leto IV., štev. 258	V LTublTanf, torek dne 18. decembra 1923	™™to" m**nm' cena vm Din
I»h»l» Ob « »imfil.
gtaoe mesečno 12-50 Din U inozemstvo 26-— m ■eobvezno
Osla« po tarifo.
Uredništvo:
jlikiosičev« cesta tU 16/1 Telefon it 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko
MBI.MHI—BW—Mp^
Upravnlitvo:
Ljubljana. 1'režeroov« td. 4t 54 TeleL It. 3«'
Podružnice:
Maribor. Uarvarsoa uLIi
Tel. »t. 2i Celle. Aleksandrov« e
Račun prt pošta. oekor* zaroda štev, 11.842.
Ljubljana, 1?. decembra. Beograjski listi obširno poročajo, ji stojimo tik pred radikalsko - klerikalno koalicijo. 2o dalj časa da ee vfse pogajanja med klerikalnimi in radikalnimi poslanci. Listi vedo tudi !« povedati pogoje, pod katerimi bi klerikalci vstopili v vlado. Radikalcl to jim pripravljeni koncedirati mesto zahtevanih treh dva ministra, in sicer ministra za poljoprivredo ter ministra trgovino, ali pa ministra za šume is rude. Mesto zakonodajne avtono-ijo tiaj bi dobili klerikalci — »široko administrativno samoupravo*.
Kadikalski režim je primoran delati fojerodnemu elementu, džemijetskim Turkom in Nemcem, dan za dnevom nove, velike, nemoralne ter za narod in državo skrajno škodljive koncesije, ai;o hoče, da se vsaj še nekaj časa rzdrži na vladi. Razumljivo jo torej, on radikale! poskušajo na vse strani, lis bi si podaljšali naglo hirajoče življenje, V bistvu njihove politične morale leži, da v takem obnpnom trenot-tu riskirajo vse preje, predno bi za-iu.»tili vlado. Zato tudi ni prav nič iudno, Se radikalci sedaj skušajo pote Turkov in Nemcev dohiti za svo-saveznike tudi še klerikalce in naj si imajo oni o njih še tako slabo mnenje in naj bi je tudi niihovo pravo prepričanje, da je klnrikalizem največ-i rak-rana slovenskega dela naroda in prava opasnost za celo Jugoslavijo. Drugače jo s klerikalci. Oni so Šli v volilni boj z zakonodajno avtonomijo Slovenije, šli so v boj proli centralizmu in proti nobeni stranki se niso tako ostro izrekali, kakor proti radikalni. V »Slovencu* eo še celo nani-lali, da je radikalski režim največja rapreka za evronsko kulturo ter da jo ijegovo uničenje potrebno " interesu liovanstva in človečanstva. Klerikalci » neštetokrat in opetovnno javno prilegali, da je njihova podtika principl-elna in dr. Korošec je Še na zadnjem torn evo'lh zaupnikov deklamiral, da »ta za SLS samo dve poti: sli zrnata avtonomijo,»aH pa likvldaciia in mrt ... In kaj vse so klerikalci zad-ije tedne in mcsece pisali in govorili proti radikalskem« režimu, kako so se sa vse mogoče načine izgovarjali ter liri vali krivdo za knluk, povišane Savke, povišano železniške tarife, per-lekueije uradništva ter sa izstraidalno mjno proti njemu, na druge! Opetovano srno opozarjali slovensko imiost na dvolično igro, ki jo igrajo lerikalni poslanci v Beogradu in v Sloveniji. Kazali smo na Markov protokol, na dr. Koroščevo avdijeuco, katera dva dogodka sta omopočila eta-liran.je sarnoradikalske vlade. Večkrat sno tndi pojasnili, kako so klerikalci na tihem podnorniki in vzdrževalci nesrečnega radikalskega režima, a eo klerikalci vodno In povsod naša tozn-timie ugotovitve zavračali kot ne-oSne.
Sedaj je padla klerikalcem zopet tokrat krinka z obraza. Vse. knr je losedaj prodiralo v javnost le kot vo-lika tajnost in skrivnost, jc danes javno razgaljeno. Klerikalci so na m, da z odprtimi jadri z a-)1 o v e j o v objem r a d i k a 1 i j o. Jeograiski listi ne poročalo le o specificiranih pogojih. ki tvorijo predmet radikalsko - klerikalnih razgovorov, WveS poudarjajo tudi, da so se klerikalci zadnji čas že zelo ir.nremenili.
formalno ne delaio več v narla-CTitu »zerage*, postali so krotki in •ačvli bo že tipati za vabo gosp. Paši-A. Vstoličili so že dva škofa, v pro-nčunu so si osimrali milijonske pridevke za nune. Gosp. dr. Janko Brejc lieer ni postal zopet pokrajinski namestnik, kakor je to bilo predvideno Markovim protokolom, a sedaj eo klerikalci tudi že z velikim županom adovoljni. Oni vedo, da ima zanje •Via, nrinravl jenih še več bonhonov.
Klerikalci so so danes radikalskemu fe:'.imn postavili javno na nrodai. Krenili so pot džemijeta in Nemcev, kadrih zavezniki in sohn'evnikl hočejo postati obenem z radikalci. Prav jo tako, da bo slovensko ljudstvo tem jasnejše izprecledalo, kako je bilo dne IS. marca prevarano od SLS. Avtonomija Skrvonre je obešena na klin, federalizem naj risanja v Londonu gosp. Kndič «am. Ministrski stolčki in vlad-,jasli so močnejši koli volilne ob-!j"be in papirnati programi vesoljno Neslovenske ljudske stranke. Nfijnoveiš'e vesti ir, B^o<rrad-i lavl.ia da ie ostal po odgoditvi parlamenta v Beogradu sam dr. Korošec, da »razari» z radikali. Javlia se pa tndi oa so radikale! po sobotrem spreV-t ji' dvanajstin. za katere se Imajo zahvaliti tudi klerikalnim poslancem, vo-
Klerikalci na ministrskem pragu
POLITIČNE KOMBINACIJE. - OSTAVKA MINISTROV UZUNOVIČA IN JANKOVIČA ODKLONJENA. - UKINJENJE MINISTRSTVA ZA SOCIJALNO POLITIKO. — RAZPUST LJUBLJANSKEGA RADIKAL-SKEOA AKCIJSKEGA ODBORA.
Beograd, 17. decembra, r. Po odgodit-
vi narodne skupščine je zavladalo politično zatišje. V Beogradu jo le Se malu poslancev. To priliko je porabil g. Pašič, da je včeraj sklical sejo radlkalskega klubi, katere se je udeležilo le oluog 80 poslancev. Na ta način je bila omogočena rešitev dveh težavnih vprašanj, ki so šefu rad. stranko povzročalo mnogo skrbi. Klub je najprej razpravljal o zakonu o centralni upravi ter sklenil, da »e naj ta zakon sprejme čimprej. Razprava jo bila zolo živahna, dasi največji dol klubske opozicije ni bil navzoč. Po daljši razpravi, v kateri so poslanci zahtevali, da 3e.štev0o ministrov zniža naj-proj na 12 potem na 9, je vendar prodrlo mnenje vlade, da se ukinejo le tri ministrstva: za konstituanto, za agrarno reformo in za socialno politiko. Ministrstvi za konstituanto tn za socialno politiko se bosta reducirali v najkrajšem času, ministrstvo za agrarno reformo pa bo likvidiralo svoje posle tekom enega leta. Na popoldanski seji je prišlo v rešitoc vprašanje ostavk« ministra Uzunoviča ia Vo-lizara Jankoviča ter državnega _podsekretarja v ministrstvu za agrarno reformo Stankovičft.
Razpravo je otvori! ministrski predsednik Pašič, ki je zahteval disciplino in da se vsa vprašanja, rešijo mirnim potom. Večina kluba jc zahtevala, da so razpravlja o slučaju Velizarja Jankoviča. Pašič tega ni pripustil, češ da bo de-miaioniral, ako ae ne sprejmejo zahtevo vlade. Razprava je postala komična, ker se je sukala le še okrog tega, ali se naj sprejme Pašičevo stališče aH ne. Rezultat je bil, da naj gg. Jankovič, Uzuno-Vič in Stankovič svoje ostavke umaknejo; spor dr. Laze Markoviča ln Rankovl-ča naj se likvidira Čimprej fn odbor pe-torice naj čimprej poda klubu poročilo o brodarskem društvu.
V zvezi s temi sklepi kluba je mar trati vprašanje rekonstrukcije viade za enkrat za odgodeno. Pašič očividno žoli, da ima en mesec odmora, da bo brez kon trole in v tišini sam vse izvršil tor stavil klub pred fait. aocompll.
