poim ra Dia'eion Al. 348 7. interurban 3487 | nlna 4 D>n, na dom lit po ~oštt dostavil en list S Vin. Celoletna naroč' UohopAst se ne vračaio j nlna SO Din, polletna 23 D n, Četrtletna 13 Din. laser ali pn tiogo vorr Deto pomiritve, obnove in narodne konsolidacije Znamenit članek francoskega Usta o velikem patriojotskem činu N j. Vel. kralja Aleksandra — Demokratičen režim se kmalu zopet vrne ? Pnriz, II. jun. AA. »Pestit Parisien« prinaša Obširen članek Alberta J uli ena pod naslovom »Dve leti kraljevske vlade v Jugoslaviji« in s podnaslovom »Delo |»minitve, obnove m narodne konsolidacije, izvršeno v dveh letih, del« največjo čast kralju Aleksandru »n kabineta general« Petra Živ kovica«. AIbert Julien izvaja v tem članku, kako je leta 1928 divjala v Jugoslaviji strankarska l»r-ba navzlic ponovnim nai|»rom vladarja, n p r« voski vno cerkev. Na]x>sled je vlada /. namenom, da ohrani v množicah, zlasti |xi v mladini jugoslovanskega duha in edinosti, v edinstveni narodni organizaciji -»Sokol kraljevine Jngoslavje« združila vse članstvo Sokola v držav«. Julien konča: »Iz tega kratkega pri^ledu se vidi. čeprav smo namenoma ij-jpustili modro iniciativo dr. Mariinkoviča v zunanji politiki, katere orientacija se ni prav nič spreminjala, v čem je »talno stremljenje in kakšna je bila briga kralja Aleksandra in njegoviili sotrudnikov: dokončati veliko delo pomirjen ja in narodnega zedinjenja. Po teh dveh letih izkustev se moremo mi samo pridružiti hvali jugoslovanskega ti.ska in priznanjti, dn so biti ti najiori kronani s pt»|»I-nim uspehom. .Ko bodo )K>pravljene pogreške strank in ko bodo (»stavljeni temelji za na rodno edin-stvo, sc vrnemo,' je rekel kralj v manifestu dne 6. januarja 1929. -k vlada vinu iskrene de-mok racije.' Morda napoči ta ča« kmalu.« Lprava: Koptiarteva ulica šl. 6/11 Poštni čelt. račun, C/ubl/t na 13.178 lelejon štev. d5 49 BBSSSSSinMMMBiia Rooarii so iu odpetiati UeoriteK Carpontier. Bivši francoski tioksir (ieorges Carpentier rn ločena žena znanega filmskega igralca I/ta Chaplin sta postala žrtvi drznega roparskega napada. Ko sta po kon.'..tii predstavi v nekem newyorškem gledališču stopila v avtomobil, so ju napadli roparji, odpeljali z avtomobilom daleč ven iz mestu in ju oropali, nato pu puslili na samotni podeželski cesti. Plen roparjev cenijo na 25.000 dolarjev. Odkod dr Marinkoviča v Ženevo Belgrad. ti. jan. I / včerajšnjim Simplom-Orient-ekspri som je odpotoval i/. Belgrada naš /aimainji minister dr. Noja Mar likov č. I)r. Marinkovič od|Kytuje v ženevo na predstoječe zasedanje Svetu Društva iuirodov, kateregu č.tun je. Na bodočem /usedanju Društva na.rolov so na dnevnem redu mnoga vn/iin vprašanj«, kj, se deloma tičejo tudi naše države. Dr. Marinkovič: je odi|N>toval v Ženevo m ko! ko prej zato. da prouči to vprašanju in njili rešitev. 1'olefc tega je referent v Svetu Društva narodov o vprašanju mandatov velesil nad kolonijami in Ih> imel obširno po rtiči lo. N« kolodvor gii je spremilo veliko število njegovih uradnikov, na potovanju [ki ga sipremlja njegov osebni lujinuk K. Pavlovič. Prihod novega bana v Zagreb Zagreb, II. jan. ž. Danes zjutraj ob i»l h sc jc pripeljal z bolgra jskiiin br/ov lakom novi han savske banovine dr. Ivo Perovič. N11 kolodvoru so ga pričakovali njegov |»iiikrožmrco. v kateri javlja, da je nastopil svojo dolžnost ter poživlja vse uradnike, tla naj striktno in vestno izvršujejo svoje dolžnosti nepristransko in sloneč na znkonu v svrlio napredka splošnih državnih interesov. Pri tem naj imajo vsi uradniki pred očmi manifest Nj. Vel. kralja in deklaracijo vlade od 4. julija I9V). Nadalje zahteva novi ban, tla naj posto|Ki unidništvo / narodom ljubeznivo in vljudno. Buriiska uprava je obvestilu danes vse inozemske koncila te v /.ngroibu o spremembi vodstva. Bivši ban dr. Silovič odpotuje danes / brzini vlakom v Belgrad, tla se zalivali Nj. Vel. kralju za njegovo [»višanje in odlikovanje. Jutri ob II dopoldne 1» sprejel novi lian Perovič uradnike banovine, odi 12 |xi polio.ijsikc uradnike. Novii han stanuje v baltskih prostorih Komemoracija za f Jollrom 1 Belgrad. 11. jan. 1. Danes dopoldne ob pol dvanajstih se je vršila svečana komemoracija ta pokojnim maršalom Joffrom, ki jo je opra-/il v francoski cerkvi blažene Device Marije p. Privat Bellarde ob asistenci francoskih sester. Komemoracije se je udeležil tudi Nj. Vel. kralj Aleksander v spremstvu svojega prvega pribočnika, armadnega generala Stojanoviča. Pri vhodu v cerkev sta pričakovala Nj. Vel. kralja francoski minister na našem dvoru, poslanik Dard, in francoski vojaški ataše, general Petit. Med navzočimi smo opazili tudi mini-trskega pred-ednika, arinadnega generala Petra Živkoviča, celokupno vlado, bivšega ministrskega predsednika Ljubo Davidoviča, dalje predsednika Državnega sveta dr. Ninko Pe-riča, predsednika Društva rezervnih častnikov Radosavljeviča in celokupni diplomatski zbor. Po svečanosti, ki jo je izvršil belgrajski nadškof dr. Rodič, je imel župnik Bellarde daljši govor, v katerem je naglašal vrline maršala Joffra kot vojskovodje, človeka in vernega katolika. Napredovati\e Belgrad, 11. jan. 1. Napredoval je z ukazom Nj. Vel. kralja za svetnika v zunanjem ministrstvu dr. Ivan Perne v 4. skupini I. kategorije. Otvoritev ikonske rastave Belgrail, 11. jan. 1. Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja je priredilo Društvo prijateljev umetnosti v umetniškem paviljonu razstavo starih pravoslavnih ikon in kopij fresk. Danes dopoldne ob 1 se je vršila svečana otvoritev razstave, na kateri so bili med ostalimi odličnimi gosti kot zastopnik kraljevske vlade minister Frangeš in patriarh Varnava. Volitve v Španiji I. marca Madrid, 11. jan. kk. Da prepreči govorice o sestavi nove vlade, je španski kabinet objavil, da se bodo volitve v parlament gotovo vršile 1. marca in da bo vlada skrbela za to, da se bodo volitve vršile čisto brez. vsakršnega vplivanja. Ker traja najmanjši čas za svobodno volivno propagando 20 dni, se inora najpozneje 10.' februarja odpraviti ' sedaj obstoječe vojno stanje v Španiji in dovoliti svoboda zborovanja in tiska. Smatrati je, da se bo v času volivne propagande zopet razglasilo vojno staaije, če bi prišlo do večjih nemirov. Kljub temu pn bi se potem vseeno vršile volitve, ker se smatra ia neobhodno potrebno, da se parlament čim prej •ostane. | Kongres Sovjetske unije Moskvo, 11. jan. kk. Centralni izvršni odbor je •sklical prihodnji sovjetski kongres celokupne Sovjetske unije na dan 5. marca v Moskvo. Ban dr• Marušič nadzoruje Maribor, 11. januarja. Vse današnje dopoldne je ban dr. Drago Marušič sprejemal de-putacije, kakor razna kulturna in gospodarska društva, načelnike cestnih okrajnih odborov itd. Med drugim .je sprejel tudi predstavnike Kmetske zveze in sicer gg. Šerbineka, Vese-njaka, Mihelčiča in Krajnca, ki so tolmačili želje in potrebe kmetskega ljudstva. Ob 14.18 se je ban odpeljal v Ptuj. Ptuj, 11. januarja. A