o lepem vedeniu	radnik, j./.iVni doktor. Gostilni-
Knjiga o lepem vedenju,
Trdo vezano ................i.ijo
Kako se postane državljan Z. D. .25 Kako se postane ameriški državljan .15
Knjiga o dostojnem vedenju ____.50
Ljubavna in snubiina pisma.....JO
Nfmško-angleški tolmač ........ 1.20
Največji spisovnik ljubavnih pisem .80
Nauk pomagati živini ...........88
Najboljša slov. Kuharica, 66S str. 5.— Naše gobe, s slikami. Navodila za spoznavanje užitnih in strupenih
Sob ...........................1.40
Nasveti za hišo in dom; trdo vez. 1._
broSirano ....................75
Nemška slovnica	.68
Nemščina brez učitelja —
1 ...................... .38
' 2. del ...................... .30
Prva čitanka, vez. ............. .75
Pravila za oliko ................ AS
Psihične motnje na alkoholski
Car, Klepetulje, Natakarca, Duhovnik, itd.....................60
Mali lord, trdo vezan ...........88
Mali ljudje. Vsebuje 9. povesti —
Trdo vezano ...............1.88
Malo življenje ...................65
Marijna otroka, povest iz KavkaS-
kih srora .......................25
Maron .krščanski deček lz Libanona, ............................25
Mlada mornarja .............. .30
Mimo življenja, trda vez.......1.80
broširano ...................80
flUadfh zanikernežov lastni živo-
t«Pli .........................73
Moje obzorje, (Gangl) ..........1.25
Mrtvi Gostai ........I..........35
Materina žrtev ..................68
Musolino .........................48
Mali Klatež......................78
Mesija .......................... .30
' Malenkosti (Ivan Albrecht) .......25
Parni kotel, pouk za rabo pare----1.88 j Notarjev nos, humoreska .
P°dla8i ......................75 j Mladim srcem. Zbirka povesti za
Praktični računar ............... .751 slovensko mladino .............25
.35
Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk...................35
Računar v kronski in dinarski
veljavi .......................75
Srbska začetnica ...... .........48
Sadno vino ....................„30
Slike iz živalstva, trdo vezana .... J8 Slovenska narodna mladina,
obsega 452 strani ..........1.58
Slov. italijanski in italjansko slov.
slovar ......................98
Spretna kuharica; trdo vezana ..1.45
broširana ...................188
Sveto Pismo stare in nove zavese,
lepo trdo vezana ............3.80
...... ,75
.......50
se je nagnil, da jo poljubi, a poljub je žarel bolj vroče na njenih j Veliki vsevede! ustnicah. In vspričo tega plahega, a vendar vročega poljuba se je prebudilo v obeh mladih srcih nekaj, cesar nista dotedaj še nikdar občutila. Kot v sanjah sta se držala objeta in srci obeh sta divje u-tripali.
Nato pa ju je oblila rdečica. Hitro sta se izpustila ter stala za trenutek nasproti kot v zadregi. Konečno pa se je ojunačil Lotar.
—	Jenny, — mala Jennv, — ti si pa postala velika dama, — jaz te skoro več ne poznam, — je zajecal Lotar, ne da bi mogel o-brniti svojega pogleda od nje.
Mlada deklica si je popravila lase ter-si na vse mogoče načine prizadevala, da se obvlada.
—	Jaz sem, — tako presenečena, — tako... In naenkrat, ne da bi zaključila svoj srovor, je pohitela proti
grofici Tej i ter skrila obraz na njenih ramenih. Čudni, nepoznani občutek, ki jo je premagal, si je dal duša z ihtenjem.
Stara dama je sklenjenih rok in radostnih oči opazovala ta po-jBiaenifae^ knjigi . zdrav. Čuden pogled je pohitel k sliki njenega sina in tihi, srečen BfP »»ti* trdo vex. smehljaj je krožil krog njenih ustnic. Svečano ji je bilo pri srcu, *** *** ( kot v cerkvi. Na njenem čelo je počival dih najbolj svetega veper
ijfe	3n
_________ ________ XPalje prihodnjič.)
Zbirka domačih zdravil . VošČiina knjižica.......
Zdravilna zelišča.......