Beograd, 17. docembra. p. Danes so se v političnih krogih razpravljale razne
Budžeina razprava v finančnem odboru
OSTRA KRITIKA NASE TRGOVINSKE POLITIKE. ' Beograd, 17. decembra, p. Danes po- zaščito pred inozemel. Potem so .govori«
U Husejln A1I{, dr. Sečerov, di^ Kulo-
možnosti razpleta sedanjega kritičnega ( položaja. Klerikalci žo več dni lanslra-jo vesti o pogajanjih, ki »e baje med njimi in radikali vršijo. Izgleda, da njihovi poskusni baloni niso srečni. Radikali bi bili sicer pripravljeni jih poleg Turkov in Nemcev vzeti v vladiuo večino, obo-tajo pa premalo. Klerikalci so sicer zadnje dni dobili nokatero partijske koncesijo (Imenovanje velikega župana, gospodarske bonitete, ki imajo biti šelo razglašene), vendar izgleda, da so ee pojavile težkoce. Tako je pač razumeli izjavo, ki se r.uf.oj čujejo od klerikalno strani, da Jugoslovenski klub brez revizijo ustave sploh no gre v vlado. Vsakdo ve, da »e radikali na tej bazi ne morejo pogajati; ker pa so se pogajauja s klerikalci dejansko vršila, je smatrati, da so klerikalci 6vojo avtouomistitno re-vizijonistično formulo šole naknadno potegnili iz arhiva. Dr. Korošec se nahaja v Beogradu ter bo skušal nadaljevati razgovoie. Radikali oo, izgleda, občutili, da se klerikalcem zelo mudi in eo vsled tega postali bolj trdi.
Mnogo so komentira v političnih krogih tudi razprava v »čerajšnji seji radi-kalikega kluba, nn kateri je Pašič otvor-jftno rekol, da se sedanja situacija no bo dala dolgo držati. Stavil je klubu alternativo, da ae odloči ali za nove volitve ali pa za poskus koalicije, dobro ve-doo, da jo klub kakor en mož proti novim volitvam. Razgovori s klerikalci se v mnogih krogih smatrajo kot presija na demokrate. Odklonitev demisije ministra Jankoviča in Uzunoviča se v ostalem tolmači kot znak, da ni pričakovati no-bonih neposrednih odločitev.
Medtem skuša radikalska stranka likvidirati nekatere (voje tcžko5e. Danes se čuje, da je glavni odbor NRS. sklenil razpust tako iranega Akcijskega odbora v Ljubljani, ki se je predstavljal kot olici jclni repreienfant radlkalske stranko v SloTenlji. Eni menijo, da je s tem prizna na tako zvana Štefanovičeva organizacija, kar pa slnžbeni radikalski krogi zopet zanikajo, češ, da bo stranka šele sklepali, kaj ji je nadalje storiti. Notorično je, di bl merodajni radikalski Einitelji naj-rajše <čitav poeao u Slovenačkoj* najrajšo likvidirali
poldne jo bila seja plenunia finančnega odbora. Pretresali so proračun ministrstva za trgovino in industrijo. Demokrat dr. Krizman je obžaloval, da nimamo stolne gospodarsko in trgovinsko politiko. Zahteval je obnovitev trgovinskih odnošajev r. Avstrijo in Madžarsko, da
.ee. NedeljkoviS ln Popovič. Vafo pa j« minister Koiič izjavil, da bo poJ.'i'. ekf. pozo v narodni skupščini ter da bo v bankah izvede! energlčnojso kontrole. Uprava Ripotekaruo banke so bo na glavni skupščini obnovila. Minister upa,
so izdela splošno unificirano trgovinsko |ila bo trgovska bilanca sedaj aktivna ter zakonodajstvo ter onotnost industrijskih, j da bo dal iz uprav« fondov kredite m
trgovskih In obrtnih zbornic. Govoril je proti visokim davkom in bremenom, kl jih mora plačevati trgovina ln obrt, Za-htoval je otvoritev Obrtuo lianke ta vso državo, ki uaj bi dajala obrtnikom poceni kredite, delo Hipotekarne banko pa naj bi so razširilo na vso državo. Zahteval je strokovne šolo za vso državo in
južno Srbijo. Proračun minr^.rstva za ti-govino in Industrijo se je reduciral z*. 1)0 tisoč dinarjev ter jo bil eprejot s li' proti 11 glasovom. Nato j« odbor razpravljal o proračunu ministrstva za vere. ProraCun sta kritizirala demokratu Ojoka Popovič in Vukosavljeviij, nakar, ee je noja odgodda za jutri dopoldne.
Nemško-f rancosko zbližanje
REZERVIRANOST ANOLEšKEOA TISKA.
I
žila. Nemška vlada so veseli, da je Polo* carž, čeprav i gotovimi pridržki izjavil svojo pripravljenost pričeti pogajanja. Kljub temu pi&e organ Stresemanria »Die Zeit-.- zelo skeptično o nadaljnji usodi pogajanj.
London, 17. decembra, j. Ker je »B< glefka vlr.dr v soboto izjavila, da bo pozdravila pričetek direktnih pogajanj med Nemčijo ln Francijo, piše iingleSut časopisje zelo rezervirano in se trudi, dal ue bi kvarilo uvedbo pogajanj*
Uradniški kongres
v Novem Sadu
ZAHTEVE GLEDE PREDUJMOV IN RAZVRSTITVE, — SEJA UCl-TELJSKIH DELEGATOV V BEOGRADU.
"Beograd, 17. decembra, p. Včeraj do- Jdržavnim ualuibenkam, omoženlm z poldne se je pričel kongree državnih' državnimi uradniki, izplača vsa osebna uradnikov iz vse driiave v Novem Sadu. j draglnjska doklada, b) da se uradnikom Predsednik glavnega saveza državnih zagotovi.o stanovanja, e) da so ukine od-uradnikov je poročal o poteku borbo zn' redba o maksimiranju doldad za zvanič-uradniškl zakon in za razvrstitev uradni-! uike in sluge, d) da se umirovljeneem in kov. V razpravi so deleigati iz raznih tra- j nmlrovljonkam povečajo doklade za 100 jev podali talostne sliko o neznosnem °dsi. od 1. oktobra 1923. dalje, kakor tudi položaju uradnikov, o njihovih malih pla- da se pokojnina prevecb na dinarje za vse čah in o obupni bedi, v katerih so naha
Berlin, 17. decembra, j. V svojem današnjem komunikeju jo nemška vlada, ko so dospelo natančnejše vesti iz Pariza, zelo omilila svoj dosedanji ton in Izjavlja, da jo v načolu pripravljena sprejeti vzpostavitov vojaško kontrol«, ki jo je dosedaj hotela odgoditi z ozirom na razburjenost med ljudstvom. NotnSka vlada polaga največjo važnost na usodo Poruhrja in Poronja ter poudarja, da so bodo po rešitvi vprašanja vzpostavitve nemiko uprave in nemško železniške režije vsa druga vprašanj mnogo lažje re-
Venizelistfčna zmaga na Grškem
VELESILE IN MALA ANTANTA DAJEJO GRCLTI PROSTE ROKU PRI IZBERI REŽIMA.
Beograd, 17. decembra, p. Današnja' ker je to notranje grško vprataife «Polltika» poroča iz Aten, da so po-1 ter da samo žele, da se informirajo, slanikl Francije, Ruiniinlje In Jngosla-J Do tega trenotka prejeta poročil* vije včeraj posetili Gonatasa In mu javljajo, da so na volitvah dobili ve* službeno Izjavili, da se ne bodo vme- člno venlzellst! ter da je v mnogih suvali v vprašanje režima v Grčiji,1 krujih bil Venlzeloe izvoljen MJgtaaao,
Pogajanja med Rusijo in Rumunijo
SOVJETSKA VIADA SPREJELA RUMUNSK1 PREDLOG. - POOAV JANJA Sfc VRŠE NA DUNAJU.
Bukarešta, 17. decembra, s. <Ad«Teral>! nja s tem. da se taka konterenra vrli HI poroča, da je rumunska vlada predlagala Dunaja. Glavni pogoj Rumnnije za »»po-ruski vladi, naj se vrši ns D a na jo rusko- . storitev diplomatičnih odnošajer i Rusijo romanska konterenra ia sporazum. Unska j« svečana iijaTo sovjetsko vlade, da pri* vlada je sprejela predlog. Pri avstrijski mara aneksijo Besarablje po Rumunijit vladi h« bo atarilo Tprnšanjc, ali se stri-	..........
jajo državni uslužbenci. V imenu Slove nlje jo govoril predsednik Lllleg, ki jo
one, katerim se izplačuje še v kronah.
8.) Da se zaprosi ministrski svet in narodna skupščina, da sme savet delegirat!
ostro kritiziral ona uradnike, ki so ostali svojo eksperle pri pretresu uredbe o raz neaktivni v borbi za zboljšanje položaja vrščevanju uradnikov, da imajo ti eks-ter vlado in narodno skupščino. Konatati-1 perti posvetovalno pravico ter da se ral je, da so uradniki po velikem delu ugodi prošnji bivših častnikov, neorganizirani ter da vsled tega ne pred-1 4.) Da 66 u^foejo čl. 234.. 289., 240. In stavljajo one moči, ki je potrebna, da bi 246. uradniškega zakona, da se vzpostavi
A^sleika kriza
London, 17. dccembra, s. Lloyd George jiše v listu <Daily Chronicle*, da je sen o koaliciji med liberalci in konservativci pri kraju. Liberalci bodo podpirali delavsko stranko, kl mora brezpogojno priti na krmilo.
Varil, 17. decembra, s. Iz Pariza poročajo: Delavska stranka je odločena prevzeti sestavo kabineta ter Izročiti mesto ministrskega predsednika Ramsay Matdo
UKINJENJE IZVOZNIH CARIN? Boograd, 17. decembra, r. Beograj»
rke «Novosti-' doznavalo. tla se ined trgovinskim in finančnim ministrstvom vri e razgovori o ukinlcrija vseh izvoznih carin, češ da oviralo našo izvouvi
trgovino.
POTRES V SRf.DNJI AMERIKt.