A. Danes popoldne se je pripeljal semkaj iz Maribora ban dr. Marušič. Na postaji ga je pozdravil mestni načelnik g. Mihael Brenčič, ki mu je v kratkem nagovoru izrekel dobrodošlico. Ban se je za prisrčni pozdrav zahvalil. Nato je okrajni načelnik predstavil banu prisotne osebnosti in sicer komandanta mesta inženerja - majorja Mirka Šarca, okrajnega podnačelnika dr. Zvonka Bratino, mestnega podnačelnika Pavla Piricha, davčnega inšpektorja Ladislava Jeršeta, komandirja orožn. čete Milana Cvetkoviča, načelnika progovne sekcije inž. Josipa Urban-čiča, banskega svetnika dr. Mateja Senčarja in druge. G. ban in njegovo spremstvo so se nato v avtomobilu odpeljali v poslopje okrajnega glavarstva, kjer je ban najprej sprejel zastopnike nameščencev ptujskih državnih uradov pod vodstvom okrajnega načelnika Vav-potiča, ki je v svojem pozdravnem nagovoru zagotovil bana svoje zvestobe in v imenu vseh državnih nameščencev obljubil, da bodo drž. uradniki kakor dosedaj tudi poslej vedno delovali v zmislu visokih idej Nj. Vel. kralja, izraženih v manifestu z dne 6. januarja. Z veliko pozornostjo so nato vsi prisotni sledili patri-otičnemu govoru g. bana, ki je med drugim rekel: »Potrebno je, da mi vsi dobro razumemo sedanji položaj. V velikem času ".ivimo, v važnem razdobju, morda v važnejši dobi, kakor je bila ona, ko so naši predniki ?. vsemi svojimi močmi in napori ustvarjali Jugoslavijo. Mogoče se nismo vedno zavedali, kakšne doiž- nosti nam je nalagalo dejstvo, da živimo v lastni svobodni državi. Danes, po dvanajstih letih vidimo, da smo bili nepripravljeni za veliko odgovornost, ki jo nalaga našemu narodu samostojno življenje v neodv'sni državi. Nj. Vel. kralj Aleksander je v svoji veliki uvidevnosti s svojim manifestom prekinil ono [ prošlost, v kateri smo se kosali med seboj, ne morda, da bi čini bolje vladali sv »jo državo, temveč da bi jo še bolj desorganizirali. Danes, v sedanji velevažni dobi je naša sveta dolžnost. da /. vsemi svojimi silami delamo za konsolidacijo našega državnega doma. To nam nalaga tudi odgovornost do naših potomcev, ki jim moramo zapustiti dobro urejen dom. To dolžnost ima pred vsem uradništvo, zlasti slo-vensko uradništvo, ki je na posebno dobrem glasu. Pozivam vas, da delate preko svojih dolžnosti, ker veliki čas, kakršen je današnji, zahteva tudi velikega dola. Pozivam vas, da položite v svoje delo tudi srce. Uradništvo, ki se zaveda svoje dolžnosti, danes ne snic delati tako kakor prej, nekako šablonsko 'žrtvovati mora vse svoje duševne in telesne zmožnosti, da doprinese v pravilnem razumevanju visoke ideje Nj. Vel. kralja svoj delež h konsolidaciji države. Naš kralj je naš edini pravi pot ki vodi h gospodarskemu, kulturnemu in duševnemu napredku naše ljubljene Jugoslavije. Apeliram na uradništvo, da z ljubeznijo do države in z zaupanjem gleda na vse ukrepe centralne vlade in bauske uprave in da jih izvrši, kakor to zahtevajo interesi naroda. Pozivam vas, da z udanostjo gledate v globoko modrost kralja Aleksandra, ki je z velikim delom, ki ga je izvršil, zares vreden naše ljubezni.« — Vsi prisotni so sprejeli banov govor 7. velikim navdušenjem in trikrat vzkliknili svojemu vladarju. Ban je nato v spremstvu pomočnika dr. ■ Pirkmajerja sprejemal do 8 zvečer razne de-i putacije. Jutri se ban in njegov pomočnik odpeljeta s spremstvom v Mursko Soboto. Ozadje polisko-romunshih pogajanj Nemška prolipoljska gonja izsilila obnovitev vojaške pogodbe Družba JURIJA" Premog Duna ska cesta št. 46 Telefon: 2820 Drva Koks Varšava, dne 11. jan. ne. Zadnji teden se je [KMiovno govoriilo o obnovi poljsko-romun-#ke vojaške [»godbe, k:i bo iztekla prihodnjega meseca. Znano je, da se pogajanja meti obema vladama vršijo že dalje časa i:n sicer pod pritiskom gonje, katero je vpnizoril nemSkii tisk proti Poljski državi in ki se vrši z nezmanjšano srditostjo že tni cele mesece. Poljska vlada s po-četka niti namere ni imela |Kxlaljšafi vojaško konvencijo z Romunijo (naperjeno predvsem proti sovjetski Rusiji!), toda očito sovraštvo, katero kažejo nešteti čini nemške države, so pri-morali poljsko vlado do tega, da misli na obrambo svojega ozemlja tako proti vzhodu, kakor proti zapadli. Za enkrat sicer ni nobene resnice na tem, da hoče Poljsika daiti protinem-ški značaj obnovljeni pogodbi z Romunijo. Res je, dn bi v slučaju ruskega vpada v Besa rabijo. Poljska morala v prilog svoje zaveznice oslabiti nemško mejo. Res je tudii, da bd bil ta raz- log zadosti, da Poljsko zahteva od strani svoje zaveznice protiushigo za slučaj konflikta z Nemčijo. Toda z« enkrat se o tom še ni razpravljalo. Pač pa »e sli$k da hoče Romunijo spraviti v novo pogotlibo zavarovanje s,voje meje proti Madjarski. Temu se poljska vlnda upira, ker za enkrat ne želi »topiti na polje, kjer vrši varnostno službo Mala antanta. V zvezi s tem, poročajo ie. zanesljivih virov, d« so se pogajanja pospctM« radi manjši, njske delvite. katero bo Nemčija razvai« v Genovi. Poljsika bi v tem slučaj« rada računala na dejansko [»moč romunske diplomacije. Nadalje je povsem resnično, d« je sovjetska vlada [»red kratkimi obnovila pon-udbo za nevtralno pogodbo s Poljsko. Nemški tisk se prizadeva, da bi to osmešil češ. da je izmišl jotina, toT s tem prikril bojnizen |xwlcdic končnega poljsiko-ruskoga siporazuiiiui Razdeliti hoče vse svo'e premoženje .\>\v york, 11. januarja, s. Najbogatejši mož na svetu je Jchn R o ol< e f e 11 e r, ki je star že f/> let. Živi v sijajni vili blizu Newycrka, zdaj pa se je zaradi hude zime podal v svojo vilo \ Floridi na Ormondski obali, kjer se je začelo zdaj že kopanje. Tu je zbral le dni svoje prijatelje, katerim je prebral svojo poslanico vsemu svetu. V loj poslanici se najproj zahvaljuje Rogu za ogromno bognslvo, ki mu ga je dai, in napoveduje, da bo, ker Juti, da se mu bliža smrt. daroval svetu vse svoje ogromno bogastvo. Slvar je seveda povzročila veliko senzacijo v javnosti. Roi-keleller je že dosedaj daroval veliko >vojega premoženja v znanstvene in dobrodelne svrhe. Po«navalei cenijo vso to vsoto ua približno bajeslovno število iftO milijard dinarjev. Vzllc temu pa premoženje Hocksielleria le še raste. Zadnji veliki krah newyorških bank mu je prinesel dobiček najmanj 10 mili- jard dinarjev! Rockefeller je namreč bral a la hfiusse, ker jo kupil za več miljard dolarjev vrednostnih papirjev; seveda je prodni svo.'e lastne papirje afla hausse In jih zopet kupil nazaj a la baisse, tako dn je postal skoro ecRSl gospodar : Standard Oila :. Rockefeller, ki je dosegel tako visoko sta- i rost, obenem pa bogastvo, kakršnega ui imel še nihče v zgodovini človeštva, je razumel, da njegova ogru.nua moč lahko poslane ludi nevarna. Ogromno podjetje »Standard 011a<, ki ga je ustvaril iz nič, je preveč narastlo, lako da fe, kntecr je svoj ras bil dinosauriis ogrožen od 1 majhnih živali, danes ogroženo po napadih angleško - holandskega pelrolejskega podjetja Shell, ki oddaleč ni tako