UREDN]STVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradm ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nelrankirana pisma se ne • ; ; sprejemajo : : : NAROČNINA : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avslro-Ogjsko in Bosno K 2V60, polletna K 10'80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1*80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za : : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—. : . Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedeljo in pmzniko ob pol 11. dopoldne. •, •. • UPRAVNISTVO ee nahaja v Selenburgovi ulici štev. 8, II,, in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne In od & do 7. tvefai Inserati: enostopna petitvretlca 80 vin., pogojen prostor, poklani :tt in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništvo. Nelrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo - Reklamacije Usta bo poitnlne proste. - Stev. 565. V Ljubljani, v četrtek dne 24. aprila 1913. Leto III. Skader je padel! Včeraj dopoldne, prepozno za včerajšnjo številko, smo dobili poročilo, ki je bilo po naših zadnjih vesteh vsak trenotek pričakovati: Skader je padel! Izda leč ne najvažnejše, toda najbolj razburljiva epizoda balkanske vojne, epizoda, v kateri so najbolj pomešani visoko tragični in skrajno komični elementi, je provizorično zaključena. Skadrsko poglavje s tem seveda še ni končano. Kaj bo sledilo, je doslej neznano; bližnja bodočnost jc pač admiralom pred Barom tako nejasna kakor diplomatom na Dunaju in v Londonu. Med balkanskimi državami jc bila Črna Gora, ki jc dejansko pričela z vojno. Presenetila je s tem celo svoje zaveznike. Mudilo se ji je. Cim je bila vojna sklenjena, je bilo to razumljivo. Položaj Črne gore jc bil bivstveno različen od onega ostalih balkanskih držav; zanjo .ie imela vojna tudi drugačen pomen, nekako pri-mitivnejši in neposrednejši. Živeči na svojih skalah, med katerimi je le tuintam kakšna luknja toliko prstena, da je mogoče za silo kaj posejati in posaditi, so Črnogorci obsojeni na najrevnejši način življenja; vsak pomembnejši razvoj je izključen na tem Krasu, kjer se ne more gojiti ne obširno poljedelstvo, ne živinoreje in kjer ni za industrijo nikakršnih pogojev. Nezadostni so pridelki za domače prebivalstvo male dežele; a ker je čisto, izključeno naturalno gospodarstvo brez denarja dandanes vendar nemogoče, so prisiljeni, da zneso še del svojih pridelkov in izdelkov na trg v Kotor, da pride kakšen dinar v hišo. Pečat te revščine nosi vse življenje v Črni Gori. Vse je v razvoju zaostalo; človek, ki pride iz kakšnega drugega dela Evrope v to deželo, ima občutek, kakor da je prišel iz dvajsetega stoletja v davno pozabljeno preteklost, ki se je tukaj živa ohranila. Svoje nooštvo pa čutijo Črnogorci sami tem bolj, Čim bolj prihajajo v dotiko z drugim svetom in opazujejo tam novo, bujno življenje. Pomanjkanje jili goni močno po svetu. Iz male, itak slabo obljudene dežele hodijo v Dalmacijo iskat zaslužka, zahajajo v Srbijo in se trumoma izseljujejo v Ameriko. Tudi ce ne bi bilo političnih razlogov, ki so pognali mnogo Črnogorcev od doma, bi morali zapuščati deželo, ker jih ne more rediti pečina. Ljudje, ki niso slepi fatalisti, si pa pravijo, da bi bilo lahko drugače, ako ne bi bila državica tako omejena na svoje skalovje. Črna Gora ima vendar kos obrežja, ki bi lahko dobil nekaj trgovske vrednosti; Črna Gora ima ljudi, ki bi lahko obdelovali polja in redili živino. Okrog Skadrskega jezera pa leži rodovitna zemlja, ki Je doslej Še prccej zanemarjena. Mesto Skader obvladuje trgovsko pot do morja. Skader, sicer malopomemben, zanikrn, star, nelep, malo razvit, pomeni Črnogorcem življenje. Kdor ima Skader, lahko goji poljedelstvo, lahko trguje, lahko upa celo na nekoliko industrije. In z vsem tem pride lahko tudi omika, večja kultura, iz-kratka boljše, lepše življenje. Skader! Skader! Skader! To ie bil klic vse Črne Gore. Skader! To je bil skoraj njen kizmet. Skader je bil vrjiu-nec črnogorskega hrepenenja, cilj njene vojne. Vsem realno praktičnim željam se jc pridružila še ideologija. Tradicija, ki igra med primitivnim, v patriarhaličnih uredbah živečemu ljudstvu velikansko vlogo, pripoveduje, da je bil Skader nekdaj srbski. Legenda pravi, da so ga zgradili Srbi Muljeviči. Narodna pesem ga označuje za rojstno mesto Kraljeviča Marka, najznačilnejšega junaka srbske epopeje. In fantazija naroda, ki ne loči zgodovine in mitosa, pa živi v svoji pesmi skoraj tako kakor v realnem življenju, tukaj poln trpljenja, tam poln navdušenja in koprnenja, je še glasneje zaklicala: Skadar! Skadar! Skadar! Bio je naš i biče naš! In Črnogorci so jeli oblegati Skader. Velesile so ostale nevtralne in so zasledovale to obleganje z enakim rezerviranim zanimanjem kakor pohod Srbov in Bolgarov od zmage do zmage, kakor prodiranje Grkov proti severu. Tri turške trdnjave trije simboli, so dobile obroče, ki so jih oklepali. Okrog Odrina so se zbrale bolgarske divizije, Janino so objeli Grki, Skader so oblegali Črnogorci. In v zmishi starega krvavega vojnega prava so mislili vsi: Kdor zmaga, vzame! Najtrše se je godilo Črnogorcem. Skader ni moderna trdnjava v zmislu evropskega militarizma. Ali za turške razmere je dobro utrjen, in priroda sama, ki je položila preden takorekoč naravne fore, mu ie prišla na pomoč. Daleč pred mestom so se pričenjali krvavi boji, da so se mogli napadalci le približati. In potem je biLo treba osvojevati skoraj stopinjo za stopinjo. Vojno napredovanje je šlo po polževo v primeri z entuziazmom naskakovalcev in njih neverjetnim preziranjem lastnega življenja.^ Toda vkljub vsem težavam in vsakemu razočaranju se je glasneje in glasneje razlegal klic: Skadar! Skadar! Skadar! Evropa je med tem nekoliko reducirala svojo nevtralnost, ki jo je bila naglašala ob začetku vojne. Nevtralnost pomeni: Ne vtiKanio sc v vojno in v njene posledice. Toda ko so brm dospeli do Jadranskega morja, je Avstrija protestirala. Jadranska obal ne sme postati srbska. Dunajska diplomacija meni, da bi to ugrožalo avstrijske interese. Ono obrežje sicer ne bo avstrijsko. Možgani, ki niso diplomatično dresirani, težko razumejo, v Čem je razlika za avstrijske interese, če je nekaj, kar ni naše, srbsko ali ne-srbsko. Ali tako so dekretirali, in izumili so avtonomno Albanijo. Črnogorci pa so medtem oblegali Skader. Naenkrat jc prišla vest: Skader pripade Albaniji. Črnogorci niso verjeli. In čimbolj so z Dunaja, iz Londona, naposled tudi iz Peterburga zagotavljali, da bo Skader albanski, tembolj je postajal Skader črnogorska fiksna ideja. Ogromne so bile žrtve male dežele, doprinešene za osvojitev tega zaželjenega mesta; ogromne materialne in ogromne krvne žrtve. Čimbolj so se izkrvaveli finančno in fizično, tem strastneje so vztrajali. Srbi so prišli po svoji zavezniški dolžnosti Črnogorcem na pomoč. Diplomacija je svarila, in potem je začela žugati. Črnogorci pa so oblegali, bombardirali in naskakovali. Morda bi bilo prišlo vse drugače, ako bi bila Evropa prej izrazila svojo albansko voljo. Ali ko je začela svariti, je bilo že prepozno. In Črnogorci tudi niso verjeli v slogo Evrope. Zlasti niso verjeli, da bi Rusija pomagala preprečiti izpolnitev njih najsrčnejše želje. Ko pa je tudi Rusija oficiclno, javno, slovesno izrekla, da Črnogorci ne dobe Skadra, se tudi za njene besede niso več zmenili. Mednarodno brodovje je priplulo pred Bar, demonstrirat proti Črni gori. Otroci, sivi starci in žene, kar jih je ostalo doma, so z zanimanjem gledali lepe, velike barke, katerih še nikdar niso videli toliko obenem. Druzega pomena ni imela zanje demonstracija. Potem so se posvetovali admirali pred Barom in poslaniki v Londonu, in kabineti so si pošiljali telegrame, kaj bi storili, ker se Črnogorci ne zanimajo za oklopnice in križarke tako. kakor bi se pravzaprav morali. Pod pritiskom združenih velesil so Srbi odpoklicali svoje vojaštvo izpred Skadra. Zdaj ie bilo videti, da je črnogorska reč izgubljena na vsak način. Združene divizije Črne gore in Srbije niso mogle prej priboriti definitivne zmage; kako bodo opravili Črnogorci sami? Tedaj so se začeli širiti glasovi, da Črna gora odneha. Ati potrdilo teh vesti je izostalo. Preden je srbska armada odšla. Je izvršila veliko pripravljalno delo. Njeni veliki obtegovani topovi so razrušili mnogo utrdb, s srbsko pomočjo so prišle važne pozicije v črnogorske roke, in naskok manjše armade ni bil več tako obupen, kakor sc je zdelo. Črnogorci so ga riskirali, in — Skader je kapituliral! Kakšna bo bodočnost mesta, kaj bodo velesile ukrenile vpričo gotovega dejstva, kako bo diplomacija pokrila svojo impotenco, kako bodo nekateri okrajni glavarji prespali par bližnjih noči in kako se bodo Črnogorci ravnali vpričo novih oblik pritiska, ki jih jc pričakovati, so vprašanja, o katerih zdaj ni vredno razpravljati. Za enkrat vidimo golo dejstvo, da je mala Črna gora dosegla svoj namen vkljub takozvani združeni Evropi, da je bila v praksi volja male Črne gore močnejša od'volje »Evrope«. Avtoriteta zedinjenih velesil ni pri tem prav nič profitirala. I11 naj zdaj Skader odkupijo Črni gori, naj po sili izženo Črnogorce iz