Zgodovina S. H. Melik
1.	zvezek.....................45
2.	zvezek, 1. ln 2. snopič .....71
Zel in plevel, slovar naravnega
zdravljenja, vez. ......... 1.80
BAZNE POVESTI IN
ROMANI:
■ ^
Amerika, ported defer*, šmm
najbolje ....................M
AngelJ sužnjev, brazlljaka povest JtS AndTsoneve pripovedke, trdo vel .75 Agitator (Kersnik) trdo vea. ....L—
Andrej Holer ......
Beneška vedefevalka iBdgrajski
— »k 4- • - _
Narod ki izmira
Naša vas, 1. del, 14 povesti .... Naša vas, II. del 9 povesti ....
Nova Erotika, trd. vez.........
Naša leta, trd. vez. ............
broSirano .................
Na Indijskih otokih............
Napoleon prvi .................
Nekaj iz rusko zgodovino......
Nihilist .......................
Narodne pripovedke n mladino
No v Ameriko, po resničnih do-
godklhu (AleSovec) .............68
Na Preriji ...................... .38
Naseljenci ...................... .38
Na krvavih nrijan^ Trpljenje ln
strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka ........1.50
Obiski. (Cankar) Trdo vezano ..1.4«
Ob M letnici Dr. Janeza E. Kraka .25
PaMriri iz Rote (Albrecht) ......JSH
Pariški zlatar .................JSS
Pega« Lsaberzar, sreča v nesreči
In drage povesti ................78
Prihajat, povest ................M
Ped krive jelka. Povest is Časov ro-
kovnjaCev na Kranjskem.......58
Poslednji Mehikanec ............-3S
Pfrest o aedarih afeefcaih .......11
Pravljice H. Majai ..............M
Poveš«. Berates stopnic pri sv.
Bekn
Po strani Uskok, trdo vea. ...... 3$
Poiigalee ....................... JtS
Praprečaneve sgodbe ............ J3
atrta, povesti lz irske jnnaSke dobe ^8 IVdKi Vini, Prsi urn in dkugi svet.
ttfld v mnataa .............JSS
rrijodbBjrtWUje. trda ves ..1J8
PHoo osllvka. tida ves .......... .75
Pltova dama (PnSkin) ..........J8
Ifert nevihte ••••*••*«••*...■•.., <28
Pmfijfce ln	(Kolntnlk)
, i. it
Podobo iz sanj. (Cankar) broS. ..L—
Poznava Boga ...................M
Ur« ...........................JI
P•••••••OOOOOOOOOOOOOOOOO
PraSki jodek ...................< J»
Prisega Huronskega glavarja .... M
Prvič med Indijanci ............ J8
Preganjanje Indijanskih misjonar-
Primož Trubar, (ASkerc), trd. vez. L— Rablji,
trda vez .................75
Robinzon.........................88
Revolucija na Portugalskem......38
Rinaido Rinaldini ....... ...... .58
Romantične duše (Cankar) ......Jt
Razkrinkani Habsbnriani .........48
Roman zadnjega cesarja Habsbur-
*ana .........................1^8
Rdeča i>. bela vrtnica, povest ....Ji8
Slovenski Saljivee ................48
Slovenski Robinzon, trdo vezan .. .78
Snnešlrf invalid .................35
Skozi širno Indijo-...............50
Sanjska knjiga, mala.............88
Sanjska knjiga, nova velika......J8
Sanjska knjiga Arabska .........1.50
Spake, humoreske, trda vez.......J8
Strahote vojno ...................50
Strup iz Judeje.................. .75
Spomin znanega potovalen ........1.5«
Stritarjeva Anthologija, trda vez .. JO Sisto Šesto, povest iz Abrucev .... J59 Sin medvedjega lovca, Potopisni roman ...........................80
Sv. Genovefa.....................35
Sveta Notbnrga.................. .35
Sredozimei, trd. vez..............88
broS. ........................48
Spisje, male povseti .............35
Sveti veier......................