ogromno, razpolaga pa s skrajno inteligentnimi silami. Raje slari Rcckereller ne culi več moči, cla bi svoj takn ogromen trust v smislu racionalizacije refor- i nural in se *ato že clelj časa bavi z mislijj, ka- | ko bi svoje bajeslovno premoženje obrnil na drug način v prid človeštva. To je tisto, na kar je bogati starec namignil v svoji podanici, v kateri obeta, da bo presenetil svet s leni, da mu bo vrnil svoje' premoženje. K c kelellerjeva v slanica fte do-lovno gla-;i slede,'e: -Gospod, daj mi, da bom pametno \ porabil darove, ki si mi jih Ti dal tekom mojega življenja. Pomagaj mi, da bom spoznal, da največja sreča obstoja v tem, da delim s svojimi soljudmi lo, kar si mi Ti milostno pudri-,1. Brez pomisleka sem sprejemal iz Tvojih velikodušnih rok vse, kar mi je usoda nudila, zato pa prosim daj, da bom ludi brez pomisleka Tvji d r razdelil med vse, ki so po-irebni. Kakor si Ti, o Bog, bil izvor moja sreče, lako naj bo moje življenje izvor sreče za mojo fobraie v Tvoje® imenu. Zakaj, ako damo drugim, smo vrnili samo Ujirn in Tebi.< Po drobnos leiii i R'o de .Taneiro, 11. Jan. s. Med leni ko minister Balbo s svojimi 11 aparati iz Pori Natala še ni po programu vzletel proti Rio de Janeiro, kjer ga slovemo pričakujejo, ker čaka na dvanajsti aparat, ki je bil na polelu iz Afrike moral pristati na vode Atlantskega oceana, prihaja vest, da je ta apaiat za polet sploh nesposoben. Ta aparat pod poveljstvom kapitana Baistrorchija je bil primoran, da se na polelu iz Afrike proti Pori Natalu spusti ua Ocean, kjer ga je vzela italijanska ladja-spremljevalka v arstvo in vlekla do otoka Fernando de No-ronha. Ker zaradi visokega morja ni bilo mogoče pristati na o'.ok, da bi se aparat demontiral. je vlekla ladja letalo še 1100 km naprej proti Port Nalalu. T> da ko so se že videli svetilniki brazilske obali, in se je ladja nahajala v gostem dežju in v h-rju, je bilo lelalo zagnano v ladjin Irup ter lako poškodovano, da ga je bilo treba v temni noSi demonlirati z veliko težavo. Rešili so moirje in instrumente, trup sam na so polomili. Tako bo Palbo danes, 11. t. m., o lic tel preko Bahije v tiio de Janeiro samo z 11 npa-rati. Dva aparata sta namreč, kakor se ja že poročalo, že pri vzleiu iz Polarne v Aiirlki zgorela in sc jiolopilu v O.-eanu, Čeprav se morajo vpoštevati izredne težavne in neug< dne okolišiine, v katerih se ;c ta dolgi polet italijnns! v O VO.tlG 7TilC ne cskdie vršil, so strokovnjaki mnenja, cla ,'e bilo šrtev preveč. Šlevilo ubitih letalcev ne zn ia samo pet, kakor »o je prvolno poročalo, ampak sedem, število izgubljenih aparatc-v znaša pa tri od štirinajst. Piloli so v N-.itulu pripovedovali po.aiuez-nosti dramatičnega poeta iz Afrike v Brazilijo. Vsi poudarjajo, da je bilo skrajno predrzno dvignili sc iz Dolanie v zrak s težo -1000 kilogramov za vsak aparat. Eden izmed pilotov je dejal: :-Največje premagovanje sredi lemne in oblačne noči brez lune je bilo lo, da nismo smeli obrniti pogleda navzdol, cla bi videli mcriiko gladino. Zakaj če letalec v lakih okoliščinah lo slori, se n u zdi kakor da bi se morska piad " i vzbočila in se dvignila napram aparatu. Ta optična iluzija privede do tega, da hoče pilot popraviti svoj poležaj in napravi napačni manever, tako da se aparat nagne po-šev nav; dol v morje.« Piloti so morali' opazo-vrii ed.no le tako zvnni visrkomer. da so brez orientacije na morje vedno vedeli, kako visoko se nabaj"jo, in pa aparat, ki kaže, ali je lelalo v ravneves it lo je lioricontalno ozircnia vzporedno ■/. morsko gladino. V obče so se le-J lala n ha;aln nirl>:o nad mor em, čigar gladina j .--e večinoma ni moda razločevali cd neba; vl-| Tina ur.d morjem je var.rala med 5 in 200 m. Kaj men to mednarodnh odnošajih g. Tkornas Praga, II. jan. kk. Ravnatelj medna rt>l nega delovnega ura i u. ki b'vo sedaj \ Pragi, ji' na »pri-jeitrni č sn ikarjev gcvoril danes precej ne-pn.krto o bodoči izvolitvi dr. Benešu za pre.l-»edn.-ka razoioži i vene konference. Izjavili je. da h«» C( &kndovo ka / oictoio jo svojega zunanjega mittHira v bodočih dveh leldi, pos: bno leta 1932. Icrnli šo večjo vl-rigo k-kor dodej. ker so Ik> v tem k-iti v razoru; 1. veni lw:i terene i načela li .k \ iaeija razoro/ž vene?« vprašanja. Dalje je izjavil, da je dospel \ Cev'ko lovcu ko zato. da do'.)i informacije o vproevnju detovnegn časa v ru In kili rjavega premoga in o ©setnnrnem dc-lovii'ku v industriji', stekla. Glede splošne gospodarske krize jc i .'.javil, da I' na jo držnivc Srednjo Mvroipo nalogo. ipc *i:ui jedro bo loče go.;-;io-daif.ke Paincvmpe. Na tem vpraša«j-u imajo največji in najvotainej"' interes. Pristavil je: :»Sme-ji-m se. če svet objokuje konec sUvre avsiro-r.grsko monarhije. Ra .no iia rašču jo. Pod vidom p za.lr.!'!lti Dally M-.'-'-.« nrm"ki telr ki. Več kot 600!) Noiueov slu -ji k nt '.n«lrt»V.orji in komandami zr: "n'ib < .'eridor v sovje' ki armadi!. Oni tudi vodij:« aeronav.-ičnn mkademdje, kater'in "'oji' na čoln Ko!o*:nv. Vino",T.*'ov'il'iK' iti-vnrne izdelujejo ogra-mno '•'•;> le-'u-l. sred v;i pa dnje t"ko zvini O-vvj' 'm. to j? savjr'-Vn organizv.eij-.t za kcitVv/a :,v>c'jo. k1' ckoiva svojo sre:!'»tva tu M na ta nv.čhi. da o Koru jo od plače lisbl/boncoin in dc-.hvs.vit. SovjcI- V'j vojna avinoka k riK-oivlr'ra svojo dolo '.a svoje vaje na pc' kune. k-.'rr.i mo:'ji zlo«'-i na u'včenjo vdVik-h m o*-!, šn lira jo so predvsem ofrnzlvni tiaorli, ki bi j'!i './.vr:llo ve-Pkc /nično o 'k-v:tre. oprr-mljono za d :''ge palete v knlor .nlco.li čivsu dneva in v na j If/.uvnoj-SMi okol!"iV'tah. tako na pr. v 7'irokom č - a. Nek: nnglo"ki <-;v.:"ov:ilrc. ki so jc vrnil v. Rn-sijo, pripoveduje, dn bi se li m-.ip.idi -imeJi izvr- šili no sledeči nevč-u; Prva eskndra bi metala nn zemljo neJkodlllve bemie, ki bi povzročale samo paniko med prebivalstvom. Nr.to bi sledili mrf"-e,jši apnl ti, ki bi metali eksplozivne bombe. Za njimi bi prlšln letala, ki bi metala egromno številu pesebn!h mtiihnih bomb, ki vž gajo. Krneč hi tvorila eskptlra, ki bi spuščala bombe s .strupenimi plini. Ki'V;o gre na te,111 pil;;ovedovjnjii ru ru-črn f,-ktičn-".h 11 mor sovjetske vio le, koViko pa na raČu-n fanta "'jo toga an.g'cvkega l;s'a, k' večkrat 'o; Vura živo 111 verjetne vc ii i/. Ru/je, jo te. ' O niari. N« v sni noc-.n r: '.pol- gajo vse vrVke državi« brc/ '-'.jeme z nvcžnim; zraetv.-nii vojnimi broiovji, v»'g.:>'-n:'«m bomiibaimš strui>e-lvimi pl'ni in mogočo še dru^ mi uin.lčujc-riiail src-Jslvi. Fc&kSiiižna slovssncsl m a Kvasu Pc-sl-jna, II. jeti. s. Danes so v Itrmlovju 11 v llnišovju. kjer j-.« siu/:'l za o': finski-, a •oh. Blaž "na, ki ga fa-.