mesta, naj store karkoli, izgubljeni nimbus se jim ne vrne. Ugled modernega areopaga med ljudstvom nikdar več ne bo tako velik kakor si ga prevzvišeni gospodje sami pripisujejo. Razlog pa je ta: Kar se prevzetno imenuje Evropa, ni nikakršna Evropa; diplomacija, ki plava v zraku in nima korenin med narodom, tudi s svojimi glasovi ne more izvabiti odmeva od narodov. Naj se imenuje početje Črne gore junaško, eksaltirano, blazno, trmasto ali kakorkoli, gotovo je, da je Črna gora mogla doseči svoj četudi provizorični uspeh zato, ker je njeno početje izražalo voljo ljudstva. Evropska diplomacija pa nima nikogar za seboj, zato je ljudstvu tuja in tava od fiaska do fiaska. In bo 'uborno živela od blamaž, dokler ne bo ljudstvo odločevalo v zunanji 'politiki tako kakor v notranji. ♦ Črnogorci v Skadru. Cetinje, 23. Ponoči je prišla na Cetinje vest, da je Skader pade! in da je črnogorsko vojaštvo zasedlo mesto. Podrobnosti še ni, ve se le toliko, da je padec mesta posledica silnih bojev in da so izgube na obeh straneh velikanske. Vtisk na Cetinju. Cetinje, 23., VA zjutraj. Pravkar je prišlo iz Skadra poročilo, da je trdnjava padla. Črnogorske čete so vstopile v mest*, posadka s poveljnikom Esad pašo se je vdala. V mestu je mir. Po Cetinju se je bliskoma raznesla vest. Letela je od hiše do hiše kakor plamen. Vse prebivalstvo Je na ulicah. Navdušenje je nepopisno. Vtisk v Belgradu. Belgrad, 23. Poročilo o padcu Skadra, ki je tudi uradno potrjeno, se le hipoma razletelo p vsem mestu. Staro in mlado hiti na ulice, drug sporoča drugemu že splošno znano vest. Vse hiše so v zastavah. Po Šolah je pouk ustav* ljon. Dijak) so improvizirali obhod po mestu; pridružila se jim je velikanska množica, pojoča in kličoča. Ljudje se na ulicah objemajo bi po-ljubujejo. Po vsem mestu vlada navdušenje, ki presega celo entuziazem od padcu Skoplja. Velikanska demonstracija se je priredila pred skup-ši^no. Predsednik skupščine Nikolič je pozdravil množico. Kapitulacija po noči. Kotor. 23. (Posebno poročilo.) O podrobnostih bojev, ki so se zaključili s padcem Skadra, še ni mogoče dobiti zanesljivih vesti. Odločilni boj se je pričel, kakor je že sporočeno, v pon-deljek zvečer. Že prej so Črnogorci zasedli vse pozicije, ki so jih bili Srbi zapustili, toda mestoma le z malimi močmi, glavne sile pa so koncentrirali za najvažnejše pozicije. Boj, ki je presenetil Turke, je trajal vso noč. Črnogorcem se je posrečilo, da so se približali na male distance in so takoj naskakovali z bajonetom. 1 ako so zasedli do jutra vse pozicije na vzhodu in zapadu. Zjutraj so Turkj poskusili z nasprotnim napadom. Bili so pa odbiti. Popoldne se je pričel boj za Taraboš, ki je bil izredno krvav. Zvečer so bili Črnogorci gospodarji te dominantne utrdbe in kmalu nato se je Esad paša vdal. O polnoči so prve črnogorske čete že prikorakale v mesto. S poročilom o padcu Skadra je bil. na Cetinju obenem izdan ukaz, da je poštni in brzojavni promet zopet prost In meja odprta. Artiljerija je odločila. Kotor, 23. Esad paša sc je vdal Črnogorcem. ko so dobili Taraboš v roke in je spoznal, da je nadaljevanje odpora brez zmisla. Odločitev je pripisati srbski oblegovalni artiljeriji, ki Je tako omajala utrdbe, da so bile vse turške baterije postavljene izven boja. To je omogočilo črnogorski nočni napad, za katerega sta izdelala srbski general Bojovič in črnogorski vojni minister Martinovič načrt. Ali Rusija lahko prifne vojno? Vpliv notranje politike na zunanjo politiko ruskega carizma. Spisal Gregor A 1 c k s i n s k i j. IV. V današnjih industrijskih državah sta armada in mornarica veliko in komplicirano tehnično podjetje. Treba se ni čuditi, ako napol fevdalna ruska monarhija, ki je trajno v protislovju s stremljenjem modernega gospodarskega in socialnega razvoja, ne zna organizirati tako svojih vojnih sil kot meščanske evropske države. General Kuropatkin pripoveduje v svojih spominih, da ie ob vstopu v vojno ministrstvo leta 1898 našel armado in mornarico v največji zmešnjavi: »Tu ni bilo delovnega programa vojnega ministrstva, kakor tudi ne sistematične zveze tega ministrstva s finančnim ministrstvom in ministrstvom zunanjih in notranjih del. Tudi delovna skupnost vojnega in mornaričnega ministrstva ni eksistirala. Po zmagoslavnih vojnah 19. stoletja ni naša armada napredovala v tehnični izobrazbi in vojni opravi, marveč je nazadovala. Posebno slabo jc bilo višje čast-ništvo . . . Avanziranje častnikov je bilo odvisno od protekcije. Z vojaki se je ravnalo kruto. Hranili so jili slabo. Razsipnost in tatvine raznih vrst so bile v armadi nekaj navadnega . . . Polkom so zapovedovali aristokrati, ki so zapravili svoje premoženje in so hoteli »poboljšati« svoj položaj z vojaško službo... V moraličnem oziru ni ruska armada napredovala. Tudi v materielnem oziru smo zaostali za evropskimi armadami.«^ O mornarici pravi: »Zaostalost naše mornarice v primeri z mornaricami ostale Evrope, je še očividnejša.« Ta opis ruske armade, ki je izšel izpod peresa osebe, ki je zavzemala oficielno in avtoritativno mesto, ni zastarel, dasiravno opisuje rusko armado pred dvanajstimi leti. Rusko-japonska vojna je dokazala, da so se vse slabosti v notranji organizaciji ruske vojne sile ohranile do leta 1904. In dokler bo sedanja vlada na krmilu, je nemogoče reorganizirati rusko armado. Zakaj? Ker se sedanja izpopolnitev ruske armade zrcali v splošnih odnošajih socialnega in političnega življenja v državi. Splošno vojaško dolžnost so uvedli v Rusiji leta 1874. Formelno je ta služba splošna, v resnici pa nosijo to breme le siromaki. Bogati ljudje se osvobodijo vojaške službe s podkupnino. Častništvo je sestavljeno iz sinov plemstva in birokracije, med tem ko sinovi malo-meščanov, delavcev in kmetov nikdar ali pa redkokedaj postanejo častniki. Radi tega ima častništvo v Rusiji popolnoma nrotiljudski značaj in demokracija vidi v njem ljudskega sovražnika. Ruski častniki se trudijo ob vsaki priliki pokazati svoje zaničevanje napram civilistom in rabijo orožje prav radi proti mirnim meščanom. Vsak dan lahko čitamo v ruskem časopisju o sporih med civilisti in častniki, o napadih na civiliste, ki so jih izvršili častniki v pijanosti, ali ker so si domišljali, da so bili žaljeni na časti. Razmere med častniki in vojaki niso bile nič boljše. To so samo posebice, ker sinovi plemičev in bogatinov, ko so postali častniki, ob-drže slabe navade proti vojakom, ki so bili preje kmetje in delavci: častniki ravnajo z vojaki kakor s tovorno živino. Materielne razmere vojaka so strašne. Naslednja dejstva so vzeta iz oficielnih zapiskov in člankov, ki jih je priobčil neki vojaški zdravnik. Obleka ruskega vojaka ne greje in je nerodna. Vojak Jo podeduje za vojakom, dokler ni popolnoma umazana in razcapana. Obleka ruskega vojaka — pravi neki zdravnik — igra vlogo nositelja in razširjevalca bolezni. Obuvalo je tako slabo, da ga vojaki navadno prodajo in kupijo boljše. Sobe v kasarnah so zdravju škodljive in polne bacilov. Celo v okrožju Peterburga, kjer ima car svojo najbolj zvesto gardo, so kasarne večinoma zdravju škodljive. (Tako poroča zdravniški armadni nadzornik.) Hrana vojakov služi za postranski dohodek častnikom in podčastnikom: oni ne razdele postavno določenih porcij kruha, mesa in drugih za vojake določenih jedil, temveč ob-drže velik del zase. Dostikrat so živila slaba in izpridena, tako da provzročajo bolezni med majhnimi sivimi živalmi (tako je neki ruski general imenoval vojake). Po oficielnih poročilih je zbolelo v caricinskem polku (v Krasnem Selu pri Peterburgu) 161 vojakov v treh dneh. v fin-landskem polku 536 vojakov v dveh dneh, v petem polku ostrostrelcev 233 vojakov v štirih dneh. Skorbut smatrajo zdravniki za merilo lakote in pomanjkanja živeža. Od leta 1897 do 1907 se je število vojakov, ki so oboleli za Skorbutom, pomnožilo za 5ft odstotkov. LegaT se je med vojaki pomnožil za 22 odstotkov, kila za 315 odstotkov, bolezni v sapniku za 39 odstotkov, sifilis za 315 odstotkov, bolezni krvnega toka pa za 32 odstotkov itd. Zdravstveno stanje ruske armade se ni izboljšalo, marveč poslabšalo. Posebna preiskava v Peterburgu je dognala, da od 1000 civilistov, ki so oboleli za legarjem, umrje le 7 oseb, od 1000 vojakov pa 16. K temu je treba računiti še samomore, ki so zelo v navadi pri ruskih vojakih. Omeniti hočem še eno dejstvo, ki označuje položaj ruskih vojakov in razmerje med vojaki in častniki: število »detiščikov« (beseda pomeni shiga), ki opravljajo hišna dela pri častnikih, znaša 53.000. Toliko neplačanih tlačanov izkoriščajo ruski častniki. Razmere, ki nastajajo iz materielnih vzrokov, ali pa imajo svoj izvor v poklicu, so v vojaški službi pomembne. Te razmere tvorijo pravi vzrok za nezadovoljstvo med vojaki. Ako študiramo zgodovino vojaških revolt v Rusiji, tedaj pridemo do zaključka, da so jih provzro-čili gospodarski vzroki ali so pa izvirali iz poklica, kakor smo to opazili v začetku delavskega gibanja. Ali armada je del ljudstva, in splošen položaj ruskega ljudstva, kmetov in delavcev se zrcali v položaju vojaka, kmetov in delavcev v uniformi. Od leta 1905 smo videli, da se protestno gibanje vojakov izliva v ljudsko revolucijo. In ko je leta 1912 po dolgih letih reakcije zopet oživelo delavsko gibanje, so nastali revolucionarni nemiri v armadi. Po krvoprelitju v Leni (v aprilu 1912), po štrajkih za proslavo prvega maja, je nastala revolta že-nijskih čet v Turkestanu in revolta mornarjev na brodovju v Črnem morju.