Bogota (Kolumbija), 17. dccembra. m Na ozemlju, ki meji na ekvator, jc močan potres napravil veliko škode. Mosta
naldu. Velik del liberalcev, kl ga vodi <£unil>al. Iplale In Tuquerrcs so uničena, Llovd George, hoče pri tem podpirati de- Doscdaj M naf„ M trupeU
lavslco stranko.
SConfflikft med Grlilo
in g^baviHo
uradniška borba dovedla do pozitivnega gj 282. finančnega zakona za 1924.-25., da 1 '»'^ki poslanik odpoklican iz Alhonije.
Inozemske borze
17. čeeembra: CURIH: New-York 873.76. Londod
____________________25.09, Pariz 8050, Milan 24.92, Budlmpe.
rezultata. Obsodil jo delo onih političnih Btanovanjslcl zakon ostane v veljavi šel Atono, 17. deecmbra, e. Izgloda, da bo sta 0.0301, Beograd 6.50, Solija 4.10, Du-strank, ki pred volitvami stopajo pred en9 ]e(o MIn0 w uradnike, da država da T»led gTško-allianskega incidenta	uaj 0.')080.
uradnike ter jim mnogo obetajo, potem na razpoingo brezplačno teren in poceni ''n raznih komplikacij. Grška vlada je od-1 TRST: Beograd 28 do 20-25, Pariti pa svojih obljub ne izvrše-	kredit za graditev uradniških hiš. Skup- poklicala svojega zastopnika pri tiranski 121.75 do 122.23, London 100.60 do 100.80,
Danes je kongres, potem ko so se dele- ^|nfl ape]jra na vse uradnike zvaničnike,1 vladi in pričakujo sedaj odpoklic alban- N0vt--York 22.05 do 2S.05, Curih 400 do gati udeležili službene proslave kraljeve-1 usiua,enoe, umirovljence in umirovijen- skega poslanika t Atenah. Ministrski 403. praga 67.20 do 67.60, Dunaj &0323 ga rojstnega dne, nadaljeval razpravo ^ otopijo v udruženje in da s tem predsednik general Gonafas rmraj ni 0X1327, dinarji 26 do 26.25, dolarji ter je bila končno sprejeta nastopna re-' da o gavezu materiialno in moralno po- hotel sprejeti albanskega poslanika. Pri- 22.90 do 23, carinski franki (20) 8S.25 do solucija:	I mo{_	čaltnjeio, da bo zastopnik Albanije kmaln 88.75, 1 zlata lira (s!
1.) Da se še meseca decembra pred božičnimi prazniki izplača predujem v višini enomesečne plača na račun kredita 200 milijonov kron ter da se od janunr-
Prl volitvah je bil v celoti izvoljen dosedanji odbor. Beograd, 17, decembra, p. Glavni odbor
j7l92i dX redno izplačuiejo mesečni ^-'-enakega učiteljskega udruženja
J ,,, J »V" ' ... ' ___je Imel vcerai in danes sejo, na kateri se
predujmi v mejah ene tretmie finančne-,______	— ________
lapastil Atene.
DEFINTHVNA REŠITEV JAVORINSKEGA VPRAŠANJA. Pariz, 17. decembra, j. Svet Zveze je obširno govorilo o uradniškem zakonu, narodov je ua današnji dopoldanski seji
ga kredita 200 milijonov dinarjev.	|zla6,j Uolil[OT s0 tTo učiteljskih plač. K odsodlt razpravo o madžarskem poso-
2.) Da draglnjske doldiide za državne besed. fo jp ](|siu tle,eRat; jz VEeh po , nakar j(. po mjMmi|ii ČC5koslova-uraHnike ostanejo iste, toda s tem. si da ^ y imfnu ,juHjanske sekoijo UJU. Skega delesata dr. Bcneša !n poljskega
stali nanram klerikalcem zopet bolj hladni. Do zo petnega sestanka parlamenta imajo cel mesec moratorija Klerikalci že zonet vlečejo iz žepa av-tonomUo, ki so jo še v soboto sramežljivo skrivali v rnrrn. Paznrnnje je nekoliko zastalo, da se bo po pravoslavnih praznikih zopet nadaljevalo s tem večio vnema
jo govoril učitelj Delere (?). Danes je	delegata Skirmunta razpravljal v tajni
kongres formuliral »reje zaHeve, katere	seji o vprašauju Javorlne, vendar pa
bo predložil vladi. V resoluciji se zahteva,	brez rezultata, Ka svoli popoldanski seli
da se v najkrajšem čr i izdela zakon o	se te svet Zveze narodov odločil za če-
ljudskih šolah ter Izvede unlfikaciia uči-	ehoslovaSko stališče. Izvršile sc bodo lc
teljstva vseh osnovnih šol v kraljevini,	niajline mejne korekture v koiist Polj-
Drugi del resolucije zaMeva izbol šanje	ske. Nato sc jc bavll z vprašanjem irctn-
materijelnega stanja učlteljslva, zbolišanjo	ških kolonistov na Poljskem icr sklenil
v kategoriziranju učiteljev ler upokojen-	potikali na poročilo Poljske, cev v smislu novega nradniškeaa zakona. 1 1	"
lužbeni kurz) 4.4437, DUNAJ: Beograd 805 do S09, Beriul 15.70« do 16.80, Budimpešta 3.67 do 8.77, Bukarešta 3C4 do 366, Loudou 309.500 do 310.500. Milan 8069 do 8081, New-YorU '/0.935 do 71.185, Pariz 37-!7 do 3703, Praga 2079 do 2089, hofija 002 do 506, Varša* va 1.00 do 1.20, CuriU 12.865 do 12.415, dolarji 70.360 do 70.960, lire 8085 do 3055, dinarji 797 do 803.
PRAGA: Beograd 88.03, Dunaj 4.58, Berlin 7.80. Rim 149.05, Budimpešta 17, Pariz 181.75, London 150. Noiv-Vork 8432.30, Curih 599.75.
BERLIN: (V milijonih): Beograd 48.379 Milan 183.310, Praga 125.685. PariJ 221.415, Nevv-Vork 4,189.500, Curih 730.170 LONDON: Nevv-Vork 437.73, Pariz 82.70, Berlin 19 biliionov, Milan 100.0. Curih 25.JU Prana 149.00,
Proslava Itrallevega rojstnega dne
V LJUBLJANI. Kakor veako leto, se je tudi lotos oblekla Ljubljana povodom kraljevega rojstnega dne v praznično obleko. Mesto je bilo bogato v zastavah, številne privatne stranko so okrasile okna svojih stanovanj z narodnimi zastavicami, po nekaterih izložbah so bile kraljeve slike. Na predvečer je bilo oddanih r. Grada 21 topovskih strelov, nacionalistična mladina pa je priredila z zastavo na čelu in v uniformi obhod po mestu, prepevajo narodno pesmi in vzklikajoč kralju, kraljici, prestolonasledniku in narodnemu edinstvu.
Državni uradi eo bili včeraj ves dan, trgovine pa dopoldne eno uro zaprte. Ob m uri dopoldne je daroval škof dr. Jeglič ob številni asistonci duhovščino slovesno daritev, katere so se udeležili namestnik velikega župana, dv. svot. Kro-inenšek, komandant Dravske diviziske oblasti general Stojanovič z oficirskim zborom, konzularni zbor, načelniki državnih in civilnih oblasti in korporacij in številno občinstvo. Po maši je bila vojaška parada. Slovesna služba božja se je vršila tudi v pravoslavni kapelici in protestantski cerkvi.
V	nedeljo zvečer je bila v operi slavnostna predstava, ki je potekla res v prazničnem razpoloženju. Peli so F8r-sterjevega <Gorenjskega slavčka» in to s tako vervo, da je prišlo v zanos vse skoraj docela napolnjeno gledališče. Aplavz je bil po vseh dejanjih velik, zlasti sta ga bila deležna Šimenc in Zikova, ki Je podala nad vso ljubko, čeprav morda malo presentimentalno gorenjsko deklico. Opera sama pa je vnovič pokazala, da ima kot ljudska opera prav mnogo žlv-ljenske moči. — Sinoči je bil v Kazini sijajen ple3 oficirskega zbora, ki so se ga udeležili poleg številna ljublvanske družbe predstavniki naših oblasti in narodnih organizacij.
V MARIBORU.
Maribor n letos kar najsijafnejše pro-eiavil rojstni dan svojega narodnega vladarja, Prvič jo po daljšem času stopila na plan tudi Orjuna, ki je že krst prestolonaslednika proslavila, z lepo manifestacijo po mariborskih ulicah. V nedeljo pa so imeli nacionalisti najprej slavnostno zborovanje v veliki dvorani Narodnega doma, ki je bila polna manifestujo-čega občinstva. Prvi jo spregovoril podpredsednik stude.niške Orjune dr. Stc-fnnčlč, nakar je v vznoScnlh besedah tolmačil misli in čustva jugoslovanskih nacionalistov prof. Kenda. Ob 1*. uri so jo razvila izpred Narodnega doma mogočna povorka z godbo Diavo na čelu. Hice, skozi katere so korakali med pe-ranjem in neprestanimi narodnimi klici manifestanti, so bile okraSeno z narodnimi in državnimi zastavami, okna pa iluminirana. Bil je krasen pogled na razsvetljene nlice, posebno na palačo Mostne hranilnice in glavne pošte. Po odigra-nju državne himne na Glavnem trgu in navdušenimi klici vladarju Jugoslavije in Orjune se je množica mirno razšla. Svojo bakljado je priredila še vojaška godba. Vtis bi bil še lepSi in mogočnejši, če l'i se tudi vojaška godba priključila sprevodu nacionalistov.