■"::',i seduj Irko slavijo, jo b'l seveda S''on-enec, ki je že lota 1921 vs-iopd v vl ile faž:iS'lov. Šmarje na Dolenjskem. II. januarja, iunoui (v sobuto) cikrog š ju nenadoma na- sjol požar pri posrslivku Jožefu Novaku, po domačo Pri AuUinkusIna Piošnli pni Šmarju na Dolenjskem. Ljudje so se ravno siprovilili k so-botn-c-iiiu pn^i.lku. noč jc bila miniui, samo burjo jo, malo |>ihalii in -neg ji- nadeto val. Ivur na-onikrat se \ tem mjenem 111'iu zelo posveti, ka j:-7 ogenj je nastal pod ko®oleemi, ki ju bit takoj ves v planienu. kmalu so so zneidi glasovi zvonov iz bližnjih cerkva, obcncni je tudi tovorno v (.'i-oiupliem začela dajati signale, da gori. Skoraj polnviro neba jo bilo ra/svetljonrga. Ogenj jo nato olijel šo lilov in po I / Ksinico, v Iviiterl jo b:lo /elo veliko I dja. Sreča v nesreči je b'!a da fo bil po droliuh še sneg. ki je pred kratldim zapadel, drugače bi najbrž z.;o-relo tudi h'ra nesrefiiega posestniku, in pu, tla stoj i j 1 ta po. d.;) jo na zahodu! strani vo-s-', ker bi v dragem položaju lahko burjo povzi srečo. Rfczon po lopju je jiojorelo gospodarsko orodje. Živino so rešili vso. /avo-rovalirna je tako majhna, da bo komaj za prav najnujnejše potrebo, k požaru je pnsel tutli g. kaplan iz Šmarja in orožnVki s Škofljice. Obenem so se odzva-H okoliški gasilci. Nnj»prej so pošli iz šmorju z molorno in ročno brizgalno. ti so se res zaveddi svoje dolžnosti i,11 so vzitu-jali do zadnjega. Daljo so bili gasilci v/, škofij ee, Pijavo gorice, Ponovi« vasi in On t: ne. Vsi niso stopili v akcijo, ker jo dostop do vasi zelo težaven -in je h M požar lvii.ro omejen. Požar jc "ostal n« nopoja-snjen način, najbrž po zlobni rek'. Ljudje namreč pr -ov t :lu jejo, do je hodil po-ioMnc neki tujce okoli in je ljudi »prnšo-v-u I to lin ono ter da se jo zelo sumljivo obnašal. Zadevo imajo v rofcah orožnuki. Ogromen plaz Newyork. II. jen. s. Iz Guuyuc|uilu poročajo o ogi-onvn-' nesreči: 1'izovlnk, ki je l»':l z 111110-g-lmi potniki natiu njen v Guoya<|ii'il, jc bil v ekroju lluigra zalo i 011 od ogronnuogo plaza, ki jo vlak skoraj popoVio.iia zasul. Toikoj se je ongamozirahi rešibut in pomožna akcija in i«> do'geni ncpiekiijeuoni delu so i/vlekli i'z veiike mase 170 mrlieev ili veliko ranjencev. Žiii usohopani San Frnnetsco, II. jnn. s. Pod neko želeZ-n:"ko galerijo jo delalo 20 delavcev. Naenkrat se je vdrl plaz, ki sc je bil nenadoma utrgal s hr''bo nad galerijo. Galerija je popolnoma zasula. Na Mre mesla so bili o.iiposlnn' delavo. ki skušajo izvrtati v /cm'jo rov. po katerem bi se vpeljal zrak do zasutih delavcev. ČmlvŽEo ozdravV$n'e roča: Rim, 11. jan. s. »-Giornale dTtalia« PO »V Re^jJio Emilia se je pripeitl dogodek, ki se splošno označuje kot čudež. Vdova Paš-quali, stanujoča s petimi majhnimi otroci v revni sobi mestne klavnice, ima hčerko Ali-ce. Malo deklico že dol'?o uničuje bolez:n, ki so, jo zdravniki tečno ctla"'nozirali kot gangli-arno in črevesno tuberkulozo. D"klica že celo leto ni več hodila v šolo in je doma ležala.« Pred dvema tednoma je obiskala revno družino znana dobrodelna gospa, ki je nri-nesla s seboj relikvije od sv. Terezije od Deteta Jezusa. Od te relikvije je gespa odtrgala majhen košček svilenega ovoja in ga položila na jezik deklici, ki f*a je splaknila doli s kozarcem voije. Ponoči nato sc je zeblo, cla se je bolezen poslabšala, rano zjutraj pa je bil otrok popclnoma prenovljen. Mati in bratje ozirema sestrice so bili ksr preseneč ni od te nenadne izpremembe. PokK-ali so dobrotni-o, ki je takoj poklicala zdravnika. Zdravnik, isto-talco začuden, ie izjavil, da bi mogla ta i^pre-memiia biti ssmo prehodna. Toda Alice je še istega dne vstala in se jc počutila poprLio-ma zdrr.va. Ko je zdravnik zopet prišel, je našel dddico v tako zdravem stanju, da jo je mo 'el že pustiti v šolo « »Tudi še danes je deklica popdnoma zdrava, kakor da ni bila nikoli bolna,« čš čsr'n Bivši član sovjetskega poslaništva v Stock-fiolnui, S. Dimitrijevski, je napisal o bivšem sovjetskem komisarju za zunanje zadeve Ciče-rinu članek, iz katerega posnemamo: Ce ne hi bilo nobene revolucije in nobenega Lenina — ne bi čičerin v političnem svelu ničesar pomenil. Neznaten, odslovljen uradnik zunanjega ministrstva. Njegovo življenje bi komaj zapustilo kako sled, niti v obliki mične anekdote: posebnosti neznatnih ljudi ne zanimajo nikogar. Lenin in revolucija du ga napravila za zunanjega ministra ogromne države — iu v silni zgodovinski dobi. čičerin si ni sani ustvaril svojega položaja. Ni stremel za oblastjo in se ni s pohlepnimi iii niollninii zobmi zagrizel vanjo, kakor mnogi drugi, on ni plezal od stopnje do stopnje, odrivajoč druge. Če ne bi bilo Lenina, bi čičerin danes najbrže sodel v enem številnih sovjetskih arhivov in vlagal akte. Lenin ga je zgrabil za ovraintk njegove ponošene suknje in ga posadil na stol ljudskega komisarja za zunanje zudeve. Čez nekaj časa je šlo ime čičerin po vsem svelu. Lenin se ni zmotil. Kaj je vleklo Lenina k čičerinu? Ker je bil Ia nekoč uradnik zunanjega ministrstva? Komaj, čičerin je bil v starem ministrstvu preveč brezpomembna oseba in ni imel s pravim diplomatičnim delovanjem nobenega stika. Ime? Ker se jo njegov oče pisal čičerin in je bila njegova mati grofica Čapskaja? To je igralo gotovo vlogo. Lenin je cenil imena 111 zveze. Zaradi njegovih zvez z inozemskimi in-dustrijci je podpiral in protežiral Krasina. Čičerin je š svojim imenom lako v Rusiji k-»kor zunaj nje.tvoril živo zvezo z zK-dovuisko J!u-sijo. To pa seveda ni bilo glavno. Cllivro so bile posebnosti Člferlnove narave. (Mferin ni bil ni rž akci'e. Ni imel ukazujoTe roke, ki bi vodila dogodke in ljudi. V realnem živtjnnju je bil mehak kakor vo ek, boječ kakor le !:o§, ?la-boleti kakor otrok. Življenja m poznal ln'R5 ga je bal. Bil je svojevrsten človek. L^bko jo. nervozen in grdni.ifijcč, dolgo V/biral telovnik "li ovratnico, ki bi bila najmodernejša .-li n?jorl- i gipilnejfea. Zn-efkana cvralnlco p:n je mo;r.la bolj razburiti kakor rieprijelna dirV.r.iat.ki nota Cele ure je lahko poslušal -tonče o raznih škandalih. Zariietnval ni dobrega vit';', kurji? pečenke in divjačine z dobro omako. Če bi j.a zagledal kokoš, zajca ali srno, bi izgubil glavo in ne bi vedel kuj pobeli r živaljo. Ljudi se je bal iu se je zalo trudil, d; bi po nicžnosti čini manj prišel v stik ž nji I. celo z uradniki zu urnega urada. Oh'oval je ž njimi po listkih. Vsako iulro so po komisa-rijalu in po njemu pridruženih ur-dih razna-šali debele znvoičlce Cife. novih listkov, vsi po istem kopitu: »Spoštovani sedru«... in spodaj s prav majhnimi črkami podpis: Gcorgij čičerin. Na teh listih so bile večkrat napisane samo dve, tri besede: vprašanje, reklamacija, pritožba. Včasih pa cela politična' raztirava. Posebno rad se,je čičerin posluževal len listkov, če je imel. komu kaj neprijetnega svom-čili; cla bi to osebno storil, ni imel doVoJj poguma. Na listkih so mu ludi uradniki ot>:: >-varjali. Bili so odgovorni sodelavci '/.unnf.cv.fa komlsarijala, ki so vsak dan občevali s čife-[ rinom po listkih in na ta način rešili množine ' vprašanj, po cele ledne, ne da bi ga videli. Novih eseb čičerin ni trpel. To so bila suni- Ijiva m iievarna bil^a. Ni vedel, kako ! pram niim obnašal, kaj mislijo, kaj liočeio: 1 morebiti