* Ako je preje carizem svojo vojaško silo uporabljal za zunanje pustolovščine, da je udu-šil revolucijo z veseljem nad zmagami, se danes ne upa kaj takega, dasiravno je zanj mednarodna situacija zelo ugodna. Boji se svojih nezadovoljnih vojakov in ne riskira vojne. Ruska avtokracija se je med in po vojni z Japonsko marsikaj naučila. Videla jc revolucionarne pojave v armadi in mornarici, in ne želi, da bi jih še ke-daj doživela. Zaradi tega se danes umika in se bo umikala še prihodnje, da ne pride s kakšno velesilo do boja. Ako je ruska vlada odjenjala v letu 1909 v krizi vsled aneksije, ko sta ji Avstrija in Nemčija grozili, potem je to dokaz, da se ne more zanesti na svojo armado. Povsem smelo se lahko trdi, da je edina garancija za »miroljubnost« ruskega samodrštva revolucionarno gibanje, ki je nastalo v delavskem razredu in se razširilo med kmete, vojake in mornarje. * Zenijski vojaki, topničarji in mornarji so najbolj revolucionarni, ker je med njimi mnogo industrijskih delavcev. Ljubljana in Kranjsko. — Prvi majnlk v Ljubljani. 1. Točno ob desetih dopoldne v veliki dvorani »Mestnega doma« javen ljudski shod, na katerem bo poročal sodrug France Milost iz 'I rsta. 2. Po shodu manifestacijski obhod po mestu. 3. Popoldan na travniku v Lattermannovem drevoredu ob Marije Terezije cesti nogometna tekma med člani društva »Prijateljev prirode« in »Ilirija«. Začetek ob 3. Stojišče 30 vin., sedež 60 vin. 4. Ob štirih popoldne na vrtu in v notranjih prostorih gostilne »Reininghaus« v Spodnji Šiški (poleg Keržiča) velika ljudska veselica z godbo, plesom in raznimi drugimi zabavami. Vstopnina v predprodaji 20 vin., pri blagajni 40 vin. Vstopnice predprodajajo zaupniki in vse prodajalne konsumnega društva zg Ljubljano in okolico. — Sodrugi! Agitirajte za vse priredbe! — Sodrugi kolesarji, pozor! Sodrugi kolesarji, ki se nameravajo 1. tnaja udeležiti sprevoda s kolesi, naj se zglase najkasneje do 26. t. m. pri sodrugu Viktorju Zoretu, Šelenbur-gova ulica 6, ali pa pri sodrugu V. Mihlerju. So-drugi kolesarji, prijavite se v velikem številu, da bo sprevod tem impozantnejši. — Glede na zapiranje trgovin in na delovni čas trgovskega osobja v Ljubljani in okolici je izdala deželna vlada odredbo, ki je stopila v veljavo z današnjim dnem. Po tej odredbi se morajo trgovine v Ljubljani, v Sp. in Zg. Šiški, v Vodmatu, na Selu, v Mostah in na Glincah zapirati najpozneje ob pol 8. zvečer in se ne smejo odpirati pred pol 7. zjutraj. Ob delavnikih pred nedeljami in prazniki in na poslednji delavniški večer pred Miklavžem in božičem smejo biti odprte trgovine do 8. Za pekarske, mesarske in mlekarske prodajalne velja določba, da se ne smejo odpirati pred 5. zjutraj. Nadaljna izjema velja za prodajalne živil, ki sinejo biti odprte do pol 9., pred nedeljami in prazniki ter Miklavžem in božičem do 9. zvečer. Za mešane prodajalne veljajo izjemne določbe le pri prodaji živil. Kupce, ki so ob zapiralnem času že v trgovini, je dovoljeno postreči. Po predpisanem času je tudi krošnjarjenje in prodajanje po ulicah prepovedano. V vseh slučajih, za katere je dovoljena več kot 13urna prodajalna doba, je pomožnim delavcem zagotoviti vsaj 11 uren nočni počitek brez premora. Vsi ti predpisi veljajo tudi za konsumna društva in za pridobitne in gospodarske zadruge. — Vsi prestopki se kaznujejo po obrtnem redu in po ministrski odredbi z dne 30. septembra 1857. — Predavanje Etbina Kristana v Idriji. V soboto ob pol 9. zvečer predava v rudniškem, gledališču v Idriji sodrug Etbin Kristan o vtiskih iz Amerike; zaradi zanimivega predmeta je pričakovati obilno udeležbo. — Zaupen shod članov Idrijskega »Občnega konsutnnega društva« za okraj Brusovše se vrši v petek dne 25. aprila v salonu g. Alojzija Kobala na BrusovŠu. Članom iz Brusovša se bodo dostavila še posebna vabila. Kdor pa bi vabila ne dobil, naj se ob pol 9. zvečer vseeno zglasi pri sosedu Kobalu. —- Avtomobilna zveza Celje-Ljubljana. Na Vranskem se je ustanovila registrovana zadruga z omejeno zavezo »Avtomobilna zveza Celje-Ljubljana*. Ta bo na praznik, dne 1. maja začela z rednim avtomobilnim prometom med Celjem in Ljubljano, in sicer po državni cesti proti Žalcu, St. Peter v Savinski dolini. Vranskemu preko 'Irojane vedno po državni cesti do Ljubljane. Prvi avtomobil vozi na praznik dne 1. maja iz Celja ob pol 8. (garaža v hotelu pri »Belem volu«) in pride v Ljubljano ob 11. dopoldne. Odhod iz Ljubljane ob pol 4. popoldne in prihod v Celje ob 7. zvečer. Okolo 10. maja dobi družba drugi avtomobil, ki bo vozil iz Ljubljane ob 7. zjutraj in prišel v Celje ob 10. dopoldne; vozil bo iz Celja ob 4. popoldne in se vrnil v Ljubljano ob 7. zvečer; koncem maja se postavi v promet tudi tretji, salonski avtomobil, ki bo vozil samo v slučaju potrebe. drugače ostane v rezervi. Natančni vozni red, tarifi itd. se objavijo pravočasno še pred L majem. Potrebne izpremeinbe voznega reda bo pokazal promet sam. Požari v okolici Kranja. V kranjski okolici se v zadnjih dneh pojavljajo požari V Šenčurju je pogorela 15. t. m. hiša z gospodarskim poslopjem, dan preje je gorelo v Voklem, v torek je pogorel pod Janeza Stefeta v Kokrici in isti dan sta pogoreli dve hiši in gospodarska poslopja v Zalogu pri Goričah. Najbrže se je pojavil zopet kak požigalec. . O defravdantu Sajevicu, znanem iz Hafnerjeve pravde, ki je z 10.000 kronami 24. marca pobegnil iz Ljubljane, poročajo še sledeče podrobnosti: Ker je bila zadeva ovadena policiji šele 2. aprila, je bil Sajevic dober teden neza-sledovan. Ljubljanska policija, ki je brž alarmirala policije v drugih mestih, je izvršila na Sajevičevem stanovanju hišno preiskavo. Našla je razglednico, ki jo je Sajevicu poslal pri- ..izz.a v9ja®ki|i let iz Namjesta na Češkem. Policija je pisala žandarmeriji v Namjeste in ji dala primerna navodila za opazovanje tega Sa-jevicevega prijatelja. Žandarmerija v Namjestu je kmalu sporočila v Ljubljano, da je Sajevic poslal svojemu prijatelju dve razglednici iz »vice. Ljubljanska policija je nato vnovič obvestila policije v Švici, posebno policijo v Curihu, !ef !e Sajevic poslal svojemu prijatelju razglednici iz Švice. Policija iz Curiha je javila, da se je Sajevic pod imenom dr. Mirko Božič nekaj dni mudil v Curihu, da je imel pravilne legitimacije na ime dr. Mirko Božič in da se je predstavljal za graškega akademika. Policija je dalje iz Curiha javila, da je ta »doktor Mirko Božič« v nekem curiškem izseljevalnem uradu kupil vozni Jjstek za parnik »Kaiser VVilhelm« v Novi Jork. Nato je državna policija brzojavila v Novi Jork, naj se ondi Sajevic pri dohodu parnika Pnme m deportira.. Včeraj je Sajevic došel v . P, ’ ^jer Pa ni našel tako prijaznega spre- ’ ta i, S1.izračunal. Sajevica so v No-r» Pn,eli in deportirali. Izroče ga poti omovim>etTmU' odkoder se vrne v nehvaležno ir ^rka' T,ereziJ’a Martinčič iz St. Ruperta je trosila minulo Jesen po Hra- deckega a asi, kjer je stanovala, lažnjivo kovo-rico, da je zadela na srečko 90.000 K, katerih pa še ne more takoj dvigniti, da pa mora vsled škofovega naročila takoj poplačati za neki tabernakelj 1000 K, katere si mora šele izposo- . \ Stanežičah, kjer je beračila, je našla svojo žrtev v osebi Katarine Zaletel. Ker je znala obdolženka tako prepričevalno govoriti J in je obenem ponudila za 1000 K posojila 2000 K vračila, se je na prigovarjanje svoje matere Bahn'kove llči Katarina Zaletel vendarle v zar ° katerega ji je izročila Se fl'ančl5kansk' cerkvi. — Obdolženka Sena ^komišljeno razsipala in toTe obdbSe^S? kmalu d0 Prepričanja, 'da ooaolzenka osleoanla. Obdolženka. ki de- janje priznava, je bila obsojena na dve leti težke ječe. — Najdene stvari. 