Po-ebno lepo in svečano pa je bilo v Nedeljo zvečer v Narodnem gledališču, kjer je najprej vojaSka godba pred razprodano hišo zasvirala pod taktirko ka-pelnika Herzoga državno himno, nakar je sledil izbran koncert vojne muzike, par težkih skladb pa je krasno podala operna pevka Vladimirovna s spremljanjem orkestra. Svečano razpoloženje pa ,;e dvignila še s popolnim uspehom podana enodetanska opera »Cavalloria ru-sticana«. Gospa Mitrovičova je prekašala vse dosedanje svoje vloge, tako v petju kot v igri.
V pondeljek dopoldne je opmvil v stol iaiei ob asistenci civilnih in vojaških dostojanstvenikov Škof dr. Karlln slavnostni Te doum; šolska mladina je imela maše, oficirji pa so priredili zvečer v GB-tzovl dvorani svečani ples. Tudi napredna dija«ka mladina je imela popoldne svojo slavnost c Narodnem domu s srS-kano akademijo.
V CELJU.
Na predvečer rojstnega dne kralja Alo-Ifsandra. I. se je vršil slavnosten obhod po mestu, ki ga je priredila Organizacija jugoslovenskih nacionalistov. Med srira-iijem godbe so se pomikale nebrojne msožiee občinstva po ulicah in vzklikale navdušeno kralju. Pred Narodnim domom je nagovoril navzočo množico g. Založnik, ki je očrtal pomen toga dno.
V	pondeljek se je vršila v župni cerkvi ob po' 9. uri slovesna služba bož!a, koji t-o prisostvovali zastopniki civilnih in vojaških oblaste v, narod"ih društov in raznih korporacij. Po službi božji se je vršilo pred magistratom defiliranje naše narodne vojske. Pravoslavno cerkveno opravilo je bilo ob pol 10. uri, evangolj-f-ko pa ob 10. uri. Vladni 6vetnik dr. Žužek je sprejemal deputacije do 11. ure. Tudi šolska mladina se je udeležlila cerkvenih opravil, v Šolah pa JI je bil nato razložM pomen praznika. Zvečer j« priredil fiastniskl zbor celjske garni'lj« v Narodnem doma svečano zabavo « pie-bom, ki so se je udeležili poleg korp«-latrvno zbranega častniškega zbor« tndi zastopniki oblastev, društev in liinoso ostalega občinstva.
Demokratski shodi in sestanki
Shod JDS v Šoštanju.
Šoštanj, 16. decembra. Danes dopoldne so ic tu vršil zaupni sostanck JDS, na katerem se je razpravljajo o nalogi demokratske stranke v šoštanjskem okraju.
Popoldne ic bil ob ogromni udeležbi ljudstva iz vseh občin okraja zlasti iz mesta Šoštanj in okoliške občine laven shod JDS v lokalu pri Kunstu. Shod Jc vodil za k. o. JDS g. Martin Vrečko. Najprej ie poročal predsednik ljubljanske JDS. dr. Žerjav o političnem položaju. Dokazal je na vzgledih kako pogubna je za nas Slovence avtonomistična politika SLS tako s stališča našega prosvetnega razvoja, gospodarske bodočnosti Slovencev kakor tudi politično. Pomisliti treba, zakaj so za avtonomijo in za Radlča tudi Italijani. Govornik ie nato izvajal naše stališče do Nemcev, ki jim Je, v kolikor so res Nemci, zagotovljeno enakopravno življenje med nami. Nemške manjšine v mariborski oblasti ne priznavamo. V Interesu Nemcev v tej oblasti bl bilo, da se politično ne udejst-vujejo. Od tega, da se skušajo pojavljati kot stranka zoper državni narod posebej pa, da se hočejo okoristiti ostankov nemčurstva in proti demokratom izigravati druge stranke, koketirajoč enkrat s socialisti enkrat s klerikalci, ne bo koristi zanje, ampak izziva protiak-cljo, ki bo pomagala gotovo, če ne danes pa Jutri. Govornik le končno ostro prijel klerikalne tigre, ki svoje žalostne neuspehe krijejo s psovanjem na Srbe In s tem še bolj škodujejo slovenskim gospodarskim zahtevam. Smešno ie zahtevati, naj se naše prevarano ljudstvo radi zavožene politike gre pritožit pri šu-madinskih poslancih. Ljudstvo se bo držalo tigrov. Splošno odobravanje je sledilo temperamentnemu govoru. Navzočim klerikalcem, ki so skraja spremljali govor z zasmehljiviml klici, so se čim dalje bolj kisall obrazi. Kmalu so popolnoma umolknili.
Nato Je mariborski predsednik JDS dr. Lipold opozarjal na važnost organizacije, ki lahko veliko stori za okraj, pri volitvah pa položaj lahko temeljito preobrne. Izvajanja dr. Lipolda so bila sprejeta z navdušenim odobravanjem. V debato Je med drugimi posegel socialist g, Cebnlar, ki mu Je odgovoril dr. Žerjav opozarjajoč na zasluge JDS na socialnem polju In svareč pred tem, da bl se na veselje klerikalcev In Nemcev klali socialisti in demokrati. Po 2 In pol urah rednega in živahnega zborovanja Je bil shod zaključen s pozivom na delo za JDS.
Shod ie pokazal krepko in samozavestno moč JDS v šaleški dolini. Stranka deluje na vseli poljih ln Je upati, da se krog nje zbere vse, kar misli nacionalno iu napredno.
ki bi najprej brezvestno dolžll svoje nasprotnike grehov, nato pa v Isti sapi pozvan na odgovor, zatajil vse svoje besede, češ da pač časopisje tako piše In da se govori drugod povsod Javno o podkupovanju prlstašov po demokratski stranki Itd. Vsi navzoči so Imeli priliko videti, koliko so vredne besede, Izgovorjene po klerikalnih voditeljih v strupeni zagrizenosti, kadar jim stoji nasproti človek, ki sc jih upa pozvati na odgovor in dokaz resnice! Parkrat Je gospod kaplan tudi poskusil odpeljati svoje ovčlcc, In čull so se klici: »Ml Te ne maramo po slu.šati, pojdimo!., a vedno so zopet g. Kek In trabuntje prišli nazaj In sk išall motiti zborovanje. Lep nauk pa so prejeli farani iz fare Dragatuškel Videli so treznost na strani demokratov ln neodgovorno vpitje in javkanje na strani klerikalcev, tako, da jim ne bo težko razmišljati komu naj v bodoče raje zaupajo. LJubljani pa kličemo: priredite šc več takih shodov! Tudi zapeljani bodo Izprcgledalll
V soboto zvečer se Je vršil v dvorani hotela Bauer v Ormožu letni občni zbor krajevne organizacije JDS, ki se ga je udeležilo okrog 50 somišljenikov volil-ccv. Zborovanje je otvoril predsednik organizacije g. dr. Ban, ki je pozdravil navzočega gosta dr. A. Reismana, kot zastopnika oblastnega načelstva Iz Maribora. Ravnatelj okr. posojilnice g. Grl-vec je poročal kot tajnik o čilem delovanju organizacije v minulem letu, ki je zlasti ob volitvah izvršila ogromno delo. Nato se Je konstituiral soglasno novi odbor s predsednikom dr. Banom, podpredsednikom dr. Horvatom, ostali odborniki pa so domači agihil obrtniki, tr govet ln uradniki. Demokrati vodijo v Ormožu pod vodstvom župana g. Vesell-ča vzorno občinsko gospodarstvo. V daljšem govoru je ob velikem zanimanju navzočih poročal dr. Relsmann o aktualnih političnih vprašanjih in nalogah demokratskih organizacij, kar so zborovale! živahno odobraval!. V nedeljo dopoldne pa so se zbrali v Isti dvorani številni zaupniki orinožkega okraja k okrajnemu sestanku JDS, katerega Je vodil predsednik g. Lovro Petovar lz Ivanjkovcev, ki je tudi poročal o lokalnih javnih zadevah. Po poročilu dr. Rels mana sc le razvila živahna debata o širjenju naprednega časopisja v okraju ter se jc tozadevno Izdelal podroben načrt. Za vsako občino Je določen zaupnik.
+ Gospodarsko politično društvo v Mariboru. V soboto zvečer se je v mariborskem Narodnem domu ustanovilo Gospodarsko politično društvo za kolodvorski okraj, katero Je prod meseci zasnoval minister n. r. dr. Kukovec, ki Jc tudi na sobotnem sestanku v lepem govoru začrtal pomen ln naloge novega društva. Na zanimivem zborovanju so govoril! še dr. Lipold, dr. Pivko, dr. Pi-puš, vcletrgovec Soštarič, ravnatelj To-man o raznih narodno-gospodarsklh nalogah, ki jih naj novo društvo Izvede. Predsednikom društva je bil soglasno Izvoljen veletrgovec Plnter, podpredsednikom dr. Kac, v odbor pa še dr. Pivko, uadupravitelj Meglič, načelnik pošte Pran Novak, tajnik Julče Novak, sedlar Ivan Kravos, poslovodja Deleja ln ravnatelj Ciril Toman.