SHAKESPEARE?* ielA:
Mar h be t. trdo vez. ..............M
broširano.....................78
Othelo ...........................78
Sen Kresne noči..................70
SPLOŠNA KN1ŽNCA:
fMumko«- - Shipning
9. oktobra:
Xew York, Cherbourg Hamburg. 8. oktobra:
Franc«. Havre. Olympic, Cherbourg. Pennland, Cherbourg, Antwerp. New Amsterdam, Boulogne dur Mer, Rotterdam.
Roma, Xapoli. Genoa. S. oktobra:
Stuttgart. Cherbourg, Bremen. It. oktobra: Martha Washington, Trst. Reliance, Cherbourg, Hamburg.
12.	oktobra: Berengaria. Cherbourg,
George Washington. Cherbourg. Bremen.
13.	oktobra:
Deutschland. Cherbourg, Bremen 15. tktobra: Republic, Cherbourg, Bremen.
Paris. Havre. Majestic, Cherbourg. Rotterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam.
Bremen, Cherbourg, Bremen. Conte Biancamano. Genoa, Napoll. Lapland, Cherbourg, Antwerp. Berlin. Cherbourg, Premen.
19.	oktobra:
Mau retania. Cherbourg. President Roosevelt, Cherbourg, Bremen.
20.	oktobra:
Cleveland, Cherbourg. Hamburg.
22 oktobra:
Leviathan, Cherbourg, Ile-de France. Havre. Homeric, Cherbourg. Belgenland, Cherbourg, Antwerp. Dullio, Napoll, Genoa.
25.	oktobra:
Resolute, Cherbourg, Hamburg.
26.	oktobra: Aqultania, Cherbourg. Columbus, Cherbourg, Bremen.
27.	oktobra:
Hamburg, Cherbourg, Hamburg.
28.	oktobra: Presidente Wilson. Trst.
JB
29. oktobra:
Prance, Havre Olympic, Cherbourg. Arabic. Cherbourg. Antwerp. Volendam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam.
Dresden, Cherbourg. Bremen. 16. decetnbra:
PARIS. Havre. — SKL'FXO POTOVANJ K &A 1, >/.ič.
VESTE
da ima VSAK potnik na na>ih parnikih zaprto, privatno sobo? t'e nameravate potovati v
Jugoslavijo
naj \am naši agent je povedo o dobri hrani in izborili službi na naiih ogromnih, hitrih, udobnih parnikih WHITE STAR LINE RED STAR LINE
INTERNATIONAL MERCANTILE
MARINE CO. \o. 1 Broadway New York City
■MHMOHSI
St. 1. (Ivan Albrecht) Ranjena gruda, Izvirna povest, 104 str.,
broSirano ..................... .38
Št. 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broS,
103 strani .....................33
St. 4. (Cvetko Golar) Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str.,
broširano ..................... J>0
St. 5. (Fran MilCinski) Gospod i Za kruhom, povest ...............35
Fridolin Žolna in njegova drn- Zadnja kmečka vojska ...........73
ima, veselomodre črtice I.. 72 j Zadnja pravda, tnlo vez. .........65
strani. broSirano ...............25 Zadnja pravda, bro2..............30
Trenutki oddiha .................40
Treskora Urška ..................35
V	gorskem zakotju ... ...........35
V	oklopnjaku okrog sveta, 1 del... .90
2. del .......................90
Veliki inkvizitor ................i,—
Vera (Waldova >, broS........... .33
Višnjeva repatira (I>evstik>, vez. i.— Vrtnar, (Rablndratb Tagore),
trdo vezano ..................75
broširano ....................60
Vojska na Balkanu, s slikami.....2Z
Volk spokornik in druge povesti. 1.—
Valetin Vodnika izbrani spisi.....30
Vodnik svojemu narodu...........25
Zmisel smrti .....................60
Zadnje dnevi ncsreeuega kralja .. .60
St. T. Andersonove pripovedke.
Za slovensko mladino priredila
Utva, 111 str., broS. ..........
St. a Akt št. 113 ..............
Št. 9. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani. broS............
Št 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternouc, relljefna karikatura is
minulosti, 55 str., broS. ........