1 bankovec za 20 K, 1 tula ura, 1 bela volnena odeja, 1 električna žepna luč, 1 zapestnica, l bankovec za 10 K; izgubljene stvari: 3 črni predpasniki in 1 bela otročja obleka, 1 denarnica z vsoto 30 K in za-stavljalnl listek, 1 damska verižica za uro in 1 škatljica za dragovenosti, 1 bajonet. — Kinematograf »Ideal«. Ne zamudite ogledati »Ono vadiš« v kinematografu »Ideal«. Dve uri trajajoči živi roman nadkriljuje vse doslej pokazano. »Quo vadiš« ostane do j>ondeljka na sporedu. — Prihodnji teden Asta Nielsen v drami »Smrt v Sevili«. Štajersko. — Priprave za prvi maj v Hrastniku so v polnem tiru. Natančni spored objavimo pravočasno. Sodrugi rudarji, skrbite da se letošnje praznovanje vrši na najveličastnejši način. Na shodu bo poročala sodružica Al. Štebijeva iz Ljubljane. Opozarjamo že danes žene in dekleta, da razvijejo najživahnejšd agitacijo, da pridejo na dan 1. maja vse žene in tudi dekleta na shod. Rudarji, mlačnost, ki je zavladala zadnje čase med nami, mora izginiti. Poprijeti se moramo mnogo bolj politične in strokovne organizacije in našega lastnega podjetja, konsurn-nega društva. Na svetu se vse giblje, tudi hrast-niški rudarji se moramo zdramiti, kajti drugače bo prepozno. Potem ko voda v grlo sili, je težko pomagati. Torej na noge. Vrzite tisto zaspanost od sebe! , — Nezgoda v Ojstrem. Nogo si je zlomil rudar Lorber, ki je padel nekaj metrov globoko v rov. — Ojstro. Zadnji čas so se pri nas plače izdatno poslabšale. Kdo je kriv tega? Odgovor: Delavci sami, ker se ne brigamo za našo organizacijo in ker Je eden čez druzega. Pregovor pravi: Sloga jači, nesloga tlači. Rudarji na Ojstrem, tudi za vas je čas, da Se zdramite. — Hrastnik. Prva veselica našega rudarskega pevskega zbora, ki se je vršila 20. t. m., Je bila povoljno obiskana. V kratkih treh mesecih je zbor toliko napredoval, da je lahko nastopil. Veselico je otvoril sodr. Malovrh kot predsednik podružnice rudarjev. Pozdravil je navzoče in orisal razvoj pevskega zbora. Zahvalil se je sodrugu Balogu kot pevovodju, kateri se je s tako vnemo lotil poučevanja. Pozdravil je sodruge pevce iz Trbovelj, kateri so se veselice skoraj polnoštevilno udeležili, ter se spomnil generalne stavke v Belgiji, kjer se bije boj nad klerikalno strahovlado. Druge bratske stranke že delujejo med mladino dolga leta, isto izobražujejo in napravijo že mladega delavca za neustrašenega boritelja. Tudi nam nasprotne stranke, zlasti slovenski klerikalci, ustanavljajo vsa mogoča sveta in posvetna društva med mladino, da ji zastrupijo že v mladih letih srca s klerikalnim strupom. A|i naj v rudarskih okrajih gledamo mirno, kako postaja mladina mlačna in indoletna, ali naj držimo roke navskriž? Ne! Našo mladino mer? ramo spraviti na prava pota, spraviti jo moramo v vrste zavednega proletariata. Veliko je težav, kajti že od nekdaj je Hrastnik na glasu, da se tukaj »ne da nič opraviti«. Ampak pokazali smo, da se tudi v Hrastniku da veliko napraviti, samo če sodrugi hočejo. Tarnanje in kritiziranje samo, nič ne pomaga. Treba se je resno poprijeti vsakega strankinega dela. Končno je sodrug Malovrh želel, da bi se veselica vršila v popolno zadovoljnost navzočih. — Nato je zbor zapel socialistično koračnico prav izvrstno. Zatem pesem »O mraku« z bariton-Solo, katero je prav lepo pel sodrug Podlogar. Pesem »Pogled v nedolžno oko« je zapel zbor zelo čedno in končno še našo staro »Pesem o delu«. Zbor je žel veliko aplavza. Med poslušalci je bilo soglasno to mnenje, da ni nihče kaj takega pričakoval. V resnici je bilo veselje naše mlade sodruge pevce pogledati, kako neustrašeno so nastopili. Zato izrekamo sodrugu Balogu najtoplejšo zahvalo. Potem se je uprizorila burka »Eno uro doktor«. Igralo se je nad vse pričakovanje. Posebno hvalevredno je igral sodrug Balog kot Zajčev sluga, ter gospodična šporčič kot Zajčeva gospodinja. Dobro je igral tudi sodrug Podlogar kot doktor ter Bartolo kot poštni voznik s svojim humorjem. Manjše vloge so bile tudi dobro rešene od sodr ugov Novaka. Podlunška in Kralja, kakor od gosj)odičen Drofenik in Brezjan. Zeli so za svoj trud obilo pohvale. Po končanem sporedu so sodrugi pevci iz Trbovelj zapeli še par lepih pesem in tako pripomogli k uspehu veselice. Sploh se moramo trboveljskim sodrugom zahvaliti, ker nas ob vsaki priliki posetijo. Naj bodo za zgled hrastniškim rudarjem. Tako se je vršil prvi nastop naših pevcev. Mladeničem kličemo, da naj pristopijo k pevskemu zboru, podpirajo naj ga kolikor največ mogoče. Zglase se lahko pri sodrugu Podlogarju v konsumnem društvu ter pri Šibila Feliksu in drugih pevcih. — Svinjar v duhovniški obleki. Graški listi poročajo: V Gnasu (trg na Srednjem Štajerskem. blizu Cmureka) je zakrivil kaplan Alojz Bauer več zločinov po §§ 128, 129 in 132 kaz. zak. Zlorabljal je dolgo časa šolarice, katerim je bil katehet, ne da bi mu bili prišli na sled. Ko so pa njegove zločine odkrili, se je delal duševno abnormalnega in posrečilo se mu je, celo zadevo dalje časa zavleči. Končno pa ga je deželno sodišče v Gradcu dne 18. t. m. le obsodilo na šest mesecev težke ječe. Pri obravnavi se je pokazalo, d* j,e Bauer svoje nedolžne žrtve zapeljaval z največjo rafinirano-stjo in s toliko previdnostjo, da ga res dolgo niso zasledili. — Takim brezvestnim ljudem mora zaupati ljudstvo svoje otroke, da jih versko in »nravno« vzgajajo. Koroško. — Dva samomora. Dne 19. t. m. se je izvedelo v Celovcu, da se je v Podravljah ustrelil celovški mestni knjigovodski oficijal Henrik Kapusta. Bil je. odkar mu je umrla žena. bolan na živcih In se upravičeno domneva, 'da je izvršil samomor v zmedenosti. — Pri Ceiovcu so našli Avgusta Lamprehta, 35 let starega, ki je pobegnil iz norišnice, obešenega. — Z nožem. V nedeljo je bil ves Pliberk razburjen. Neki tuji rudar, ki se je ravno poslavljal, je prišel v Špitalerjevo gostilno in začel brez povoda kar naenkrat klati mirne goste z dolgim nožem. Tri osebe, med njimi tudi natakarica, so bile lahko ranjene, dva rudarja sta bila težko ranjena. Nekega delavca, ki je bil pobegnil na cesto, je napadalec zasledoval ter ga začel neusmiljeno obdelavati z nožem, tako da ni upati, da bi okreval. Se ponoči so napadalca prijeli in ga izročili okrajnemu sodišču v Pliberku. Goriško. — Goriške mestne volitve. Iz zanesljivega vira poročajo, da bodo občinske volitve v Gorici prav težko pred jesenjo. Takrat bo c. kr. okrajno glavarstvo ukrenilo vse potrebno in vodilo volitve prav do zadnje točke, t. J. do verificiranja mandatov. — Rozina in Flnžger sta še vedno v preiskovalnem zaporu. Te dni se je govorilo po Gorici, da je bil Finžger izpuščen na svobodo proti primerni kavciji, kar pa ne odgovarja resnici. Te dni je bilo zaslišanih več zidarskih mojstrov in drugih podjetnikov, ki so imeli opraviti pri raznih šolskih zgradbah. — Avtomobilska zveza in©d Gorico !n Postojno. Trije avtomobili, ki bodo vozili vozno pošto in prtljago iz Gorice do Postojne od 1. julija naprej so že naročeni. Avtomobili bodo veliki, v obliki omnibusa. Prostora bo v vsakem za 25 oseb. _________________________ Istra. — Deželnozborske dopolnilne volitve v Pulju. Reklamacijska doba je končana. Proti volilnim imenikom je bilo vloženih 1900 reklamacij. Izmed teh je 900 reklamacij laškib liberalcev, 300 so Jih vložili socialisti in 30 pa nr-vat>- __________ Trst. — Reklamacijska doba se bliža zaključku. Samo še do 28. t. m. je čas reklamirati za vpis, izbris in popravke v volilnem imeniku. Kdor se ne potrudi do tega dne in se ne prepriča, jeli vpisan v volilnem imeniku ali ne, izgubi volilno pravico, ako ni vpisan. Sodrugom torej priporočamo ponovno, aa izvrse svojo dolžnost. Za malomarneže se morajo seveda potruditi oni sodrugi, ki se zavedajo važnosti volitev. — Pozor, sodrugi! Oni naši volilci, ki bi dobili naznanilo, da je predlagan izbris njihovega imena in volilnega imenika, naj' se podajo takoj v naš osrednji reklamacijski urad v »Delavski dom«, ulica Madonnino 15. Letošnje občinske volitve bodo hude. Slo bo za posamezne glasove. Zato ne sme ostati izgubljen niti en sam naš glas. Sodrugi. delajte, ako se hočete radovati nad uspehi. Nemarnost in lenoba povzročita lahko neuspeh, ki bi ga morali delavci drago plačati. -— Članom pevskega odseka »Ljudskega odra« se naznanja, da se vršita ta teden dve pevski vaji, in sicer v četrtek in soboto. Ker se bliža 1. majnik, ko nastopi pevski odsek pri skupni veselici na prostem, je nujno potiebno, da se vaj udeleže pevci polnoštevilno. — Umor v blaznosti. Poročali smo, da je delavec Franc Šlager s tržaškega tehniškega zavoda v hipni zmedenosti napadel svojce i umoril ženo in sinka, taščo pa .nevari)° raml-Šlagerja so zaprli, a v zaporu se je hotel še sam usmrtiti z butanjem glave v zid. Psihiatri so ga sedaj preiskali in so izjavili, da ne more biti odgovoren za svoje grozno dejanje. Vsled tega je državni pravdnik opustil svojo obtožbo, bia-gerja so pač izpustili, a ne v svobodo, ampak vtaknili so ga v blaznico. ________. Vestnik organizacij. Sodružice in sodrugi, ki bi hoteli sodelovati pii ve-liki vrtni veselici, dne 1. juhija v Sp. Šiški .ya'}lJn2' Kse udeleže sestanka, ki se vrši v četrtek 24. aprila ob 8. zvečer v pisarni Konsutnnega društva, Celovška cesta 56. I, nadstr, Nekaj o praznih volilnih kvantah. Trst, 23. aprila. Glasilo tržaške slovenske narodne stian-ke je poskusilo danes že tretjič polemizirati z izvajanji našega poročevalca na zadnjem strankinem zborovanju v »Delavskem domu«. Nič nimamo proti temu, da skuša »Edinost« zagovarjati svoje in svojih občinskih zastopnikov stališče glede na mnoga občinska vprašanja. Le to ni prav, da se dela to narodno glasilo po nepotrebnem užaljeno, da vihti s pestmi j)0 zraku in da išče”kakor pijani fant povoda za prepir in pretep. Taka poza tržaške »Edinosti« Je precej nerodna že zaradi tega, ker ni naravna in ker nam vsiljuje misel, da ne razpolaga z boljšimi argumenti proti izvajanjem našega poročevalca. V svojem prvem odgovoru na izvajanja našega poročevalca je hotela »Edinost« dokazati, da niso bili oni, t. j. narodnjaki, ki so raz-bivali dosedaj naše shode, marveč, da smo mi kalili mirni tek narodnih zborovanj. In to je povedala »Edinost« v prepričanju, da so ljudje pozabili na belvederski shod. na Kontovelj, na Barkovlje, na Skedenj, na Katinaro, na Vrdelo itd. Kakor da so ljudje pozabili, da ni bila dovoljena