+ Politiko Izsiljevanja vodijo nemški poslanci v narodni skupščini. Oni gredo z vlado, ali za vsako glasovanje zahtevajo gotove koncesije. Sedaj so mirno čakali na to, da vidijo, kaj so dobili Turki ln so glasoval! — proti dva-najstlnam. Beograjski listi pravijo, da se radikalci radi tega nič ne bojijo, ker so prepričani, da se bo nemško opozicljo-nalstvo prav kmalu zopet Izgubilo ln Nemci bodo zopet prav «pridnl». Enaki so en! kot drugI: Turki In Nemci. Eni ln drugI se dobro zavedajo, da so radikal-cem neobhodno potrebni In zato Izsiljujejo eni in drugI in radikalci morajo kupovati na levo in na desno — glasove za večino...
+ Cisto nam podobno! Beograjske »Novosti« poročajo, da Je izdal Andree Mason, profesor pariškega »College de France« knjigo o Macedonljl In sletr v izdaji »Slovanskega Instituta« v Parizu. Ta gospod trdi, da govorijo Macedonci bolgarski Jezik, da so maccdonske pravljice in pesmi sestavu! del bolgarske književnosti. Bolgarski časopisi, seveda trlumllraio Najlepše pa pride. Tajnik »Slovanskega Instituta«, ki je izdal to knjigo, Je Srb, ki ima razun drugih dolžnost tudi plačo za to tajništvo in sicer od naše države. Ta »Slovanski Institut« prejema od naše države 25.000 frankov letne podpore, da bi Francoze točno obveščal o naših kulturnih razmerah. Bolgari pa nimajo niti svojega predstavnika v institutu in tudi ne subvencionirajo ga ne, ker to pač n! potrebno, saj m!
naSemu občinstvu znan po svojem dobrem namlctu. Vlogo Uazplujeva lgra g. Putjata. Predstava se vrSI Izven abonmana ln se ne ponovi.
Celjsko gledališče. Za nedeljo dn« 23. decembra ae pripravlja Hebblova meščanska žaloigra »Marija Magdalena« kot jubilejna predstava ob 20-IetnlcI umetniškega delovanja g. Zormana. Režija in glavna vloga je v rokah gospoda jubilanta.
Stankovlčeva turneja po jadranskih mestih. Beograjsko pevsko društvo »Stankovič«, ki se je nedavno vrnilo a krasno uspele turneje po češkoslovaški ropubliki, namerava spomladi obiskati primorska mesta v naSi državi. Nastopi-io bo na SuSaku, v Sibeniku, Splitu in Dubrovniku ter bo vrnilo domov čez Mo-star in Sarajevo.
O. RIJavec v zagrebški operi. Gosp, Illjavec je že dalj časa v Zagrebu, kjer poje v operi tenorske partije. Nastopa! je zadnji čas kot Don Jose v »Carmen. in kot Faust v istoimenem delu. Zagrebška kritika priznava Rijavčeve uspehe v polni meri. Njegov Don Jose — pravi, — jo kreacija, v kateri raste Rijavec od dejanja do dejanja, dokler ne doseže n;i koncu perfektue kulminacije. Njegova strastna ljubosumnost, njegova trpljenj-sko podana prošnja in krvna osveta — vse to je bilo realistično in iskreno od igrano, pišejo listi. Tudi v »Faustu« in bil na višku. Zagrebčani so svoje zadovoljstvo nad njegovim petjem priznavali z aplavzi ob odprti sceni.
ki Ima na bodočem sestanku v januarju i skrbimo in plačujemo — za bolgarsko poročati o uspehih. Navzoči predsednik | propagando.
ptujske ore. dr. Gosak Je poročal o vo- i + Klerikalni tigri pred vladnimi lltvah v cenilne komisije in so se tudi i jas|it Radikalsko «Vremc» v Beogradu tozadevno ukrenili potrebni sklepi. Se- j prlobčujc na uvodnem mestu z posebno
stanek Je bil zelo živahen.
velikimi črkami pod naslovom: »Pred koalicijom sa klerikallma?« scnzacijski članek, v katerem pojasnjuje politično situacijo. »Vreme« piše, da se v krogu radikalskih poslancev čim dalje bolj tz-
V	Gornjtem gradu se je vršil v nedeljo občni zbor krajevne organizacije JDS, na katerem Je poročal oblastni tajnik g. Vekoslav Spiiidler iz Maribora. Po njegovem poročilu se je razvila živahna debata o raznih perečih lohalnih zadevah. Težki očitki so padali predvsem na poštno direkcijo, ki popolnoma zanemar ia gornjegrajski okraj, tako da ponekod tri do štiri dni ne dobivajo časopisov in sploh nobene pošte. Pisma za Celje pa romajo kar po tri dni.
V	AlozirJu se je vršil javen shod, ki ie bil iako dobro obiskan. Govoril Je g. Spindler iz Maribora. V debati pa so podali domačini pritožbo nad upravo, ki dela posebno splavarjem neprilike. Čeprav Imajo ti za potovanje uverjenje od političnih oblasti, se morajo vendar šc na poti po Dravi v dveh mestih javljati, s čimer izgubijo na času po dva dni in mnogo izdatkov za prehrano ln prenočišče ter mezde splavarjem.
Številno obiskan Je bil tudi demokratski shod v Žalcu, ki se je vršil v nedeljo zvečer pod predsedstvom g. Vinka Kukcea. O političnem položaju Je poročal predsednik oblastne organizacije g. dr. Lipold. Nadalje so govorili gg. Šinkovec, zdravnik dr. Bergman ln imenom samostojnežev g. Edvard Kukec. Dr. Lipold je ponovno povdarjal in dokazal potrebo skupnega nastopa vsega narodnega antiklerikalnega življa.
V	nedeljo se je vršil v Trzinu sestanek somišljenikov JDS, na katerem se je živahno razpravljalo o raznih aktualnih vprašanjih. Udeleženci tega sestanka so izrazili željo skupnega dela vseli naprednih ljudi. Zanimanje prisotnih nam jc porok, da bode drugi sestanek bolje obiskan in bodo ljudje končno uvideli, kdo v resnici dela za njihove interese. Večina tudi zagrizenih klerikalcev je že prepričana, da Jim brezglava demagoška politika klerikalnih poslancev ne prinese nikakc koristi in da jih isti s svojo avtonomijo le varajo.
Tudi v Diagatušu se jc vršil v nedeljo Javen shod JDS, ki Je bil izborno obiskan. Sicer je res, da Jc bilo veliko navzočih naših nasprotnikov, vendar moramo takoi konstatirati, da je namen takih shodov baš ta, da pritegne politične nasprotnike, da čujejo trezna Izvajanja ln poročila o političnem položaju in s tem sami zaidejo v razmišljanje o istl-nitem položaju. Dokler so faran! sam! prisostvovali izvajanjem, so mirno sledili govoru, ko le pa prisopihal na shod tudi s. kaplan Kek, Je postalo prcccJ živahnejše. S svojim smešnim nastopom ln vpitjem ie povzročil toliko smeha in dobre volje, da smo mu hvaležni. Nikjer pa še nismo videli božjega namestuiku.
PoSaoBlaiois ss IstSj©
Iz Beograda nam pišejo:
»Jadranska banka« za svojo zavo- j raža mnenje, da je treba napraviti ko-ženo politiko potrebuje denarja. Obr- j nec odvisnost! vlade od Nemcev in Tur-nila se je za nov kredit v znesku 28! kov. Precej dolgo, da se že vrše razgo-milijonov dinar.jev na Narodno banko, i vorl med radikalnimi in klerikalnimi ro-češ, da jo vzdrževanje radikalije sta-j slanci. Klerikalci zahtevajo za vstop v ne mnogo denarja. Tudi je odklonila: vlado tri ministrske portfelle. Radikalci izdati izjavo, da je uspeh revizije pri! menijo, da bl se pridobili za vlado tudi tem zavodu tak, da more Narodna1 z dvema ministroma. Mesto avtonomije banka prevzeti nekako garancijo zi | bi se klerikalcem dala »široka admlnl-»Jadransko banko« s potrdilom, da je i strativna samouprava«. Radikalni poslan zavod v redu. Radi tega je pod tež- ci zahtevajo, da naj sc vzamejo »kleri-kimi pretnjnmi g. K a m a n a r o v i -; kalni pogoji« v resen pretres, ker nI bilo č a celokupni upravni odbor »Jadran- to za vzdržanjc radlkalskcga režima zc-ske banke« dopotoval v Beograd, da i lo velike koristi. Razbit bi bil federali-znova zaprosi za denar, opozarjajoč | stični blok. »Vlada s klerikalnimi pred-na posledico, ki znajo nastopiti. Po- j stavnlki in džcmljetom ter Nemci ob se-sepno se poskuša pritiskati na politič-; bi, ki bila popolnoma stabilna m ne bi no struno, češ. da je dolžnost radikal- Mla izvržena momentanim krizam kot
Ofo|ave
X Sokol I. v Ljubljani priredi letol-nji Silvestrov večer v Kazinski dvorani z najrazličnejšimi in najnovejšimi točka mi, ki bodo vzbujale salve smeha. Cenj občinstvo in prijatelje Sokolstva opozarjamo tudi vnaprej na dobro znanega kitajskega komika »Kinčuv«.
X Dobrovoljcl Iz Nocere-Umbre se vabijo zaradi rešitve dobro vol jakega vpra Sanja na prijateljski-sestanek in dogovoi v Beograd, soboto dne 22. decembra ol 3. uri popoldne v kavarni »Imperial«. To variši, ki ne morejo prisostvovati in žc le dati Bvojo privoljenje za evont. ko rako, naj se obrnejo pismeno na Alek sandra Pavlovi£a, višjega bančnega ura< nika v Beogradu, Senjak, Majdanska uli ca štev. 5.