je bil kd:> nj;li celo odposlanec strašne OPU ali cenlraluega komiteja slranke, ki naj bi njega, čičerina, opazoval. Čim se je v ko-niisa.r".a!u pojavil ucv st:delavcc, je postal Ci-oerlu čido zmešan umaknil :,e je, jvzaupljjvo pogledoval se pod/vil lako, k«kor da ga ne bi op a-i I — in lo tako dclgo, dokler se ga. ni, po crem ali dvcii telili, navadil. čiče;in je Sivel nc noči. Spat j« legel ob 8 zju1taj, vs-al nml ero in drugo uro popoldne, zver?r se .je zone! odpočil' — in nalo delal vso noe. Dnevni čas je bil zanj mijmučnejši. čas ney> rije I nesli: molečih glasov, srečava »ia z neljubimi in mv.ianinii oiebami, uradnih konferenc. Ponoči lega ni bilo. Prihajale so samo znane o obe. Ponoči se je lahko osredotočil: na /ai''mivo , oro*ilo na kako knjigo, na gla-sovir. Ponoči je lahko razniolrival o najzanimi-vejš'b proBlendh. Na cesti se jo Čičerin le redko pokazal. Vozil se je v starem avtomobilu ua konference. Zvečer in v ono ali drugo inozemsko poslaništvo. Zdravniki so pa vztrajali na,tem, da se mora sprehajali, vdihavali svež zrak. Bilo je neprijclAo, pa se je v/.eeno vdal. Začel je z iz-f.oti — ve v /aprlem avioir.obilu, zavit v ogrinjala, da ue bi vleklo. Avtomobila ni nikdar zapuslil. Peljal se je do določenega kraja iu obrnil. O praznikih, ko je bilo okrog komisa-rijala prazno, je /julntj topil na c-eslo. Hodil je kake pol ure okrc.g hiše — na iopel solnčnl dan v debelem plaliilu, •/, ruto okrog vratu, v galrš- b. •/. clo'/n-''oni. čc jo zagledal znanca, je zbežal skozi vr, 'a. Njegovo ecl;iui 1 'zvedrilo — r ure 11 kniig, čr.-•cplsov. a'du-i. j: — so bili dinlontaUki sprejemi. Tam m ju zbral vos svet iu lam ie čičerin živel. Večkrat so že vsi gostje odšli, on pa je ostal z gostiteljem do julra. Temeljne črte čičeriuovega pola so vodile k tradlčijonalni ruski polHiki. Na zapadu: vse zaprlo z bajoneti, po možnosti stabilno stanje. Maximum: obnovitev starih ruskih mej. Kot prvi korak v tej smeri — vrnitev Be«arabije. Spekuliranje na interesnih nasprotstvih evt- p-skih velesil, poizkus nasloniti se na eno velesil, mogoče celo zveza ali dogovor z njo. Glavne naloge pa so na vzhodu. Tam je množica zamotanih interesov. Visoka igra na Kitajskem. Zasedba Monrolske. Vedno rastoči voliv na zahodnem Kitajskem. Porusenje srednje Azije pod zasiavo razvoja narodne avtonomije. Ustvaritev baze, cla bi se približali Indijski meji. Prijateljstvo z Anianullabom. 0 vojitev perzijskega trga. Prijateljstvo s Turčijo. In'rise v Mali Aziji, Hedžasu, Iraku. Vse se je pletlo v tej politiki: podkupovanja, intrige, podpora generalom, izdaja, vohunstvo, petrolej, bombaž, zlalo, kri. V vsej tej zamotani igri se je čičerin prav tako dobro spoznal kakor na svojem glasovi r ju. To vse je prešlo. DrugI časi — drugi ljudje, metode in cilji. Ljudski komisarijat za zunanje zadeve je potisnjen ob stran. V ospredju stojita GPU in komunistična inlernaclonala. Glavna stvar je, da za vso današnjo zunanjo politiko nI nobenega cilja več. Svetovna revolucija? Upor "delavcev iu kmetov-::? Za to nI potrebno zunanje ministrstvo. In polagoma so se diplomatska zastopstva sovjetske zveze v I inozemstvu spremenila v fornvdna kritja raz-I dirajočepa dela kominterue in GPU. To je edi-I no, kar danes zahtevajo od voditelja zunanje j io! H-to. 1 Čičerin ie uoslul odveč. Ljubljanska kronika Ljubljana, U. januarja. V dvojnem znamenju Je bila danaSnJa nedelja: V znamenju zimskega mrzlega dolgočasja ln v znamenju predpusta. Kar je bilo >e luž — teh seveda ni v centrumu mesta, ampak le ua periferiji — so bile zamrznjene, ljudje pa so hodili lesno zaviti v suknje, skrbno Izogibajoč se vsakemu dotiku z ledeno mrzlim vetrom, ki je danes piliul po ljubljanskem polju. Pa kaj veter, skoro prava kraška burja je danes mrazila ljubljanske kosti in le težko bi se dobil danes kdo, ki bi bil te burje vesel. Razen seveda zagrizenih knajpovcev, ki jim je vsak veler in pa vsaka vremenska sprememba dobra, da se ob njej kurirajo in boljšajo svoje že itak utrjeno zdravje. Priznati pa je treba, da današnje vreme vsaj .škodovalo ni nikomur In je ,še celo verjetno, da je marsikomu koristilo na zdravju. Po mestu so se sprehajali ljudje različne starosti in paradirali z drsalkami. Marsikdo med temi »plah ni imel namena, da bi jo mahnil drsat še na razne bajerje pod Rožnikom in Golovcem, temveč se je prišel ua glavno ljubljanske ulice samo pokazat, da je tudi 011 Športnik. Kar pa je v Ljubljani resničnih športnikov in prijateljev zimske narave, ti so mogli današnjo nedeljo izrabiti tako, kakor so sami želeli. Sneg s;cer ni bi prvovrsten za smučanje, vsaj v okolici Ljubljane ne, veniDr pa je dosti smučarjev pohitelo v oddaljenejšo okolico, kjer so mogli po mili volji izrabiti vse užitke zimskega športa. Za drsalce pa je bila ta nedelja kakor nalašč. Pn ne samo v znamenju zimskega športu, temveč tudi v znamenju predpi.stu ,ie bila današnja nedelja. kakor smo že poprej omenili. Prav lepo Število malih iu pet velikih predpustnih prireditev se je vršilo v neči na nedeljo. Ni bilo sicer na teh priredil vali tako, kakor včasih, zakaj gospodarska kriz« in splošna skrb zn prihodnjest sta precej vplivali, da se predpustno rajanje ni izprevrglo v preti rano si ali celo v rnzbradunosl. Tudi drugih prireditev, ki spadajo v vsak čas, ne samo v predpust, danes v Ljubljani ni manjkalo. Že nekaj dni hodijo po Ljubljani v rudarske uniforme ob'ečeni hrastniški rudarji, ki se trudijo, da bi spravili nekaj novcev skupaj za prepotrebno cerkev v Hrastniku. Z njimi pa hodi mlad, a goreč duhovnik, profesor Pavlič iz Celja. Ta gesped ni zadovoljen samo z eno akcijo, do bi svojim ljubljenim rudarjem čimpreje pomagal do cerkve, temveč hoče doseči še več in se je spravil celo na težko nalogo, da spreobrne Ljubljančane. Nič manj ln nič več, kakor treznosti jih hoče navaditi. Zu treznost Je dane« ugitiral med srednješolci, zvečer pa je imel veliko zborovanje v hotelu Union. Čeprav je treznostim delo med Slovenci težavno in je ie marsikdo obupal nad njim, vcaular želimo prof. Pavliču, da bi vsaj 011 dcsegel nekaj uspehov v treznostni agitaciji. Kot memento v času splošne krize so se odražali s plakatnih stebrov In de«rk lepuki za treznostni shod — sredi toliko drugih, ki so vabili na razne predpustne veselice. Popoldne je v Unionski dvorani nastopila Glasbena matica. Zanimanje za njen koncert je bilo prav veliko, o umetniškem uspehu pa naj govori Gtrokovna kritika. Rokodelski oder pa je danes tvegal poskus uprizoriti igro. ki zahteva večje Število sodelujočih, namreč »Ugrabljene Sablnke-. Občinstvo se je pri tej igri prav dobro zabavalo. Tudi ostale prireditve v obeh gledališčih iu v ostalih javnih zabaviščih so bile dobro obiskane, kar je za zimski čas povsem umevno. Oni Ljubljančani, ki jim ni desti za zimski Spori, pa so polnili kn-varne in druge lokale. Dogcdkov v Ljubljani danes skoraj ni bilo. Na policiji niso imeli danes nič posebnega delu, nesreč v Ljubljani