našim govornikom beseda niti tam, kjer so bili izrecno in pismeno povabljeni. Glede tega pa ne bomo odgovarjali »Edinosti« ničesar. Naš poročevalec ni govoril o tem. kdo je in kdo ni motil shodov. Povedal je le sklep cipalizaciji. Toda škoda, ki jo trpi ena stranka bajajo ua shode nasprotnikov. Ta sklep je bil storjen zato, ker se hoče naša stranka potruditi v tem. da se uvede v volilni boj dostojnost ki je v Trstu hudo potrebna. V svojem drugem odgovoru na izvajani! poročevalca je skušala »Edinost« opravičiti stališče slovenskih narodnih mestnih svetovalcev glede na municipalizacijo. Argumenti, ki jih je rabila »Edinost« pri tem drugem odgovoru, so tako piškavi, da ni vredno o tijih govoriti. Z enakimi argumenti bi lahko opravičevali svoje stališče, ako bi bili proti trumi-cpalizaciji. loda škoda, ki jo trpi ena stranka pri tem, da uporablia večino nekoliko občin* skih dogodkov proti njej, ni nikakor tako velika, kakor je škoda, ki jo trpi prebivalstvo vsled tega, da so mnogi obrati v privatni režiji, namesto da bi bili v občinski. Dejali smo, da ni sedatia italijanska nacionalistična večina večna kakor krscanski bog. Prepričani smo tudi, da ne bo sedela v mestnem svetu še kdove koliko let. Dejali smo: Ako ima občina mnogo dohodkov od svojih obratov zamore veliko več koristiti svojim občanom in ni treba, da bi tako zelo obdačevala občane z direktnimi in indirektnimi davki. Koristi, ki jih vživajo občani vsled tega, so mnoge in bogate Cena prometna sredstva so občanom koristna; ob- i činske hiše so občanom koristne; koristno 1«. ako potrosi občina več za higijeno in zdravje Občinarjev, koristno je ako da občina po ceni mnogo vode in mnogo luči; koristno je ako so občinski dobrodelni zavodi bogato založeni z gmotnimi sredstvi; koristno je ako imamo & več dobrih bolniških zavodov in s tem kar si prihranijo občani pri davkih iti pri nižji ceni raznih potrebščin, si nabavljajo lahko druge potrebščine, si urede lahko boljše življensk« razmere v socialnem, duševnem in gospodarskem oziru. To je seveda le majhen odstotek ogromnih interesov, ki Jih vživajo občani o«1 municipalizacije obratov. Pa je še ta mal odstotek interesov tako velik, da odtehta popolnoma začasno in dvomljivo škodo ki jo večina lahko naprti posameznim strankam narodnim skupinam vsled uporabljanja občinskih dohodkov v strankarske ali nacionalistične namene. Koliko mani bi bilo revščine koliko manj bolezni, koliko več duševne luči bi bilo pri tem tudi med tržaškimi Slovenci, Katere pa skuša »Edinost« zastonj izločiti od splošnih interesov, ki Jih nudi mutiicipalizaclji Seveda morajo biti občinski obrati poSten« upravljeni in se mora izvesti municipalizacije najpametnejše.. O tem, kako naj se j0 izvede se da govoriti. Ampak samo o tem. Danes odgovarja »Edinost« tretiič ua Izvajanja našega poročevalca. Danes se lezi Jezi seveda po nepotrebnem. Pravi, da je dejal nas poročevalec na imenovanem stranki-nem zborovanju, »da se bodo morali oko* čanskl zastopniki sprijazniti z idejo da niso bil1 poslani v mestni svet samo zato, da bode branili le narodne in jezikovne Interese Slovencev. marveč tudi zato. da zastopajo gospfr darske In socialne koristi svojih okoličansklU voliiuev,,.kaief.e so dosedaI Popolnoma zanemarili. ali, bolje rečeno, za katere niso ltflŠfl nobenega resnega zmlsl«.« To nedolžno opazko. ki odgovarja žalostni resnici, imenuje »Edinost« blatenje, obrekovanje, podlo laž itd. Kje je neki »Edinost« iztaknila obrekovanje, kje blatenje narodnih mestnih svetovalcev? Koga bo »Edinost« prepričala, da se imenuje obrekovanje, ako smo povedali v dostojni obliki svoje mnenje o delovanju okoličanskih zastopnikov v mestnem svetu. Ako bi šlo po nazorih »Edinosti«, bi sploh bila vsaka kritika nedopustna in nemogoča. Tako zelo veliki pa tudi mso narodni bogovi, da bi bili nedotakljivi. »Edinost« m gospodje za njo, se očividno jeze. da niso kos resni polemiki, jeze se da si morajo beliti glave, ako hočejo polemizirati in da ne gre več vse tako na gladko, ko so gospodje lahko proti vsem naravnim zakonom smeli dokazovati svojim ljudem, da je polž štirino-gata žival, jeze se pa baje tudi zato, ker jlfl' nihče ne daje povoda za prepire in pretepe, ® bi menda še prav radi uvedli v ta volilni bol svoja dosedanja sredstva. Dovolj ste gospodi« močni, dovolj imate v svojih vrstah inteligence in raznih strokovnjakov. Dajte torej in pokažite v tem boju svoje duševne sile proti stranki, ki za vas skoro ne obstoji in ki ni vredna, da bi bila od resne stranke uvaževatia Preden je pa prišla »Edinost« do te jeze. 'do tega čisto neprevidnega izbruha se 'je seveda tudi močno urezala. Pravi, da' se nisi110 do danes še nikdar zmenili za kmeta kateremu da smo dejali, da je lenuh, da izkorišča mestno prebivalstvo, da hoče obogateti z enim samim perescem radiča, in kaj še ne vse. »Edinost* ne ve. da so bili ti težki argumenti že zdaviio obrabljeni od klerikalcev in da ne drže prav nič več. Morda drže še pri kakem »učitelju Ciril-Metodove šole«, ki misli, da ima zasluge pri tem. ker je Slovenec, in pri kakem narodnem odvetniškem koncipientu, ki očita socialistični stranki, da ima v svojih vrstah tudi bogate sodruge. K temu je dodala »Edinost« še neko mastnejšo idejo. Dosedaj so hoteli socialisti — tako pravi »Edinost« — kmeta prole-tarizirati. Capite! Nič manj, nič več! Socialisti so hoteli kmeta proletarizirati pa se je stvar izjalovila, ker se je socialistična mogočna šiba zlomila ali pa napovedala štrajk. Kje ste bili gospodje dosedaj s svojimi veleumi? Kaj so se gospodje zaradi vas res zastonj pisale obširne knjige in resne študije o kmečki prole-tarizaciji. Kaj so socialni demokratje ustvarili kapitalistično družbo, kaj so socialni demokratje gospodarji ogromnih tovarn in delavnic, ki rabijo več ljudstva, kakor ga zamorejo dajati mesta. Kaj so socialni demokratje oni, ki pospešujejo proces združevanja kapitalov, ka! pošiljamo mi slabe letine in trtno uš in ali smo morda mi vodje mnogih posojilnic in hranilnic? Poskusite gospodje biti v polemiki nekoliko resnejši in ne dajte, da se vam bodo smejali v pest ljudje, ki nimajo slame v glavi. Za danes bodi dovoli: Bomo pa jutri povedali nekaj več o položaju okolice, ki je res zanimiva teč. Balkanski in mednarodni položaj. Turki so zapustili Skader z vojaškimi častmi. Črnogorci popravljajo utrdbe. Na Dunaju zahtevajo energično akcijo, ' v Londonu priporočajo posredovanje. PREDEN JE SKADER PADEL. Lakota. — Pogajanje za kapitulacijo. Milan, 23. »Corriere della Sera« poroča o zadnjih dneh pred padcem Skadra s Cetinja: Včeraj (v pondeljek) se je razširila vest o zavzetju Skadra in prebivalstvo je čakalo na liradno potrdilo s takim mirom, ki se^ zdi človeku skoraj neverjeten pri ljudeh, ki čakajo že toliko mesecev na ta dogodek . . . Glavni naskok. ki ga je bil srbski general Bojovič določil za 13. t. m., se je moral odgoditi, ker so srbske fcete odšle in, ves načrt je bilo treba predelati. f)ve črnogorski brigadi, razmeščeni po raznih krajih, sta se urno zbrali, da sta zasedli od Srbov zapuščene pozicije na Brdici in Kirliju. Generala Martinovič in Vukotič sta bila poklicana jia Cetinje in se jima je svetovalo, naj storita, kar hočejo velesile. Generala sta to odločno odklonila, češ da lahko vzameta Skader. ki bo moral tudi zaradi lakote kapitulirati. Mnogo dezerterjev je pripovedovalo, da je izstradano prebivalstvo ptipravljeno porabiti prvo priliko za predajo. Bombardma se je pričel pred tremi 'dnevi z uničujočim uspehom, kar je pripisati zlasti ruskim topovom. V nedeljo popoldne je Esad paša, nalbrže pod pritiskom izstradanega prebivalstva. poslal parlamenterje v črnogorski tabor. To se je takoj sporočilo kralju Nikolu ki je pooblastil generala Vukotiča in bivšega poslanika Plamenca, da se gresta v mesto pogajat. Res se je pogajanje pričelo, in vsak hip se je pričakovalo uradno poročilo o kapitulaciji. Toda 18. je namesto tega prišlo poročilo, da se je pogajanje razbilo. Snoči so Črnogorci pričeli z generalnim naskokom in ga danes (v torek) nadaljujejo. Albanski begunci. London, 23. V pondeljek, ko je bil general Vukotič zaradi pogajanja o kapitulaciji v SLa-dru, je Esad paša prosil, da bi se albanskim beguncem vzhodno od skadrskega jezera dovolil povratek v njihove vasi. Kralj Nikola je . dovolil, IZZA PADCA. Odhod Turkov iz Skadra. Cetinje, 24. Turška garnizija je zapustila mesto z orožjem. Črnogorci so H izkazali vojaško Čast Črnogorci popravljajo Skader. Berlin, 24. Iz Londona poročajo: Sem so došle vesti, da Je kralj Nikola ukazal takoj po prihodu črnogorskih čet v Skader, da se imajo utrdbe popraviti in lori izdatno založiti z živežem, tako da bo po potrebi mogoče braniti trdnjavo. JVa Cetinje prihajajo neprenehoma prostovoljci. med niimi zlasti mnogo dijakov, ki jih po kratkem izvežbanju pošiljajo v ironto. Vojni guverner v Skadru. Cetinje, 24. Oeneral Vukotič je imenovan za vojnega guvernerja v Skadru. KAJ BO ZDAJ? Smešen položaj. Pariz. 