X Obrtnikom! Zveza obrtnih zadrug ' Ljubljani priredi v četrtek dne 20. df cembra ob pol 8. uri zvečer v vrtnem sa Ionu pri »Levu« na Gosposvetski ee;l čotrto obrtniško predavanje. Predaval b inž. M. Michor o predmetu: »Obrtnik ko kovač položaja svojega Btanu«. Po prt davanju prijateljski sestanek. Obrtnil naj so predavanja v čim največjem Ete (vilu udeleže. — Zveza obrtnih zadrug Ljubljani.
X Za «CentraIno tajništvo jugosL m predne omladlne Iz Slovenije* eo dar<
vali: dr. I°r. Sraboc, Vrhnika; gradben podjetje mg. Dukič iu dr., Ljubljana f 100 Din. — L. Petovar, Ivanjkovci, d A. Jenko, St. Vid p. Stični; dr. L. Boš jančič, Maribor in dr. F. Jirbas, Marib< po 50 Din. — Ivan Vcsolič, Ormož 80 d narjev. —• A. Carli, Žužemberk in A. Ki dec, Murska Sobota po 25 Din. — Gi ^ podom, ki kažejo zanimanje za naprei no omladino in so nam že opetovano pr skočili na pomoč, iskrena hvaki.
ne stranke, pomagati tej zavoženi ban ki, ker jo — demokrati napadajo. Izgleda, da vse to nič no pomaga . . . *
K temu beograjskemu poročilu bi dodali to-le: Poskus gotovih gospodov predstaviti Jadransko banko kot jag-nje, ki se ga hoče raztrgati, je smešen in bedast. Demokratske stranke »Jadranska banka« nič ne briga, dokler ne prodaja Nemcem narodne posesti ln se sama ne vtika v dnevno politiko. Dokler pa ta zavod zapravlja narodno premoženie, da moro s tem denarjem streljati kozle kak Ažman ali Kamenarovič, dokler se vtika v vsakdanjo politiko, intriglra in namešča državne uradnike, preganln neljube osebe in izdaja celo političen dnevnik ter v njem vsnk dan izziva, toliko Časa seveda velja načelo: zob za zob, milo
Ljubljanska drama.
Torek, 18.: »Svatba Krečinskega«. tzv. Sreda, 19.: »Danes bomo tiči«. A-Četrtek, 20.: »Niu«. D. za drago. In v tem oziru ni dvoma, da pctek, 21.: «Mogočni prstau«. C.
dosedaj. Da pošto ji resni namen za koalicijo s klerikalci služi kot zadostna indikacija tudi naklonjenost vlade, ki so .ie zadnji čas deležni klerikalci. Z druge strani se tudi pri klerikalcih opaža znatna izprememba. «One skrajne, ogorčene borbenosti pri skupščinskih sejali ni več v zadnjem času.« »Vreme« dodaja k tem vestem še pripombo, da se Je njegov so-trudnik obrnil do nekega uglednega klerikalnega poslanca, ki mu je željo klerikalcev po vladnih jaslih potrdil s besedami: «Pa vsaki politični stranki Je cilj priti v vlado,..»
ro®

bo vse, kar se drži potapljajoče se lad- Sobota, 22.: »Nju«. E. jo, šlo z njo vred žalostno na dno. j Nedelja, 23. ob 3.: »2X2 = 5». Ljud-Kar pa se posebej radikalske stranke : ska predstava. Ob 8.: «Mogočni prti če, pa danos vč vsak otrok, da je nji j stan». Izv. v SI oven i ii upropastilo v naprej, ker ! Pondeljek, 24.: Zaprto.
ie svojo idejo in usodo zvezala z »Ja
d ran *ko banko« in njenimi raznimi an-,	. .P,01tl.vcU P
tinatičnimi avanturi*«. Mi smo v tem i	18.. «1 slavcu.£
nziru čisto na jasnem, da stranka, k! j	lJ-
jo voditaAžmaninKamennrovid,	■	Oeneralna vaja,
more imeti uspeha. Nc verjamemo, da! c	,, _ „„,,„„„,,, „,„„or.
bi pri »Narodni barki« bili tako kratkovidni. da bi taki rnzloffl kal vel'nli. Rane, 1:1 gn!Ie!o. je treba Izrezatt. preje je operacija, bolje ie. sicer mora
propasti vse. N? več daleč trenotek. Torek, 18.: »Ženitev«. C. bodo najširši kroei zopet enkrat j Sreda, 19.: Zaprto.
Ljubljanska opera.
»Seviljski brivec«. E. 1 Četrtek, 20.: »Mignon«. B. Petek, 2!.: Zaprto. Gci Sobota, 22.: »Notredamskl zvonar«. Izv. Nedelja, 23.: »Tosca«. Izv. Pondeljek, 24.: Zaprto. Narodno gledališče v Mariboru.
videli, da smo svarili pravočasno tn da nmo marsikomu s tem mnr>?o reSi-
1!. Ce pa merodajnl liutfje Se niso spre-; ToreI, 18 r;2"~x" f^ g. gledali, ▼ kakšne roke so padli, potem <	#
jim ni pomoči.
Četrtek, 20.: »Magdalena«. A. Celjsko gledališče.
A.
H Ali ste že poslali na-*J ! ročnino za Jutro" i
Nastop g. Elsltega v «Svath( Krečlnskega*. Kako", smo že poročali, nastopi danes v tor»k ob 8. uri zvečer v dramskem gledališču v Ljubljani v naslovni vlogi komedije »Svatba Krečinakega« ' ruski igralec g. Vlndimir E1 s k i, ki le
Maribor gsroti
ssemšMm ps^terusjsm
Maribor, 17. decembi Danes je prispela v Maribor vest, da radikalna vlada dovolila Nemcem uslan vltev nemške tiskarne v Mariboru, vest ja izzvala v vseh slovenskih krog v Mariboru kakor tudi okolici veli! ogorčenje. Takoj na lo se je sestal odb tamkajšnjo «Orjune», ki so je obrnil vse slovenske polilične stranke in ki lurua društva s pozivom, da bl so ses! vil skupen odbor vseh narodnih strnila bi pvo'ei-lirnl proti tej koncesiji, res so ss sestali šo nocoj zastopniki JO NSS., SKS., SLS., NRS., nadalje zastopa Jugoslovanske Malice iu celokupni odi Orjune. Na tej seji so jo pokazalo ogro no ogorčenje, ki je zavladalo med ma borskim slovenskim prebivalstvom vsi koncesije za nemško tiskarno. Zastopr radikalne stranke Troft je sicer izjai da je ta vest najbrže preuranjena, ker je baš dnnea povrnil iz Beograda g. T; čar, ki je bil pred par dnevi pri gospo PaSlču, ki mu ie izjavil, da ne bo i koncesije Nemcem za tiskarno. Da se prepreči — c ko je šo mogoče — po« litov tiskarniške koncesije, ki bi bila začetek nove nemške ekspanzijo, so sestavil <0dbor združenih slovenskih Uličnih in kultiT'iih rrganizacij« v M: boru. V ta odbor so bili izvoljeni za JI Detela, za NSS. Žnuderl, za SKS. inž. ' dernjak, za SLS. dr. Jerovšek, za N Trošt, za jugoslovansko Matico proL barič, za Orjuno dr. Šnuderl. Odbor sklenil prirediti v nedeljo ob pol 11. poMne na Slomškovem trgu veliko nar no manifestacijo proti nemški tiska: V slučaju slaljetra vremena se bo vri ma-lfestncljn v Narodnem domu. Nadi je Izjavil odbor, da boče permanentno lovatl ne le v vprašanju nemške tisi no, ampak tudi v vseh narodnih vpn njih. Izrazila so ie tudi želja, da bl ta bor nastopil kot zastopnik vseh slov sirih političnih strank in kulturnih oi nizncij že pri prihodnjih občinskih lltvah v Mariboru.
priloga , Jutru* St. H9S, dn« 18. decembra 1998.
Jubilej Šentjakobčanov
Slavnostni občni zbor Gospodarskega naprednega društva za Šentjakobski okraj
POZDRAVI.	j n-.ah storimo vse, da bomo ob 20-letnici
V svečano okrašeni kazinski dvorani! zborovali, prirejali koncerte, predstave, i« je vršil v nedeljo ob ii. orl slavnostni i veselico v svojem domu. Opereta oMni zbor Gospodar, napred. druitva za , se nam i tuli obeta, saj imamo vse pogo-(jenrjakobski okissj. Predsednik A. Li- je zanjo: igralce, pevce, zbor, orkester., ko i ar jo pozdravil mnogoštevilno do-j A šentjakobski dom bo stal tako gotovo,
zboroval«*, predvsem pa. zastopnike ' kakor smo ie danes brez njega, načelstva JDS, druStev »Jadrana«. iii»So- Predsednik so je zahvalil vzorno de-
re vnemo tn st rokovnjaško spretnost,
zborov&lcl pa eo Rodetu viharno ploska-
li.
ŽENSKI ODSEK.
('«>. ljubljanskih političnih društev ter rastopniko naprednih uoviu. Končno so in spominjal za društvo zaslužnih pokoj-uifcov dr. Iv. Tavčarji. prvega predsednika JDS in vseh društvenih člauov.