tudi ni bilo in prav tako tudi v okolici. Pač pa se je dopoldne pripetila v Šl. Vidu redka senzacija, o kateri je bilo ljubljansko prebivalstvo takoj poučeno in v marsikaterem oziru Se celo na pretiran na' in. V Št. Vid je namreč dopoldne odpeljal ljubljanski reševalni avto, ki pa sc je na sneženi cesti prevrnil. Precej truda je veljalo, da so ljudje rešili reševalni avto iz zadrege In da Se je mogel ta avto vrniti v Ljubljano. Izjava o nezgodi reševalnega avlomobi a Zaradi nezgode reševalnega avla smo zaprosili gasilskega vodjo gosp, I. Furiana za pojasnilo. Gosp. Furla-n nam je izjavil naslednje: Danes ob 10.51 je odpeljat reševalni avto v Dravljo M. 83 po g. Ivana Dobniikarja, katerega je včeraj nekdo sunil pri pretepu z nožem. Avto Je vozil Šofer reševalne postaje gosp. Anton Gaspari, spremljevalca pa sta biln gg. Karel Florjančič ln Vlado Wissiok. Nekako '20 metrov od hiSe St. 60 v Zgornji Šiški, nasproti tovarne »štora«, jo hotel šofer prehiteti mlekarlco Potokorjevo iz Tacna. Ko je nato pasiral voz, je konj zavil nekoliko nn levo hi ker je cesta zelo vzbočena, Je Izgubil Šofer oblast nad vozilom in se jc avto v momentu prevrnil. Šoferju se ni zgodilo nič hudega, reševalca pa sla se saino nekoliko opraskala. Karoserija avtomobila je poškodovana, motor ia drugi delo avtu pu so uporabni. Avto jo bil še toliko uporaben, da ?a je mogel šofer brez težave pripeljati v garažo. Opomba uredništva. Šoferja reševalnega društva gosp. Gasparija poznamo kol zelo »možnega In skrajno previdnega voznika, zato moremo to nezgodo reševalnega avla pripisati lo zgnij ln izključno neugodnemu naključju. Proti korupciji v Romuniji Bukurest, II. jam. kik. »Carentni juvljo. dn namerava romunska vlada takoj po zanetili otvoritvi parlamentarnega zasedanju predložit; načrt zakona, s katerim se bo odreda!o pregledovanje premoženja ,javni',h uradnikov. Ta zakon bo predvideval tudi pregled premoženju ministrov, državnih tajnikov itd, G roditelji Panevrope Grof Coudenhove-Kater gi napisal novo knjigo o Panevropi -„Kadarkoli je v zgodovini Človeštva v adata i va vera.. Dunaj, ll.juin. <1. Grof Cudenhove, ki je prvi med prvoboritelji zu evropsko skupnost med narodi, ki jc s svojim pokretoni začel raz burjatt duhove leta preti Briandom, jc sedaj napisal knjigo, ki se lahko imenuje njegova veroizpoved. Zu |».uevro]isko Idejo grabijo različne stranke. Eni bi se je radii posluževali, dn bi na njej ustoličili hegemonijo kake države ali narodnosti. Med panevrope j ni najdemo bistre Italijane, ki bi |*xl tem pluAčeuu radi igrali vod lno vlogo v srednji Evropi. Meti njimi najdemo Nemce, ki sanjajo o starem sijaju srednjeevropske državne zveze germanskega značaje. Tudi Francozi jo skozi usta zunanjega ministra Brianda razlagajo po svoje. Najbolj se je je pu oprijelo mednarodno svobodomiselstvo, ki bi rudo izrinilo krščanstvo Iz Evrope "a konjičku nekega čudnega bledega huniunitnri/-ina, kateremu se s tako lalrketo daje ime bralstva med narod". Framasonerlju sviru punev-ropsko melodijo z vel Ski m talentom, krščanstvo je fnlrnlo, tako pravi, ono ni moglo vizdržali med.snbojneiga spoštovanja med narodi, /ato je potreben sedaj drugi lini, k: bo vezal nasprotujoče si razjarjene evropske brate. Knjiga grofa Cudenhove. kateri jc d"! ime •Proč od maierijaliizmtt«, Ik> padla kakor bomba 1 v tabor piinev-rop-kih /arolniikov, ki si' podpisujejo s tremi pičicaini. Pisatelj ugotavlja \ tej knjigi, da jc na dnu vse človeške zgodovine samo ca problem, samo en konflikt, samo eno nusprotstvo, namreč med \erTjiiicsc poročajo iz Nevv Vorka, da vlada v vzhodnem delu države Ar-cnnsa,s velika lakota. Rdeči križ in ostale dobrodelne organi*nrije so uvedle pomožno akcijo. V Caflsnsu in Oklahcrmi je prišlo do velikih demonstracij glndujočih. Prebivalstvo je napadlo in uplenilo mnogo skladišč živil. Proti demonstrantom jc nast. lila policija, ki se ji .ie po številnih aretacijah posrečilo zopet vzpostaviti red in mir. Smrtna kosa Slockhnlm, U. jan. kk. Starostni predsednik švedskega državnega zbora grof Raoul Hanrlton )e umrl včeraj zvečer v starosti 76 let. Se včeraj se je udeležil otvoritve državnega zboru, na katerem mu je nenadoma prišlo slabo. Šport Otvoritev drsališča SK Ilirije Z današnjim dnem Jo bilo v navzočnosti zastopnika Mestne občine ljubljanske, magistralnega direktorja df. Zamika i'i ostalih javnih obla-slev, otvorjeno največje umetno športno drsališče S. K. Ilirije. t Drsališče je o'.voril predsednik S. K. Ilirije j g. dr. Milan Dular ob navzočnosti odbora in velikega števila drsalcev. Drsališče je bilo svečano okrašeno in je ve.s | čas neumorno svirala gcdbn železničarskego društva »Sloga*. Ob tej priliki so nastopili naši najodlič,-neJSI drsalci gg. ing. Bloudek, Avčin, Thuma. Ko-šak itd. Smuške tekme Planica, 11. jan Vodilna smuSkn kluba SK Ilirija in SK Ljubljana sta v nedeljo priredila skupno tekmo za juniorsko in senlorsko prvenstvo klubov. Mladinska proga .je bila dolga 7 km z višinsko diferenco 190 m. Seniorskn proga je bila 18 kril dolga » '2(30 111 višinske razlike. Sneg je bil idealen, na trdi podlogi jo bilo 15 cm prSlča. Proga je bila izbrana po težjem terenu kot običajno in sta jo Ira-sirala znana terenska vozača gg. Lojze Smuc in M.I60 Kolar. Vzorno je vodil tekmo gosp. Dorče Rovan. V najboljšem času je pridrvel znani olimpijski tekmovalec, Joško Janša, iti s tem postal prvak SI< Ilirije. Takoj za njim Je prvak SK Ljubljane Stane Bervar. — Seniorji SK LJubljane: St. Bervar 1 S 80 : 2S; St. Frank 1 : 43 : 48; F. Košir 1 : -15 : 40; E. Petrič J : 50 : 30; L Frelih I : 52 : 21; Završan I. : 58 : 13. — Juniorji SK Ljubljane: Jokopič Avg 51 : 54; Puhne 1. 58 : 15; Žerjav L. 50 : 25. — Seniorji SK Ilirije: Janšu Joško t : 22 : 88; Banovec A i : 3« : 40; Zuecuto I. 1 : 45 : 43; Modec V.. BleivveJs J.. Ilovar G. — .ftiniorl SK 111 rilo: Kerstetn 55 : 25; Prlbožeik 1 : 00 ; 22. Rateče, It. jan. Oh istem času jc organ Viru! predsednik SK Ljubljane g. Gnidovec otroško tekmo v Ratečah. Po tekmi je v imenu kluba Ljubljane« podaril nuj revnejšimi pet parov ottollkili smučk. S kakšno ganljivo hvaležnostjo "o sc 11111 otročički zahvaljevali! Prihodnj e jiilli bodo razdelili še «e»t parov. Smučarski klubi, ■posnemajte SK Ljubljana! Kranjska gora, i L jan. ArMou podružnica Sl'l) v Kranjski gori jc priredila na novo tra-siimii, 10 km dolgi progi, k i jc imela okoli 3r'0 metrov višinske razlike, klubsko prvenstveno smučko tekmo. Scivorski prvak je Drago Kavčič, jiuniorski Tone Zupan. Zagreb, II. jun. ž. Danes so se vršile na Slu- I : 1 Zagreb, It. jan. ž. Danes so se v ršila na Sle nieim interesautne siiiučurske tekme. Od stiitci je prišla na cilj: I. I laik I v časti *:l." 2. H11-, liolist 3:«. 