23. Jutranji »Gaulois«, ki še ni mogel imeti vesti o padcu Skadra, piše o eventual-nosti kapitulacije: »Kaj stori v tem slučaju Evropa? Mogoče je, da se Črnogorci ne bodo hoteli odreči pridobljenemu mestu. Avstrija sili na neposredno vojaško akcijo, in velesile, ki. so bile tako neprevidne, da so se prilagodile avstrijskim zahtevam in ki niso hotele dovoliti separatne akcije avstrijskih čet, se bodo najbrže morale odločiti za izkrcanje na črnogorski obali. Verjetno je. da se bodo zadovoljile z okupacijo luk in jih vzele kot stavo, dokler Črnogorci ne zapuste Skadra. Težko je verjetno, da bi odposlale mednarodno ekspedicijo izganjat Črnogorce iz bodočega albanskega glavnega mesta. Tako povečavajo velesile smešnost situacije, v katero so se spravile.« Velesile se pogajajo. Dunaj, 24. V diploniatičnih krogih (to se pravi: V pisarni gospoda Kanje) zatrjujejo, da se s padcem Skadra v bivstvu nič ni izpreme-nilo. Usoda Skadra je od velesil sklenjena, in se na noben način ne predrugači. Vsekakor pa se ne more tajiti, da bi položaj ne bil tako resen, če ne bi bili Črnogorci vstopili v Skader. Velesile bodo morale slišati očitek, "da so s svojo brezbrižnostjo pomagale podaljšati krizo. Avstrijske diplomatične težave se ne bodo nič povečale. Od nobene velesile se re more priča-k°.''atl:. a bo snedla besedo. Evropa bo znala pribavjii svoji volji ugled; to se bo zgodilo za vsako ceno. bodisi od strani Evrope, ali pa z akcijo kakšne posamezne države. Med velesilami se vodijo že pogajanja o tem. Italija in avstrijska akcija. Rim, 24. (Posebno poročilo.) Iz dunajskih krogov prihajajoča vest, da se ima Avstriji izročiti mandat, da izžene Črnogorce z vojaško silo iz_ Skadra, je tukaj napravila skrajno mučen vtisk. O kakšnem sklepu v zmislu Avstrije n\ tukaj nič znano; zato smatrajo, da gre le za poizkus od avstrijske strani, ne verjamejo pa, da bi velesile odobrile to akcijo. Anglija, ki igra, na londonski konferenci nesporno vodilno vlogo, je dosledno delovala v tem zmislu, da se ne vmešava nobena država sama zase v balkanske zadeve, temveč da nastopa evropski koncert solidarno. Sir Grey ni nikdar tajil, da smatra vsako separatno akcijo za nevarno, ker nastane 'disharmonija tisti hip. ko ni harmonija popolna. Zaradi sloge velesil je Anglija vplivala na Rusijo, 'da je v raznih vprašanjih napravila koncesije Avstriji. Zato je neverjetno, da bi Anglija soglašala s kakršnokoli separatno avstrijsko akcijo. Pa tudi Italija ne more glasovati za tak nastop. ker ne more dovoliti, da bi Avstrija na kakršenkoli način dobila prejudic, da ima v Albaniji posebne interese in da ji gredo kakšne predpravice. Če velja teza, da je Skader albanski, je izključeno, da bi vojaštvo katerekoli posamezne države stopilo na skadrska tla in tako z mandatom ali pa brez mandata vršila dotična država protektorat nad bodočo Albanijo. Ako Je potrebna vojaška akcija, o čemer italijanski krogi še nikakor niso prepričani, se sme izročiti samo mednarodnemu vojnemu zboru. Če bi se pa v skrajnem slučaju vendar pooblastila kakšna posamezna velesila, se ne bi smel mandat izročiti nobeni, ki je interesirana v Albaniji. Tudi Italija ne bi zahtevala takega mandata. V poštev bi prišli k večjemu Anglija in Franclja. V tem slučaju bi se pa bilo bati rivalitete med trozvezo in vzajemno trojico. Mnenje Anglije. Dunaj, 24. Tukajšnji poslanik neke vzajemni trojici pripadajoče države (očitno Anglije) je podal z ozirom na padec Skadra sledeče izjave: Padec Skadra je na vsak način izredno resen dogodek, ali nikakor ni dvomiti, da so velesile računale tudi s to eventualnostjo in da so razpravljale o potrebnih ukrepih za vse slučaje. ko so sklenile mornariško demonstracijo. Navzočnost mednarodnega brodovja pred črnogorskim obrežjem ni imela doslej nobenega praktičnega uspeha, in zato Je tudi Anglija doslej odklanjala predlog za izkrcanje vojaštva. Izkrcati bi se bilo moglo največ dva do tri tisoč mož, in njih navzočnost v lukah bi bila napravila na črno goro prav tako malo vtiska kakor križarenje ladij ob črnogorski obali. Doslej še ni znano, kaj se ukrene, da bo kralj Nikola prisiljen zapustiti Skader. ali mirne duše se lahko izreče upanje, da bo soglasno izrečena volja Evrope premagala kraljev odpor, tembolj ker je zdaj rešil svojo vojaško čast, ter da evropski mir ne pride v nevarnost. Nikola bo sprejel odškodnino? Dunaj, 24. »N. Fr. Pr.« poroča baje iz balkanskih diplomatičnih krogov: V balkanskih krogih menijo, da je kralj Nikola potreboval skrajen vojaški napor, da je rešil svojo vojaško čast z zavzetjem Skadra, ker bi bile sicer nedvomno nastale izredne težave zanj. Zdaj, ko je vstopil kot zmagovalec v Skader in lahko zavzame pri pogajanju z velesilami povsem novo stališče, bo pripravljen razpravljati o odškodnini. Od Italije predlagana denarna odškodnina bi bila po mnenju v deželi nekakšna miloščina za Črno goro, če Skader ne bi bil padel. Vsled osvojitve Skadra bo tudi kraljevo stališče pri bodočem pogajanju zelo olajšano. Zato mislijo, da zdaj ne bo vztrajal v odporu. Berchtoldova nervoznost. Dunaj. 24. Vse oliciozno časopisje je polno glasov iz »merodajnih« krogov in »poučenih« krogov in »visokih« krogov, a vsi izvirajo oči-vidno iz pisarne gospoda Kanje. Ton vseh teh glasov je skrajno razdražen, in neka prisiljena energija komaj zakriva oticiozno nervoznost. Inspirirane notice govore tako kakor da bi bila edina možnost na svetu, da se Črnogorci z vojaško silo spode iz Skadra. Namiguje se celo kakor da ima Avstrija že zagotovljen mandat, da zasede Črno Goro ali pa da gre nad Skader. Te vesti so naravnost izmišljene. Londonska konferenca ni še absolutno ničesar sklenila z ozirom na novi položaj. Značilno je, da se vsi iz prejšnjega časa znani vojni hujskači oglašajo z enakimi zahtevami, ter se na vse kriplje trudijo, da bi izzvali komplikacije, ki bi lahko imele najnevarnejše posledice za svetovni mir. Angleži za posredovanje. London, 24. Liberalci poslanske in lordske zbornice nameravajo predložiti ministrskemu predsedniku Asquithu peticijo, ki zagovarja pravico Črnogorcev do Skadra, protestira proti mornariški demonstraciji in zahteva, da se je Anglija ne udeležuje več. Pač pa naj Anglija ponudi svoja posredovanja, da se najde v zvezi z drugimi državami taka rešitev, ki zagotovi mir. Angleži za odškodnino. London, 24. V tukajšnjih merodajnih krogih naglašajo, da Je padec Skadra ustvaril nov položaj. Zdaj po sijajnem uspehu črnogorskega orožja se Nikola lahko vda volji Evrope, ta pa mu mora dati zadostno odškodnino. Zdaj n: ukrepati proti njemu novih korakov, temveč uvesti je nova pogajanja. »Westminster Gazette« roti Avstrijo, naj ne uganja politike na svojo pest. kajti Evropa more le tedaj napraviti kakšen vtisk na zaveznike, če ostane složna, ne pa če skoči kakšna država iz sloge, pa uganja separatno politiko. Francoski glasovi. Pariz, 24. Francosko časopisje beleži vest o padcu Sakdra z velikim zadovoljstvom in izraža svoje simpatije za Jugoslovane. Akcijo kakšne posamezne države zoper Črno goro odklanjajo in upozarjajo na nevarnost, ki tiči v takem mandatu. »Temps« poziva Rusijo, naj se naposled oglasi, da dobi Črna gora tako teritorialno odškodnino, ki ji omogoči, 'da se odreče Skadru. VTISK V RIMU. Rim, 24. Poročilo, da so Črnogorci zavzeli Skader. se je včeraj dopoldne hitro razširilo po mestu in je napravilo najboljši vtisk na prebivalstvo. Minister za zunanje zadeve di San Giu-liano je takoj brezžično brzojavil italijanskim ladjam, ki se udeležujejo blokade in je sporočil vest tudi ministrskemu predsedniku Giolittiju. ”a Je obvestil kralja. Tudi kraljico Jeleno, ki o kot rojeno Črnogorko zanima dogodek, so akoj obvestili. SRBI ZAPUSTE ALBANIJO. Belgrad, 24. Srbija Je sklenila, nemudoma odpoklicati svoje čete iz vseh albanskih krajev. 2e dva dni korakajo te čete proti morju, od (oder bodo prepeljane v Solun. Še se ni pričel odhod vojaštva iz Albanije, pa se že javlja anarhija v doslej zasedenih krajih. Prišla so poročila o krvavih spopadih med mohamedanskimi in krščanskimi Albanci, ki so zahtevali žrtve na obeh straneh. Ladje za Srbe. Berlin, 24. V črnogorske vode je priplulo mnogo grških ladij, ki vzamejo srbske čete na krov, da jih odpeljejo v Solun, odkoder se vrnejo v domovino. HAMIDJE NA POČITKU. Carigrad, 24. Vsled premirja, ki je bilo sklenjeno v Bulajiru med Turki in Grki, počiva sedaj tudi križarka Hamidje. BOLGARSKA ZA RAZOROŽENJE. Pariz, 24. »Matin« poroča, jja računa bolgarska vlada z dolgotrajnim mirovnim pogajanjem, ki se bo zavleklo zaradi vojne odškodnine. 3olgarska misli, da bodo zavezniki povabili ve-esile, naj posredujejo, da s,e izvrši demobilizacija sočasno. ZAVEZNIKI MED SEBOJ. Bolgari pričakujejo spravo. Sofija, 24. Četudi je med prebivalstvom ve-iko razburjenje, pričakujejo vendar v vladnih krogih, da se bodo spori s Srbijo mirno poravnali, če ne drugače pa s posredovanjem velesil. Veliko prijateljstvo, ki je zavladalo med Bolgari in Srbi tekom vojne, je sicer omajano, ali če se reši sedanji konflikt, je upati, da bodo skupni interesi premagali sumničenje in zopet utrdili vezi med sosedi. TURČIJA NE IŠČE ZVEZ. Carigrad, 24. Raznašajo se glasovi, da sklepa Turčija zvezo zdaj z Bolgarsko, zdaj s Srbijo, zdaj z Grško proti ostalim delom balkanske zveze. V vladnih krogih izjavljajo, da razširjajo te govorice interesirane velesile, da pa ni v njih absolutno nobene resnice. Turčija ne želi nič druzega kakor mir in lahko brez vznemirjenja čaka. kako se bodo. nasprotniki pobotali med seboj. ARMENSKO GIBANJE. *■' Carigrad. 