Dr. Dinko P u c je kot poelovodeči predsednik JDS izrekel v imenu načelatva ft.ranko jubilarju najiskrenejše oastitke in uhcalo. Društvo jo tekom 15 let postalo hrbtenica vseh ljublj. naprednih drnštev. Njegovo trezno, smotrono gospodarsko in kulturno delovanje, njegova borbenost rs. napredno in svobodno misel ter njegovi veliki uspehi v organiziranju vseh marljivih delavcev in delavk Šentjakob-»keg» okraja So naeelstvu .JDS jamstvo, da društvo razvije v najmočnejšo trdnjavo dfmokratlzma v beli Ljubljani.
Ravnatelj A. J u g je kot načelnik naprednih okraj, organizacij naglašal, da i:ažo ie program proslave, da nimamo opravka z navadnim društvenim jubilo, jvro, nego s slavo ovenčano, na dogodkih in uspehih bogato zgodovino dela. Gospodarski in politični uspehi, ogromna knjižnica, gledališki oder, pevski koncerti, umetniški orkester so dejanja, ki ostanejo trajno.
RAZVOJ D8USTVA.
Tajnik Kodo jo poročal o zgodovini flmštva, ki je imelo svoj ustanovni obS-ui zbor dne 33. aprila 1008. Predsednik pripravljalnega odbora mu je bil Likozar Društvo se je kot gospodarsko in napredno potezalo vso dobo za splošne koristi in doseglo zgradbo šole na, Pralah, regulacijo Rožne ulice, napeljavo vodovoda in elektrike do skrajne mestne meje, kanalizacijo Prul, za^utje jarkov ln nasad drevoreda ob Dolenjski cesti itd. firnštvo jo podpiralo reveže, vdovo in .;rote, prirejalo je Miklavževe večere in obdarjalo do 200 otrok brez razlike : 'rank. Leta 1011. se jo ustanovila javna knjižnica, s katero je društvo globoko figlo v kulturo naroda in je zlasti mnogo mladino obvarovala pohajkovanja, pijančevanja in ponočevanja. Tudi med vojno je storila knjižnica ogromno kulturnega dela, a sama so je razvijala čira oalje bujneje. Pred volitvami v konsti-luanto 28. novembra 1020. je društvo ,'gilno poseglo v politično vrvenje ter ibraJo okoli sebe četo svežih mladih mož igitatorjev in delavcev, ki so osnovali nočno zgradbo odsekov — podlago društva. Volitve v konstituanto so torej mejnik nove dobo vsestranskega delovanja v dobrobit naroda. Danes nas pozna že isa Slovenija kot, vzorno delavce v podrobnem delu na skoraj vseb poljih kulture. Posebna, zasluga gre za. naš sloves isrraleem in igralkam, ki priredo v torek že 100. predstavo iu ki ao z nastopanjem na podeželskih odrih vršili veliko kulturno misijo.
V društvenih odsekih vlada danes naravnost idealna agilnost, zraven pa via-dovoljnost in dobra volja. Naprej in navzgor stremi vsak in vsaka. Knjižničar, igralci, igralke, pevci in godbeniki, vsi •e žrtvujejo večer za večerom z radostjo ia društvo v veri, da si ustvarimo boljšo bodočnost le z vztrajnim smotrenim dolom. Med temi idealnimi delavci ni alkoholikov. Našo delo rodi uspehe in vse nam čestita, da, imamo »srečo*. Toda. ta -'.irecas- je le sad dela. Kdor hoče, more. In mi hočemo tudi nadaljel Našo drn-°',vo v katerem se koncentrira demokra-tizem med preprostim ljudstvom, še nima lastnega doma. Za uaš še večji raz-
lavnemu in neumorno iniciiativnemu tajniku Rodetu, ki so inu zborovale! priredili prisrčno ovacije.
GLEDALIŠKI ODER.
Budolf B i n ♦ e r, predsednik šentjakobskega gledališkega odra, je uuio zelo zanimivo poročal o delovanju gledališkega odseka. Prvo sojo je imel ta odsek 20. decembra 1920. Danes ima v 1. nadstropju v ilorijanski ulici 27 dvorano s, 100 sedeži in 50 stojišči, v njej oder in dekoracije. Prva predstava je bila 9. junija 1021. V prvi sezoni je oder priredil 42 predstav s 14 igrami Oder je gostoval v Sokolskih domovih v Skofji Loki, ua Vjču, v Mostah, Novem mestu in Kranju, nato še v Rogaški Slatini, prirejal ja razne jubilejne predstava iu gojil rosen in vesel, zlasti slovenski, slovanski in dober tuj repertoar. Predstave imajo žo svojo stalno publiko. Edina zapreka jo premal oder in pretesna dvorana. Izvajajoči Mani so javni ln zasebni nameščenci in nameščenke, režiserji pa so ali so bili gg. S. Ogrin, S. Ravnihar, Dan. Bučar, V. Markič, Iv. Cesar, A. Gni-dovec, Jak. GrSar, St. FodreberSek, Mil. Mušič in Mih. Brajer.
Oder deluje zdaj že S. sezono. Pogreša še girdorobe, rekvizitov ln kulis, včasih tudi mobilij. Igralski ansambl šteje nad 40 dam in gospodov, ki eo žrtvujejo iz golega idealizma in ljubezni do umetnosti. Radostno je dejstvo, da je tudi v mlajši generaciji mnogo idealizma in poleta. Ta dva sta studenec, iz katerega črpa našo društvo svoje sile. (Živahno odobravanje).
GODBA IN PETJE.
Za gcidbeni odsek je poročal tajnik R e m s, da te je ustanovil aprila 1922. Vadi se dvakrat, na teden po dve url, šteje 18 godbenikov, ki prirejajo javno koncerte, sodelujejo pri dram. predstavah na plesih in veselicah ter gojc resni koncertni In veselozabavnl program. Doslej je orkester nastopil žo 11-krat. Kako visoko je znal g. Danilo Bučar dvigniti svoj orkester, jo dokazal koneort dne 15. decembra, na katerem sc je izvajala Beethovnova c-mol sinfonlja, Griegove, Vi-nijavskega L dr. tožke skladbe.
Za pevski odsek je poročal podpredsednik M. Daks. Odsek so jo ustanovil januarja 1020. In jc štel 40 moških pod pevovodjo Fr. Maroltom. Kasneje so vodili pevsko javne nastope Danilo Bučar, V. Loboda in Vrančič ter jih vodita danes 7_opet Fran Marolt In D. Bučar. Dane? štcjo pevski zbor 22 rednih moških pevcov In prireja koncerte eerioznih sporedov.
KNJIŽNICA.
Knjižničar M. Rode poroča, da se jo ustanovila knjižnica 80. maja, 1908. in imela svojo sobo na Vožarski potu Spočetka jo bila odprta Ie vsako sredo, kasneje tudi ob nedeljah. Od prvotnih 250 knjig je do danes narasla na 15.000 knjig ki ee razposojajo; a 10.000 knjig ee po vrhu drži še kot rezerva. Mod vojno jo policija stikala po nji in zaplenila Ze-leznikarjevo »Pesmarico* zaradi slovanskih himen. Tudi Podlimbarskega roman rGospodiu Franjo* je iskala, a vsi izvodi so bili skriti. Knjižnica je danes le še [x> imenu šentjakobska; v resnici je splošna. ljubljanska in vseslovenska.
Predsednik jo izrekel knjižničarju najtoplejšo zahvalo za. njegovo nonadkrilji-
V imenu novega ženskega odseka je poročala učiteljica M. Pucova, ki je uvodoma, poudarila, da je ženski pokret med Slovenci vse preveč zanemarjen. Enakopravnost ženstva z moštvom je le fe vprašanje časa. Pripravljati ženstvo s prosveto na ta trenutek, usposobiti ga za sodelovanje na vseh poljih javnosti, mora biti naloga resničnih naprednjakov. Ledino ce bo treba orati. Mnogo že imamo marljivih in sporobnih žen. Njih delo jo treba le šo poglobiti in de.uokrati-zirati. Nikogar se no sme izključevati od dela in čut posestrlnstva se mora 'nanesti med vse žensko sloj«, žena postani verna pomočnica moškemu tudi izven doma v javnem življenju. Zona naj ljubi uaš krasni jezik, našo kulturo, našo zemljo, naj bo nacionalna in trezno delavna za blagor naroda in državo. Naloge ženskega odseka so: gospodinjski tečaji, predavanja, odgoja dcce, skrb za mladino, socialno in karitativno delovanje, podporna akcija za brezposelno, nesrečnike i. dr. Težka naloga, ki bo zahtevala žrtev in delal A volja zmaga vso! Ob 25-letnici društva upa odsek poročati o uspehih. (2ivahno odobravanje).
POLITIČNO DELOVANJE.
Načelnik politič. odseka, Janežič poroča, da se je odsek osnoval dna 19.
januarja 1020. SJegovo delo se ,te t Ml o
bolj med štirimi stonami, a med volitvami tudi javno. Odsek so je vedno boril za složnost In za enotno nastopanje naprednih slojev. Zal, da ne vedno z uspehom! Posledice »o danes vsakomur vidne. Toda iz teh posledic smo so nečesa naučili za bodočnost: vsi naprednjakl se morajo strniti v mogočno falango, kl str« sovražnika napredka, svobode, narodne In državne misli — klerikalizem. Danes jo naš« društvo sestavni del JDS. Nadeja, ki jih zastopa, so edino zmagonosna: edinstvo naprodnjakor na čast In dobrobit Ljubljano, Slovenije in Jugoslavije! Ko organiziramo še napredno ženstvo, n« dvomimo na uspeh. Glavno pa je, da širimo napredno novinstvo.