16, 3. Coneordia 3:^0.t8, 4. llašk II ' 3:27.40, 3. Maraton 3:29.23, 6. Hunolist 3:31.8. Praznik smušltega sporSa na Pohorju Danes sta se ob velikanski udeležbi zimskih 5portnikov iz vse Slovenije vršili na Pohorju dve otvoritveni smuSki tekmi. Na Klopnem vrhu je imelo S^D Maribor-Ruše svojo klubsko tekmo in so bili doseženi sledeči rezultati: Kategorija senioijev, 15 km: L Priveršek (SPD Maribor) 2:07.34, 2. Mu-ič (SPD Maribor) 2:09.46, 3. TominSek (SPD Maribor) 2:11.13, 4. Cijail (SPD Maribor) 2 : 16.48. Ketcgoiija iu"iorjev, 8 lan: 1. Vode-uk (SPD Maribor) 1 : 12/0, 2. Fiirst (Ilirija) 1 : 14/.5, 3. Se-kvart (SPD Maribor) 1 : 27.20, 4. Sever (SPD Maribor) 1 : 28.34. Kategorija dam, 4 km: L TominSek Ela (SPD Maribor) 10.05, 2. Hribar Breda (SK Maribor! 16.^2, 3. Bosjakova (SPD Maribor) 16.34, 4. Kirbis (Maribor) 16.38. Pri Ruški koči se je vršila smučarska prvenstvena tekma Mariborskega smučarskega kluba in so bili rezultati sledeči: Se riorji, 18 km: Prvak kluba je postal Neu-mann Bogomir, ki je prevozil precej težko progo v rekordnem času 1:18.21, 2. Jurič I : 18.34, 3. Paulha 1 : 27.19, 4. Heinrirh 1:32.44. Se-ioiji inženjerrke čete v Mariboru, 18 km: L Kovačič 1:35.03, 2. Habarek 1:37.15, 3. Bonač 1 : 41./0. Juniodi. 8 km: 1. Ivič Franc 42.14, 2. .Turinec 43.25. 3. Tišler 43,57. Dame, 4 km: 1. Klubska orvakinia ie postala ga. Hana Mies 21, 2. Hazek 21.42, 3. Pivko 22, Nogometne tekme Ljubljana. 11. jan. Današnjo srečanje mM Ilirijo In Hermesoni jc končalo s tesno zmago Ilirije v razmerju I :0 in jo bila zmaga popolnoma zaslužena. Ugoden teren jo omogočil, da se je razvila lepa igra, poznalo pa st1 je tgračem, da že dolgo niso nastopili na zelenem polju. Pri Iliriji je bila /Jasli slaba obramba. Hermes je imel najboljšega moža v srednjem krilcu Košeninl in vratarju. Edini gol za Ilirijo je zabil po lepem predložita Omann levi krilec, Doberlet. V predtekmi je po lepi Igri premagala rezerva (lirljo rezervo llermesa % lenultulom 2 : 0. Dunaj, tt. jan. kk, V dunajskem Uipu sc je vršila dnnes druga tekma med Admiro in Rapidom. ki je končalo s 0 : 2 (8 :2), v predigri pa je \Y. A. C. porazil Nickolson s 5 :1 (3 :1). V prijateljskih igrah so nastopili: \Viener Sporlkhtb—Doimu s 7:2, Slovan—Langenzei>idoit o ;2. Neubau—Sparta XVI. t : 1 (2:0), Libertas—Wiener S[>oi'lvereiii 1:1(1:0). Financa—Wei.-se F,II' 5:3, Vonvllrls—llertha <1 :3, Vletorlo—Kosensponfrouiide 2 : 'X Uersthol—Bovvc-gung XX. 1:1 (1:0), ' Mariborska nedelja Maribor, 11. januarja. Pužitja ji> bila UMcdoločena na smuške lekme, ki so se danes vršile na Pohorju. O izidu nn drugem mestu. Pri Treh ribnikih, nn Piramidi, Vleli-skem hribu, kamniški strmini ler drugih pripravnih nu slih, kjer je količkaj primernega terena, je mrgolelo mladine, ki se je z mlad sino razposajenostjo in živahnostjo udnjala čaru In nasladam zimskega športa, ki s! v Mariboru v poslednjih letih pridobiva vedno več prijateljev in posprševaleljev. Po kavarnah, gostilnah iu drugih javnih .udejslvo-vališčih pa je prevladoval druge vrste šport, ki se gh;si na š.ih, tarok ln podobno. Če smo že pri športu, potem ne moremo preko tega, da ne hi v la pojmovni okvir -tlačili tudi neke druge vrste udi-„'stvovanja, kakršno je organu javnega reda dulo povoda, da je 7. zadevnim njegovim poročilom v policijskih bukvah priSlo do občega javnega rim nja. Gre zn Lojzeka M„ krojiškega pomočnika, T011-čeka F., Fraiiclnn S. in Nacekn I)., ki so pri vstopu v Ljudsko klet brcr nadnljn:ga znčeli deliti klofute iu ki so Intcrvcniriijočcniu stražniku 7. grobim cinizmom o-niočnik Franc 1'. in ključavničarski pomočnik Jiv ško P., ker stn s svojo aufhik- irsko vročekrvnostjo vznemirjala ter molila miroljubno razpoloženje tur-SkekavarnišVih gostov. In še neka Vera M., ki »e je tudi pridružila, ker se je pozno v noč potepala po maritorfkih ulicah. Mimo vsega lega ovekove-tujo po'iciJsku kronika v 11 prijavah še nekatera druga imena, katerih odlični ncs;lci imajo nn vesli razne prestopke pri ti ccslncpolle jgkcmu redu. Smolo je imela tudi Micika D., ki je menila, da bo lahko brez nndnljurga slibi.lapila jireko meje okoli 2CHJO užigalnih kamenčkov. Pa so Miciko ljudje otetn še en teden. Tedaj pa je Schinidt ]>rzoj:i>> i I svojemu priju-t"!ju v Mcs«'no: Pošiljamo vaan vaše oireike iKiza.j stop poi:lj'te se.tn rnjše polircs.« p OP i sfe že narocnmo: V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-lužno vest, da je umrl naš iskreno ljubljeni sin. brni in stric, tfospod Robert Tutta previden s tolažili za umirajoče dne 10. t. m, Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dn« 12. jan. 1031 ob pol 4 pop. iz mrtvaSnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 11 janunrja 1931. Žalujoči ostali. Mestni pnirtehni rs»l » Ltiibl|an< Dvaisei tisoč milj pod morjem spisal JULES VERNE. Ji »Imate čisto prav, gospod Arronax, toda jaz sem vam bil že rekel, da črpa ke »Naut lusa« omogočajo nakopičene pod zelo visokim tlakom in zaradi tega poroda aparata lahko dobavlja za dihanje uporabni zrak nevet do deret ur.« »Nimam ničesar več ugovarjati,« sem odgovoril. »Samo to bi vas še rad vprašal, kako razsvetljuje le svojo pot sredi po Oceanu « »Z Ruhmkorffovim aparatom, gospod profesor. Ako se zrakodržna posoda nosi na hrbtu, visi Kuhm-korff na pasu. Obstoji iz Bunsenovega s ebra, ki ga ne spravim v delovanje po avckiomovokislem ka iju, ampak po natriju, ki ga je v morju v izobilju. Indukcijski motek nab:ra proizvajr.no elektriko in jo vodi do posebno konstruirane svetilke. V tej svetilki se nahaja steklena serpentina, ki vsebuje samo izgorke ogljikove kisline. Kadar aparat de uje, začne ta p" n goreti z belo neprekinjeno lučjo. Tako opieniij-n, diham in vidim obenem.« »Kapitan Nemo, vi vse mo'e ugovore tako te-r-e-lito pobijate, da si komaj še upam količkaj o čeri er-koli dvomiti. Kljub temu pa, čeprav sem primor^n verjeu v vaše Rouquayrolovc in Ruhm';orllove aparate, si dovoljujem izražati pomi.lece gle. e pušk, s katerimi nas mislite za ta prezania.ivi tako zvoni lov oborožiti.« Saj o ognjestrelski puški sploh ni govora,« je idgovoril kapitan. »Torej gre za puško vetrenjačo?« •>Se razume. Kako pa naj na svoji podmornici proizvajam smodnik, ko pa nimam ne salpetra ne žvepla?« »Ce hoče človek pod vodo z uspehom strel ati,« sem trdovratno ugovarjal dal e, »potem mora premagati silni odpor, ker je, kot znano, voda £5J krat gostejša ko zrak.« • Kakor veste, imamo topove, ki so jih po Ful-tonu izpopolnili Angleža Co es in Burlev, Francoz Furcy in Italijan Landi s tem, da so jih opremili s posebnim zapiralnim sistemom, ki dovoljuje uspešno streljanje tudi pod onimi pogoji, ki ste jih vi omenili. Ponavljam pa, da se, ker mi manjka smrjdn ka, poslužujem močno stisnjenega zraka, katerega mi črpalke Nautilusa« dajo, kolikor ga hočem.« vTa zrak se mora zelo hitro iz.rpati.« »Ali nimam Reuqttayrolovih posod, ki mi lah''o, če je potrebno, dajo zraka? Treba je samo posebne pipe. Sicer pa boste, gospod Arrorau* Farni videli, da se na teh podmorskih lovih ne porabi ne veliko ».raka ne veliko krogel. « »Meni pa se zdi, da v tej polutemi in v tej v pri- meri z atmosfero tako zelo gosti tekočini puška ne more daleč nesti in zato tudi ne more izlepa učinkovati smrtno.