St. 11. (Pavel Golia) Petertkove
poslednje sanje, božična povest
v 4. slikah, 84 str., broš. .......35 \ L Vojnomir aU poganstvo
Št. 12. (Fran Milčinski) Mogočni * IV- Hudo brezdno *•• • prstan, narodna pravljica v 4
Zmaj iz Bosne ...................70
Zlatarjevo zlato ................ 90
■SS Za miljoni ......................65
| Življenje slov. trpina, izbrani spisi Alešovec, 3. zv. skupaj ........1,50
I Zvesti sin, povest.................25
70 i Zlatokopi ....................... 3»
j Ženini naše Koprnele ............ 35
i Zmote in konec gospodične Pavle. .35
J Zgodovinske anekdote............30
j ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI:
.35
..........35
| 3. z v. Vesele povesti .. .......... »35
.30
M
M
dejanjih, 91 str., broš...........30
St. 13. (V M. Garšin) Nadeida Nikolajevim, roman, poslovenil
U. Žun, 112 str., broS...........
Št. 14. (Dr. Kari EugliS) Denar, narodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str.,
broS. .........................
Št 16. (Janka Samec) Življenje,
pesmi, 112 str., broš. ..........
Št. 17. (Prosper Marimee) Verne duše v vieah, povest, p revel Mirko Pretnar, 80 str. .............30
Št. 19. (Gerhart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton
Funtek, 124 str., broB.........30
Št. 20. (Jul. Zeyer) Gompači in Komnrasaki, japonski roman, iz feSine prerel dr. Fran Bradač, 154 str., brofi. .............49
Št 23. (Sophoklcs) Antigone, žalna Igra, poslov C. Golar, 60 str.,
broširano.......................30
Št. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 355 str., brofiu
Št. 25. Poslednji dnevi Pmnpeja,
II« del
Št 2C. (L. Andrejev) Črne maske, poslov. Josip Vidmar. 82 st,
broS. ..........................
Št 27. (Fran Erjavec) Brespo-slenost in probloni skrbstva za
brezposelne, 80 str^ brol ......35
St. 29. Tarzan tin opice........JO
Št. 31. Koks roko . .............25
št. 32. Žireti ..................X5
Št. 35. (Gaj Saiustij Krisp) Vaj. na z Jogurt«, poslov. Ant Dokler, 123 strani, brc*. ..........M
>. -■•!. (K saver MeSko) Listki, 144 rt rani ................'.. JtS
št. 37. Donate iivall ..........3$
št. 38. Tarzan in svet..........
Št 39. La Bebene ............ L—
št. 46. Mafia ................40
JO
M
M
4.	zv. Povesti in slike ............S3
5.	zv. Študent naj bo. N?S vsakdanji kruh .......................65
SPISI ZA MLADINO:
(GANGL)
2.	zv. trdo zveno. Pripovedke ln pesmi ........................ .50
G. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ......................... ,30
4. zr. trdo vezano. Vsebu:e 8. r&-testi ....................... .ro
3.	»v. rdo viano. ^ Inski brat......50
6.	zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti ....................... P 3
L'metMi&ke knjige s slikami za mladino: Pepelka; pravljica s sliktii^l ....1.60 Rdeča kapica; pravljica h slikami 1— Sneguljčica; pravljica s slikami . .1.—
Mlada j^teda...............1.—
Trnoljeira. pravljica s slikami----1.—
KNJIGE ZA SLIKANJE:
Mlndl slikar ....................75
Slike iz prarljlc ................/5
Knjige za »likanje dopisnic, popotna z barvami in navodil *».:
Mladi umetnik .................1.20
Otroški *. rtcc .................L£9
Zaklad za otroka...............1.2*)
IGRE :
St. 47. fit 4S.
St140. Št 50. Št. 51.
Št 52. Št, 54.
Št. 58,
Št. 57. Št. 58. Št. 61. Št. «2. Št 63. Št 64.