24. Armenski katolikos V Ciliciji kakor tudi armenski patriarli v Carigradu se na vse načine trudita, da bi preprečila revolucionarno gibanje med Armenci. Vsled katolikovega posredovanja se orožje, ki je bilo namenjeno za sejtunski okraj, ni izkrcalo. Carigrajski patriarh je poslal po dva zaupnika v Egipt, kjer je središče armenske revolucionarne agitacije, ter v Cilicijo, da dokažejo Armencem. da bi bili revolucionarni poizkusi nespametni. ARABSKO GIBANJE. Carigrad, 24. Iz Bagdada dobiva vlada zelo razburljive vesti. Tam se je ustanovila takozvana rdeča liga, ki zahteva popolno neodvisnost Arabije. Odbor razširja po bagdadskih ulicah na tisoče oklicev, ki žugajo z revolucijo, če vlada ne dovoli neodvisnosti. KROBATIN NA AVDIENCI. Dunaj, 24. Vojni minister Krobatin je bil včeraj pri cesarju na avdienci, ki je trajala poldrugo uro. DEMONSTRACIJE NA ČEŠKEM. Praga, 24. Včeraj je policija z mnogih hiš šiloma snela zastave. Brzojavi, ki čestitajo Črni Gori, so biji konfiscirani. Zvečer Je bila vsa policija mobilizirana. Neki narodno-social-ni shod Je bil razpuščen; dvorano je izpraznila policija. Tudi z dežele javljajo več konfliktov, V Kolinu so bile velike demonstracije, katerih žandarmerija ni mogla preprečiti. MADJARSKE RACE. Budimpešta, 24. »Villag« objavlja sledeče očitne race: Nadvojyoda Josip Franjo, sin nadvojvode Josipa je določen za bodočega albanskega kralja. Evropska diplomacija je že odobrila to kandidaturo, s katero je tudi Izmajil Kemal zadovoljen. Nadvojvoda Josip Franjo vzame hčer italijanskega kralja, princesinjo Jolando za ženo. Ta poroka je bila domenjena na sestanku kralja Vittorija Emanuela z nadvojvodo Fran Ferdinandom (?) ob priliki sestanka grofa Berchtolda in markaza Di San Giuliana. Madjarski list opozarja, da je prin-cesinja Jolanda vnukinja kralja Nikole. PODRŽAVLJENJE MESTNE POLICIJE NA REKI. Dunaj, 24. »Ung. Korr.« zavrača govorico, da bi vsled konflikta med reškim občinskem zastopom in budimpeštansko vlado glede na policijsko vprašanje imenovan poseben kraljevski komisar. Omenjena korespondenca trdi z vso gotovostjo, da namerava ogrska vlada predložiti policijsko vprašanje v rešitev bu-dimpeštanskemu parlamentu. POLITIČNA STAVKA V BELGIJI. Sklepi nacionalnega komiteja. Bruselj, 23. (Posebno poročilo.) Naciomd-ni stavkovni komite je sklenil danes po daljši debati resolucijo, da se skliče zbor na četrtek. Popolno soglasje je vladalo med vsemi člani, da se konča stavka. Resolucija za sklicanje strankinega zbora Izreka, da naj sklene strankin zbor konec stavke in pozdravlja uspeh Slavke kot demonstracijo solidarnosti in discipline med delavstvom, ki izraža nujno potrebo volilne reforme in ki je prisilila vlado na jasno izjavo, da mora komisija za občinsko in provincialno volilno pravico pripravljati tudi volilno pravico za državni zbor. Na strankinem zboru bodo referirali sodrugi Destree, Anseele in Vandervelde. Stavka še vedno narašča. BruseU, 23. Danes dopoldne niso mogli iziti trije liberalni listi, ker so se stavej teh listov ponoči pridružili stavkajočim, LIEBKNECHTOVA RAZKRITJA. Patrtotični panama od dne do dne večji. Monakovo, 24. »Neue Militflrische Korres-pondenz« poroča iz verodostojnega vira sledeče podatke o Kruppovem škandalu in kar je z njim v zvezi: V Berlinu, predvsem v pruskih vojaških krogih, so Liebknechtova razkritja p.ovzročila najsilnejšo konsternacijo. Vojni minister von Heeringen je bil dobil od višjih krogov nalog, da potlači neprijetno zadevo, ampak Llebknecht, ki ga je vojni minister pozval na zaupen pomenek, ni hotel o tem nič vedeti. Preiskava, ki se končno ni dala več odložiti, je spravila na dan najhujše podrobnosti. Mnogo pruskih oficirjev med njimi nekaj visokih aristokratov, je težko kompromitiranih. Glavni krivci so; dva polkovnika od pehote, en topni-čarski podpolkovnik in nekaj subalternih častnikov. Vsled Liebknechtovih razkritij bodo vkratkem penzionirani trije pruski generali. Preiskava se je močno razširila in vsak dan spravlja na svetlo nov material. Dognano še ni, ali in v kakšni meri so bile izdane vojaške skrivnosti tujim osebam, ampak ugotovljeno je, da so bili prodani akti največje važnosti za prusko vojno upravo. Preiskava je uvedena tudi proti 34 podčastnikom po najrazličnejših pruskih garnizijah. Dokazano je, da so interesirane osebe iansirale v francoskem časopisju hujskajoče članke zoper Nemčijo in za objavo Člankov so se plačevale ogromne svote ; pc zanesljivih informacijah je doba »Figaro« 200.000 frankov, »Temps«, »Matin« in »L* Ec-lair«c po 60.000 Irankov. Na virtemberške, saksonske in bavarske vojaške kroge je napravil pruski vojaški škandal najmučnejši vtisk. Tudi pruski prestolonaslednik Friderik Viljem je z ostrimi besedami karal »sramotne manipulacije«. Vojni minister v. Heeringen odstopi? Berlin, 24. V političnih krogih prevladuje mnenje, da bo vojni minister general Heerin-gen odstopit in ostal le še toliko časa na svojem mestu, da se reši v državnem zboru vojaška predloga. V vplivnih vojaških krogih so skrajno nezadovoljni z njim. ker je bil nasproti »napadom« (resnična razkritja so napacJi!) Liebknechtovim proti nemškim tovarnam za orožje preveč popustljiv. Po drugi strani pa doživlja vojni minister v državnem zboru poraz za porazom. Najtežji poraz je doživel predvčerajšnjem, ko je državni zbor odklonil od vojne uptave predlagano zamenjavo stavbnih prostorov. Vojna uprava je včerai odtegnila svoje zahteve, kar Je med poslanci izzvalo živahno odobravanje. RUDARSKA STAVKA V ŠLEZIJI Beuthen, 24. Število stavkajočih rudarjev znaša danes 31.825, včeraj je stavkalo 27.019 rudarjev. Število stavkajočih je pa v resnici z? 25 odstotkov višje, ker niso všteti rudarji večerne šihte. LETOŠNJA EVHARISTIČNA KOMEDIJA. Malta, 23. Letošnja evharistična komedija bo uprizorjena na Malti. Papežev legat, kardinal Ferrata, se je pripeljal že semkaj in je bil seveda sprejet z običajnimi slovenostmi. Sodrugi po Slovenskem! Z ozirom na razvoj našega tiska je nujno potrebno, da si uredimo lastno tiskarno. Za vzdrževanje tiskarne ter za vse ono, kar je s tem v zvezi, pa je treba dobre podlage. Ustanavljamo zato »družbo z omejeno zavezo«, katere naslov naj bo »Ljudska tiskarna«. Poživljamo zato vse one, ki hočejo pri tem podjetju sodelovati, da še udeleže ustanovnega občnega zbora, ki bo 27. t. m. v restavraciji na postaji južnega kolodvora. Začetek zbora ob pol 11. dopoldne. Kdor se namerava udeležiti zbora in slučajno ni sprejel vabila, naj to naznani sodrugu Antonu Kristanu, ravnatelju »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico« v Spodnji šiški pri Ljubljani. V Ljubljani, 12. aprila 1913. Dr. H. Tuma. Anton Kristan. Dr. J. A. Tomšič. m Pozor! Zadnji čas je, da pošljete naročnino, če je še niste poslali l rri Socialno politični pregled. = Gospodarska kriza se razširja. Odkar se ej začela balkanska vojna je pravzaprav le Avstrija občutila gospodarsko krizo, seveda razen | po vojni neposredno prizadetih dežel. Na Nern-fckem in Angleškem. Francoskem in Ruskem je bilo dela dovolj in Nemčija je še celo nenavadno nmogo izdelala in izvozila v času vojne. V zadnjih mesecih je pa tudi v Nemčiji več znakov, ki kažejo začetek gospodarske krize. Tudi delavci že občutijo posledice nazadovajočega gospodarskega razvoja. Uradno namreč poročajo, 'da se je oglasilo za 100 prostih služb v februarju 131 delavcev (v februarju 1912 le 125). v marcu pa 118 (v marcu 1912 le 110). Tudi na Ruskem se pripravlja preobrat. Tekstilna industrija na Ruskem je že v krizi: v Lodzu in Moskvi je na tisoče tekstilnih delavcev nezaposlenih. 