« »Nasprotno, gospod procesor, iz te puške je vsak strel smrtonosen in četudi krogla zadene žival samo lahno, pade kakor da bi bila udarila vanjo strela.« »Kako to?« »Zato ker ta puška ne izst'e1juie navadnih krogel, ampak male steklene toke (kapsle), ki jih je izumil avstrijski kemik Henrik Len brok. Teh tok imam na krovu veliko zalogo. Lahko jih imenujemo ma'e le^denske steklenice ,ki so zelo močno z elektriko nabasane. Obdane z jek eno a; maturo in obtežene s svinčenim dnom, razpočijo pri najrahlejšem udaru in vsaka žival, naj bo še tako ve ika in krepka, se zgrudi mrtva, ako jo zadene taka kregla. Pripominjam še, da te toke niso večje od šibre štev. 4 in da jih lahko nabašem v puško po de et.« »Odpovem se nadaljnji diskusiji, sem nato dejal in se dvignil. »Dajte mi katero puško hočete, in me peljite, kamorkoli hočete.« Kapitan me je pel al do zadnjega dela ladje. Ko sem stopal mimo Nedove in Konzu entove kab ne, sem ju poklical; sledila sta nama pri priči. Nato smo se podali v celico blizu strojre a prostora. Tam smo se morali obleči v obleko za promenade n.i morskem dnu. Izprehod po morskem dnu. Ta celica je bila lako rekoč shramba za orožje in obleko »Naulilusove« posadke. Na steni je viselo okoli iuc::t poiapljaških oprem, ki so čakale na ljudi, kalere bi bila volja, da bi se sprehajali po morskem dnu. Ned Land jc, kakor hitro je videl te oprave, očitno pokazal, da bi mu bilo zelo zoprno, če bi moral takole reč nataknili nase. »Ljubi Ned,« sem rekel, »gozdovi otoka Crespo, po katerih mislimo loviti, se nahajajo pod mo.jem.« »Tako?« je odvrnil razočarani Ned, ki je videl, da mu je meso zemske divjačine, po katerem so se mu cedile sline, splavalo po vodi, »toda v tako opremo vendar ne boste zlezli, gospod profesor?« »Nam pač ne ho ostalo nič drugega, mojster Ned.« »Vi lahko storite, kar se vam ljubi, gospod Arronas,« je harpunir, skomizgajoč z ramami, odgovoril, »kar se mene tiče, nočem, ako me naravnost ne prisilijo, imeti s temile rečmi nolienega opravka.« »Saj vas tudi nobeden ne bo silil, mojster Ned,« je dejal kapitan Nemo. »Kaj pa Konzulent, ali se ta tudi misli izpre-meniti v potapljača?« je vprašal harpunir. »Jaz sledim gospodu, kamorkoli se poda,« je odgovoril moj zvesti sluga. Na klic kapitana sta prihitela dva moža od posadke, ki sta nama pomagala obleči težko, za zrak in vodo neprodirno opremo. Bila je iz kavčuka, brez šiva in tako preparirana, da je mogla zdržati najmočnejši pritisk. Bila je trdna, odporna in gibčna obenem. Jopič in hlače so bili iz enega. Hlače so končale v debeli nogavici s težkima svinčenima pod-platama. Tkanina jopiča je bila obdana od bakrenih šin, ki so nad prsmi tvorile nekak oklep, ki je prsi ščitil pred vodnim pritiskom, obenem pa dovoljeval pljučam, da so prosto dihale; rokava pa sta končala v gibčni rokavici, ki nista rok čisto nič ovirali. Kapitan Nemo, potem nek njegov tovariš, podoben Herkulu, ki je moral razpolagati z naravnost ogromno silo, Konzulent in jaz smo bili kmalu oblečeni v skafandre. Treba je bilo samo še vtakniti glavo v kovinasto polkroglo. Preden smo to storili, sem pa še kapitana prosil, naj mi dovoli pregledati lovske puške, ki so bile za nas namenjene. Eden izmed »Nautilusovih« matrozov mi je pokazal enostavno puško precej velikega obsega, ki je imela votlo kopito iz jeklene pločevine. Kopito je služilo kot shramba za stisnjen zrak, ki je ubajal v kovinasto cev skozi zaklopko, katera se je odpirala s pomočjo vzvoda. V prostoru, vdolbenem v debeli konec kopita, je ležal magacin s kakimi dvajset električnimi krogljicami, ki so po nateznem peresu stopale avtomatično v puškino cev. »Kapitan Nemo,« sem dejal, »puška je brez hibe. Labko se da z njo ravnati in pravo veselje bo streljati. Toda kako se bomo spustili na morsko dno?« »Ladja leži sedaj na morskem dnu in za'o se nam ie treba podati samo na prosto.« »Pa kako vendar?« »To bosle kmalu videli.« Kapitan Nemo je vtaknil glavo v okroglo kovinasto pokrivalo. Konzulent in jaz sva storila isto in sva še slišala, kako nam je Kanadec porogljivo želel »srečen lov«. Zgornji del našega kostuma je imel obliko bakrenega ovratnika z vzvoji, v katere se je privila bakrena čelada. Tri po treh debelih steklih zaščitene odprtine so nam dovoljevale razgled na vse strani in treba je bilo samo, da smo glavo v votli kroglji vrteli. Kakor hitro je bila kroglja privita, so začeli na našem hrbtu pripeti Rouquayrolovi aparati delovati in kar se mene tiče. sem dihal čisto lahko. Z Ruhmkorffovo svetilko spredaj na pasu in puško v roki sem bil pripravljen za odhod. Toda, če hočem biti odkrit, morem reči, da bi mi, stisnjenemu v to težko obleko in s svinčenima podplatoma pri i-temu na palubo, ne bilo mogoče samemu napraviti en sam korak naprej. Toda tudi za to je bilo preskrbljeno. Začutil sem, kako me je nekdo iz oblačilne shrambe porinil v drug prostor. Za menoj so porinili mojega zvestega tovariša. Bili smo zopet v drugem oddelku. Čul sem, kako so se za nami avtomatično zaprla vrata. Bili smo v popolni temi. * S C ?r- —• ar K, •—« ^ Cu.&ci 2* <~ - =f u. _ - t 3 r — a r <">•=: I C£ZB>(TS m > N »j > -tS —■ C « C > N " r-*- g u ^ C tj.«. M, _ K a C a N 2 Si ti r- 3 _ ~ >^terr5 C*\ H"i. F- w I ^ 5 ra " 3 <• t C <® K n C N - - s i - D "» - i rt IT- s* rt c a o pr ?? a S. K =. - * » 9 ~ f Ul < n SE" "S s PSjc« S iS V Sknni Bracu, mali vosici na enem izmed Orkneyskih otokov, so odkrili naselbino iz kamnito dobe. Omenjena naselbina sestoji iz devetih bivališč in delavnice, med katerimi vodi silno ozka pot. Ta »glavna cesta« tvori vse polno ovinkov in kotov, očividno, da prikrije tujcu velikost naselbine. Med drugim so našli tudi kamenito krsto, v kateri sta ležali dve ženski okostji, pokriti z živalskimi kožami. Našli so tudi več ogromnih knmenitih plo^S, ki so najbrže služile kot glavni vhodi In so tiranile naselbino pred napadi tujcev in divjih zveri. Vsi pohištveni predmeti, tudi »postelje«, so iz kamna. Našli so tudi še precej dobro ohranjeno ognjišče in kamenito posodo, ki je najbrže služila za shranjevanje rib, in pa vse polno raznih okraskov iz živalskih kosti in iz zob konj in morskih psov, dokaz, da je bil človek že v kamniti dobi nečimern. motorji, šivalni stroji, otroški in lgračni vozički pnevmatika, posamezni de 1,- Velika izbira, najnižje cene - Prodaja na obroke. Coniki franko. ^TRIBUNA" F. B tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUHLJANA, Kurlovska cesta štev. i Edini stouenskl zzood brez i£n]ega kapitala ie Vzafemna zauaroualnica o Lln^iDl, v lastni palači ob Miklcš£evi in Masarikovi cesti. Spre jema v z.avarova nje: 1. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe. b) vse premično blago, mobilije. zvonove in enako: c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt. otroške lote, dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in larah. !