Misterij

JkM MJ1MJ« »ejj.rftt- t
•(•••••••itt
Hvali ........JO
Taruner ih ...........JO
De Graye ........LSI
Sillh	1«S§
V srtcia MiMioiiitMil^f To it onkraj fMUe ...... .30
Tarzaneva mhšmt .... M
Glad (Hamsuu) ........JO
(Golar) Bratje in aeatra.. .U IdUat, I. d«t T Dostojevski) JO Idi jot, II. del >mmmim JO
Idijot, III. del ..........JO
Štev. 65. IlUat IV. del .......JO
Vsi 4 deli rirapnl . .......tO
Stev. M. Kamelo, ikon uho livanko, veseloigra ...... .45
Beneški trgovec. Igrokaz v s. dejanj .40 Dnevnik. Veseloigra v 2. dejanjih .30 Cjtim de Bergerae. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ..........................1.70
Mati, (Meško), tri dejanja.......70
Mcrta, Semenj v Richmond u, 4
dejanja ......................JO
Startnariea. Veseloigra ▼ 1. dejanja .30
Ob vojski. Igrokaz v Štirih slikah.. .50 Tončkove sanje na Miklavžev voter, Mladinska Igra a petjem t
3. dejanjih .....................00
R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro. (Capek), rez. ...........45
Revizor, 5. dejanj, trda vezana .. .75 {Ujetnik earevine, veseloigra v 2
dejanjih .......................30
Veronika DeseniSka, trda vez ....1J0 Za križ In svobodo, igrokaz v 5.
dejanjih ...................... .35
Tiooi ta «0 wait trdo m.

J«
.10
TaliC. Bevk, trd. ms .......
Tnrki prod I^BHriiB	j00
Naročilom ji priloiHi denar, bodisi v gotovini, Money Order ali postne znamke po 1 al 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo.
Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku.
Knjige pošiljamo poštnino prosto.
**MS HARBBAH
83 Oortkndt Bt.
ŠEST DNI PREKO OCEANA
Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanj« na ogromnih parnikih:
FRANCE 8. okt. — 29. okt. PARIS 15. oktobra. — 26. nov.
h jf/Fm.h
NajkmJS.i pot po 2e!cziilei. Vsakdo in v pnsohrl kabini z vsemi modernimi udobnosti — Pijača ./» slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cen® Zajamčite «i prostor za voinlo novega velikana
lie de France 22. oktobra.
Vprašajte kateregakoli pof.Maafenecs agenta all FRENCH LINE 19 State Street — — New York
Požar uničil družino petih.
BOSTON. Mass., oktobra. — Požar je zgodaj včeraj zjutraj povzročil sin rt Petra Hamatv. n.jppro-ve žeiu* in njih tr?h f»tr«k v trp-tjern nadstropju neke štirinad->tropiie hiš3.
Kako s6 potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor Je namenjen potovati t ■Url kraj. J« potrebno, da Je poa-Oen o potnih Ustih, prfljnrt in ftm-glh stvareb. ValM nafte dolgoletno lakufinjo Vam mi aamoremo dati najboljla pojasnila ln priporočamo, vedno le prvovritne brioparnlk«.
Todi nedrZavlJani aamr/efo potovat! v iitart kraj, toda pradcrhetl •i morajo dovoljenj«: all permit is Washington«, bodisi ta eno leto ali 0 meaecev In ae mora delati pro-Bojo vsaj en me»ec pred od potovanjem ln to naravnost v Washing-tan, D. O. na generalega naaelnl-Ikega komisarja.
Olaaom odredbo, ki Je atopUa f veljavo IL Julija, 1121 m nikomur
vefi ne posije permit po poŠti, ampak ga mora ltl Iskati vsak porilo« osebno, bodisi v najbllfnjl naaelnJ-Hfcl nrad ali pa ga dobi v New To-kn pred odpotovanjem. kakor kodo T proOnjl zaprosi. Kdor potnje ven brca dovoljenja, potuje na rrojo lastno odgovornost.
Kako dobiti svojce b ftirega kraja.
Kdor Mi dobiti sorodnika afl troje« la starega kraja, naj nam prej plSe u pojasnila. Is Jugoslavije bo prlru5Penlh v tem leta 676 priseljencev, toda polovica t« kvote je določena sa ameriške drfar«
ljane, ki fide dobiti tem -^mriie Is
otroka od 18. do 2L leta in pa m poljedelske delirce,
Amerlflkl dlavijsnl pa samortjo
dobiti Mn lene ln otroke do 18. teta bnn da U bili Šteti v kvoto, potrebno pa j« delati prošnjo t Wask-
kak) Koral,
Prodno ped1 punta nam
FRANK SAKSER
mtitttr
■ OMRUMDI n. m« s