1 udi v francoski tekstilni industriji je opažati nazadovanje Ali so krize na Nemškem, Francoskem, Ruskem le mimogredočega značaja, ki bodo izginile, ko se neha balkanska vojna, ali pa če se bliža sploh konec ugodne svetovne konjunkture in smo na predvečeru splošne krize, tega ni še mogoče natančno določiti. Za Avstrijo bi bilo posebno hudo, če se konča že sedaj visoka konjunktura na svetovnem trgu. Čeprav nismo bili deležni svetovne ugodne konjunkture, vkljub temu bi naše gospodarstvo težko oklevalo od vojne krize zadnjih mesecev, če bi bil v tujini slab gospodarski položaj. Prišli bi tako iz avstrijke vojne krize neposredno v mednarodno svetovno krizo. = I ržiška ladjedelnica. Iz tržiškc ladjedelnice so odpustili večje število delavstva, ker primanjkuje materiala za zgradbo ladij. Zasnovanih zgradb ladij je več, a potrebnega materiala ni na razpolago. — Obvezna razsodišča za delovne spore na Norveškem. Norveška vlada namerava uvesti obligatorična razsodišča za delovne spore. V zmislu zakonskega načrta sme vlada s soglasjem parlamenta v poedinem slučaju izreči, da je spor med delavci in podjetniki izročiti obveznemu razsodišču v razrešitev, pod pogojem, ako so ogroženi tehtni družabni interesi. Kot razsodišče posluje sodišče, sestavljeno iz predsednika delovnega sodišča in štirih članov, ki jih imenuje najvišje sodišče. Razsodba tega sodišča velja za dobo, katero je določilo, vendar ne več kot tri leta. Razsodba ne more siliti podjetnika, da bi nadaljeval svoje obratovanje, in tudi delavca ne, da bi nadaljeval delo, ampak obe stranki morata opustiti vse priprave, ki merijo na ustavitev obrata. I restopki se kaznujejo z globo od 5 do 25.000 kron, ki se ne sme izprerneniti v zaporno kazen, pač pa jamči za globo organizacija. Nadalje ima kralj pravico prepovedati stavko ali izprtje. dokler ni končano postopanje razsodišča. S tem zakonom bi vlada lehko prepovedala vse mezdne boje železničarjev, delavcev v plinarnah in elektrarnah in tudi druge velike mezdne boje. O delovnih razmerah ne bi več odločala moč organizacije, temveč mnenje več ali manj nepristranskih juristov. Kaj-pakda bodo norveški socialni demokratje in strokovne organizacije napeli vse sile, da preprečijo uzakonitev vladne predloge,, ki jemlje delavstvu njegovo elementarno pravico in oblast nad lastno roko. Novice. * Bilanca smrti. V petek so balkanske države uradno naznanile število mrtvih. Črna gora je izgubila 6000 mož, Grška .11.000, Srbija 22.000, Bolgarska pa 80.000, vse skupaj torej 119.000. Število ranjenih, ki jih uradno poročilo zamolči, je pa seveda še večje. Beda najbogatejšega mesta. Oospod Dea-km, bivši ministrski predsednik v Avstraliji, |e zastopal avstralske zvezne države pri kronanju angleškega kralja Jurija V. v Londonu, uospod Deakin je pa v času razkošnih priredb videl več kakor le bleščečo zunanjost najbogatejšega mesta na svetu, s katero je vlada pač Je omamila kneze iz Indije in zamorskih držav. Ko so g. Deakina vprašali po vrnitvi, kaj tla je napravilo med slavljeni kronanja tiajvečji vtisk nanj, je dejal: »Neki večer sem sc vračal od velike slavnosti. Polnoč je bila. Sel sem proti domu in korakal skozi temno, tesno stransko ulico. Kar zagledam na pragu hiše 12Ietnega dečka, ki je držal objeto triletno dc-kletce. Fant je bil slekel svoj suknjič in ga ovil okolo deklice, s svojo čepico je pa bil pokril dekletu noge. Od vsega, kar sem videl med svo-|im obiskom v Londonu, mi bo ostali ta slika najjasnejše v spominu.« * Stroški vojnih liujskarij. Z Dunaja poročajo, da so veljale posebne vojaške odredbe od jeseni dalje 850 miljonov kron. Toliko je to-fej izmetala avstrijska vlada za prazen nič. 850 miljonov kron so veljale »posebne vojaške odredbe«, vpoklicani rezervisti pa so prezebali, stradali in umirali brez pomoči. * Potopljen gozd. Iz Berlina poročajo: V vasi Hofsten se je pretečeni teden potopil de-pet oralov obsegajoč gozd v globočino 15 m. fiozd ie bil zasajen na-produ. Po vaseh, ki so Dkolo prodaste zemlje, so slišali močno grmenje. Naenkrat se je začel svet sesedati in kos peset oralov se je odločil od okolice in se popi ezal vedno globokeje. Stene potopljenega Kozda. ki so skoraj navpične, imajo silno veliko Vode in več studencev ie privrelo iz njih ter se izlivali v kotlino. Nižja drevesa so bila kmalu popolnoiUii pokrita z vodo in le vrhovi večjih dreves so moleli iz vode. Kmalu nato pa ni voda vec naraščala, kci jc novo jezero dobilo pod-zemeljski iztok Od blizu in daleč prihaja na tisoče radovednežev, ki z začudenjem zro ta pojav. Nekaj kilometrov proč se ie pa dogodil liov čudež. Na njivah in travnikih, ki leže precej visoko, so se naenkrat pojavili močni studenci, ki so narasli v deročo reko in ta ie poplavila vse bližnje ozemlje. Prodasto zemljo, na kateri se je potopil gozd in so nastali studenci, imenuje tamošnje ljudstvo že od davnih časov sveto morje. Geologi menijo, da je vzrok teh naturnili prikazov večletno izpodjedanje l'ode prav rahlih zemeljskih plasti. Človekoljubnost v vojni. Voina odslej ne JnUlfn w *tra,š1ega; nasprotno, če te zadene ' n W®Mvcst. Ja tv.»le tek, no , • zapičila si ti ie \ leo ik.i koti/.irana kroglja. V amerikanski ar- madi preizkušajo sedaj namreč kroglje, ki imajo ob straneh brazde in v njih je morfij. Vojak, ki ga zadene narkotizirana kroglja — tako pripoveduje izumitelj Humphrey — leže lepo na tla in zaspi. Kdor pa je dobil takoj smrtnoncvarno rano, ta se preseli brez bolečin v krtovo deželo. — Vojne morajo ostati, samo »omiliti« jih hočejo s takimi »človekoljubnimi« iznajdbami in vsak vojak bo odslej res pravcati zajec, ki bo šel še s strahom in gnevom v klanje. * Patriotizem In kupčije. V nemškem državnem zboru je sodrug Liebknecht razkril početje orožarn in municijskih tovarn, ki sejejo v tuje časopisje vznemirljive vesti za pospešitev kupčij in dobička. »VorwJlrts« objavlja besedilo takega naročila, ki se glasi: Ravnokar smo Vam brzojavili: »Počakajte na naše pismo v Parizu.« Brzojavko je povzročila naša želja, da spravite v razširjen francoski list, če le mogoče v »Figaro«, članek naslednje vsebine: Francoska vojna uprava se je odločila, da izdatno pospeši oboroženje armade s strojnimi puškami in da naroči dvakrat ve£, nego je bilo prvotno nameravano. Potrudite se na vso moč, da dosežete objavo takega članka. «• S spoštovanjem Nemška tovarna za municijo in orožje: Pl. Gontard. Poxgarten. Del dobička uporabljalo kapitalisti za po-množitev patriotičnega navdušenja in novih naročil. * Najdaljši dnevi v Evropi. Najdaljši dan v Evropi ima mesto Reykjavik na Islandiji. Tu se vesele kakor v obče na vsem otoku Islandiji belega dne. ki traja kar tri in pol meseca. Potem pride ob varangerskem fjordu na Norveškem ležeče mestece Bardo, kjer imajo od 21. maj-nika pa do 22. junija neprestano dan. V švedskem obmejnem mestu Torenau traja najdaljši dan 21 in pol, najkrajši pa samo dve in pol ure. V Petrogradu in Tobolsku v Sibiriji traja najdaljši dan 19 ur, najkrajši pa samo 5 ur. V Stockholmu in v Upsali je najdaljši dan 18 in pol. najkrajši pa 5 in pol ure dolg. V Londonu in v Berlinu pa traja najdaljši dan 17 in pol ure. * Omejitev gostilniških koncesij na Danskem. Na Danskem ie od dne 1. januarja 1913 v veljavi zakon, ki določa, da sme priti v posameznih občinah na 350 oseb ena koncesija za točenje alkoholnih pijač. Izjemoma sme več koncesij dovoljevati le ministrstvo. Osebam, ki še niso stare 16 let, se alkoholnih pijač ne sme nikjer prodajati. Policija sme to določbo še omejiti. * 83 miljonov odškodnine. Iz Novega -lorka poročajo: Odškodninske zahteve, ki so bile ga Jorka: Odškodninske zahteve, ki so bili pri družbi Whitc Star Line vložene vsled katastrofe »Tjtanica«, presegajo 83 miljonov in so predmet 651 pri glavnem sodišču vloženih tožb. Za preiskavo opravičenosti zahtev je določena posebna komisija. Najvišjo svoto zahteva miljonarjeva vdova H. B. Arris, ki je izgubila svojega moža. Vprašanje odgovornosti družbe »Wihte Star« še visi pri admiralskem sodišču, ki ima v kiatkem izreči razsodbo. * Pasja In mačja pečenka. Mesarski pomočnik Stocker v Avgusti je bil obsojen na poldrugo iz mestne mesnice jc bil obsojen, na poldrugo leto ječe in njegova ljubica na eno leto, ker sta prodajala meso krepanih psov, mačk in padle goveje živine. Zadelavala sta tako meso tudi v konserve. Neka gostilničarka je bila v zvezi s tem obsojena na dva meseca. * Revolver v cerkvi, Rimnmska tiskovna agentura poroča, da je Srb po imenu Stojanovič v katoliški cerkvi streljal na duhovnika iz revolverja, ne da bi ga bil zadel. Stojanoviča so prijeli in mislijo, da ni pri zdravi pameti. Razsodbe obrtnih sodišč. Ako je uslužbenec brez tehtnega vzroka pred časom zapustil službo, jc sliižbodajalec upravičen terjati odškodnino, ne pa povratka v službo Nesporno je, da je bil toženec več let zaposlen v tožnikovi tovarni za obleke kot poslovodja na dogovorjeno štiritedensko odpovedno dobo, takisto je nesporno, da je toženec ne glede na dogovor odpovedal na 8 dni in vzlie odklonitvi te odpovedi izstopil čez 8 dni iz tožnikove službe. Tožnikova tožba, da je toženec dolžan izpolniti: službeno pogodbo in vrniti se v službo. je bila zavrnjena. Zakaj? § 28. odst. 1, zakona o trg. pomočnikih določa, da gre delodajalcu, ako uslužbenec brez tehtnega vzroka pred časom zapusti službo, odškodnina za resnično škodo. Ker govori zakon izrecno le o povračilu povzročene Škode in ker so v zmislu § 42, zakona o trg. pomočnikih izključene določbe §§ 85. in 86: ods.t 3 obrtnega reda, ki omogočajo prisilen povratek delavcev na delo, ni dvoma, da obeta zakon v slučaju neopravičenega izstopa iz službe službodajalcu le povračilo škode, ki mu je vsled izstopa nastala. Tožbo, glasečo se izključno le na izpolnitev pogodbe in na povratek v službo, je bilo kot neutemeljeno zavrniti. Besede: »Lahko greste takoj« ne pomenjajo odpovedi. Tožba konteristke zoper službodajalca na plačilo četrtletne odpovedne odškodnine v »lesku 162 K 50 vin. je bila odklonjena. Nesporno jc. da je bila tožnica pri tožencu uslužbena od 20. septembra 1910 do 15. aprila 1912 kot kontorisika z mesečno plačo 05 K; tožnica se je 15. aprila 1912 nekaj sporekla s toženčevo soprogo in je vprašala H. T.: »Na koliko časa lahko odpovem?« H. T. jc odgovorila: »Lehko kar takoj greste.« Tožnica je nato zapustila službo. Tožnica trdi, da je H. T. izgovorila naveden s besede ukazujoče in da je bila neopravičeno odpuščena, in zahteva plačo do konca junija 1912 v znesku 162 K 50 vin. Toženec predlaga zavrnitev tožbe. k