Govornik jo žel toplo priznanje. Zastopnik akad. društva »Jadran*, Florjan B13 j« Izrekel društvu prhrčne čestitke.
G. J a n e ž i č je končno predlagal, naj se odpošlje gg. Davldoviču ln Pribičavi-ču kot. voditeljema Jugoslovan, demokratske stranko najiskrenejši pozdrav. Predlog jo bil navdušeno sprejet.
Nato j« predsednik zaključil »l)ajno uspeli občni zbor.
VEČERNA PROSLAVA.
Zvečer se je vršila v kazinski dvorani sijajno obiskana zabava, ki jo v neprisiljeni, res demokratični in živahni družabnosti med godbo, petjem In plesom lepo zaključila slavnostni dan.
Kulturni pregled
komiki z Istim uspehom, t Isto lJuSef*
nllo kot tragika; tod hodi Oogollev Pod« kolesln prav tako prepričevalno po soblj kakor kakšen tragični junak v patetlč-« nih škornjlh. Oderska ljubezen Sentja« kobčanov Jo tako globoka, tako resnična, da nam Jc dala žc par igralskih sil, ki nastopajo stalno v ljubljanski operi IU drami.
Naj bi si postavili Šentjakobčane t* dober vzgled vsi uašl diletantski odrlf Potem bomo tmell zabavo in užitek n* ic od njih, ampak tudi zadovoljstvo ii njimi! In dobimo sčasom med domačimi dlletantl dovolj domačih umetnikov,
MMtor
Diletantsko gledališče
(Ob stoti predstavi Šentjakobskega odra.)
Diletant ni zafrkadja, nego kompliment. Diletant je požrtvovalen kulturni delavec — tgralec diletant pionir dra-matske umetnosti. Diletantsko gledališče Je Jako skromna, a iako resna kulturna InsUtucIja. Svoje prostore lina navadno v starinski hlšL Udobne mehke sedeže v •■'dvorani* nadomeščajo trdi stoli, po-stavljtni v de-set ali približno toUko vrst. Za stoli Je stojišče, vsega v vsem Je prostora za poldrug sto ljudi
Oder jc tesen. 4 — 5 korakov po dolgem, 2 — 3 v globino. Zakriva ga barvan zastor. Najprimernejša slika na njem bi bil pelikan, kl ponuja trem mladičem svoje okrvavljene prsi.
Nenavadna ptica pelikan. Fantazija ga Je obdala s čarom poeziie, zgrajene na globoki domiselnosti. Kakor mladiči od krvi tega pelikana, tako živi diletantsko občinstvo od src svojih Igralcev. Njihovo delo io neprestana težka žrtev, nesebična In nadvse lepa. V nji počiva Idealna sila malega predmestnega človeka, kl po tej strani nadkrlljuje blaziranega meščana. Idealizem je motor tega kulturnega stroja, ljubezen, vir In tudi vsa nagrada dela.
, Zgodi se ti, da prideš v predmestje
I baš, ko Je v gledališču predstava. Vstopiš. Takoj sc počutiš domačega v uje-govih prostorih. Dejal bi, da je domačnost ujegovo poglavitno obeležje. Opazujem publiko: do malih izjem se vsi poznajo med sabo. Tu sedita drug poleg drugega trgovec In vajenec, delavec in obrtnik, gospa In delavka. Med ojlmt ne čutiš razlike.
Visokih kriterijev navadno med nJim! ne najdeš-; Jemljejo radi vse, kar Je rado dano. Nihče se vznejevoljeu ne obrača od odra, češ ta Iti ta me le ukani!, ker Je igral drugače, kakor sem si pred-stavi.iaL Vsakdo sledi brez predsodkov onemu, kar sc odigrava ua deskah; In ker osebno čuti ž njim, ki se za oder žrtvuje, čuti tudi s stvarjo In no vpraša, odkod izvira In kam pravilno meri In hvaležno ploska.
Gledališče v predmestju ima svoj humor. Tisti zdravi humor, ki ie žo davno izginil iz meščanskega življenja in iz učeno pisanih bukev. Primeri se na priliko, da se tgralcu-diletantu tragično poj movana situacija Izpremeni v komično sceno; Iu občinstvo se od srca smeje,
diskretno in potihoma. Z ničimer noče glasno motiti onega, kl se mu Je pripetila neprijetnost, da sc jc tragika pre-vrgla v smešen prizor. Pri takem prizoru se smeješ tudi sam. In ta smeli te spravi v dobro voljo tudi, če jo na vso moč odganjaš od sebe.
A dogodi se ti, da sc na odru zaiskii demant. Dctnant talenta, naravnega, uc-obrušenega, a pristnega. Tedaj je srečen celo čmcrlkavi tn razvajeni kritik. Vsi naši najboljši talenti Igralci so bili diletantje: Vcrovšek. Borštnik, Danilo, Kajzelj, Kocelj... Kakor pri velikih narodih. Vedno so Je poklicno Igralstvo do polnjevalo iz predmestnih In podeželskih diletaiitsklli gledališč. Njih Igralci so amattrji, ljudje iz Inteligenčnih iu Iz najpreprostejših slojev; uče se svojih vlog po trudapolnem dnevnem delu pri luči, včasih v delavnici, v obratovalnici, tovarni, in kadar stopijo na oder Jih govore z ljubeznijo. Včasih Io površno, a zato tem bolj globoko občuteno. Zato, kritik, snem! pred njimi svoja stroga očala! Prihrani si Jih rajši za oder, kjer se odigrava resnično življenje s tisočerimi nlansami, kjer se kreta potvorjeni težko umljivl izprijeni svet.
Vrli so naši Šcntjakobčaiii. Kaj mislite, sto predstav v tako kratki dobi, na tako omeicneni prostorni Ali nI to žrtev, kl zasluži naziva kulturnega dejanja? Zasluži ga, o tem nc dvomi danes nihče! Kajti na teh skromnih deskah sc kreta
Klub Grohar in razstava Trstenjak
(K nedeljski otvoritvi v kazinski dvorani v Mariboru.)
Z gotico pijanimi lepaki kluba -.Grohar; je nedavno vabil avstrijski Ncmea liepperger na svojo razstavo. Pa jo prišel mladi Trstenjak, domačin iz Slov. goric, odličen absolvent praško akademije in od praško kritiko s pohvalo priznali, glej, pa mu <Grohar> (svojemu članu!) prepovo lepaku in razstavo pod firmo cGrohar>, mu odreče otvoritev, kl jo je pompozno v navzočnosti vseh korporacij dal tujemu državljanu Nemcu! Odrefe mu prošnjo, da bi g« priporočil v listih; kako pa, ko ima pa preveč posla z objav, ljanjem nesmiselnih reklam zn tvoj letošnji ples! Vsak nacijonalno mislil človek bo rekel: Sramota I Ali eo pa morda groharskt olimpijei bojo mludili?
Vsa mariborska javnost naj posuti M i razstavo in »o prepriča o umetniški kakovosti Trslonjaka ter ga naj podpro zn nadaljnjo delo. Letos j« absolvirnl akademijo, prišel domov in domovini pokazal, kaj je doslej napravil iu dosegel. Po-knzul Je tudi tehniško dovršena dola iz akademij«, študije, iskanje. Pozna so mil šola impresij«, v zadnjih delih, v akv«. rolih, pa io sili ven iu ob«ta postati izrazit in samosvoj. DIM ga široko obzorje, n« vseh poljih se je tehniško uril; Sarajevn, Proga, Varšava ln Ljutomersko Gorice so mu nudilo materinsko ralekn, da s« je opajal ljubezul, energij« in volj« do končnega uspeha. Lesorez, olj«, radirapka, akvarel, poskuša s pokrajino, portretom in Idejnimi kompozicijami. Gotovo, povsod nc poide; a lesorez in akvarel se že odražata kot najjačja; kod bo krenil, 5o pokaže. Pozornost vzbujajo akvareli ti Prape in Varšave, zanimivu Je študij« <.hidežn\ tehniško bo zanimala strokov njaka študija hrbta. Vsekakor ima Trstenjak dobro avgure: lepo tehniško znan«, obilo pridnost in talent, i Saj res ni vse dovršeno in dobršen d«! ui za razstavo; a kolektivna razslava naj j pokaže celega umetniku, dobrega in sla-] begu. Na vrsti jo sedaj klub -rGrohar*, da poda objektivno strokovnjaško oceno razstavljenih del, moj namen je le, podati utise ljubitelja lepe stvari.
Trstenjaku pa bodi dober omea, da lnH je pri prvem koraku v svet čez pot priletel črni maček.	Snuderi,
Športni vestnik
Občni zbor LNP
V nedeljo se je vršil ob zelo mnogo-brojnl udeležbi letošnji redni občni zbor LNP. Začetkoma Jc vodil zborovanle predsednik ravnatelj Jug. kasneje pa podpredsednik dr. Koprivnlk. Zastopani so bili po svojih delegatih nastopni klubi, čijih pooblastila so bila verificirana: Ilirija, Slovan, fienncs. Svoboda, Jadran Slavlja, Lask, Primorje, Celje, Trbovlje, Zora, Šoštanj, Ptuj, Rapid. Pooblastila Svobode (Maribor), S. K- Maribor in celjskih Atlctikov niso bila verificirana, ker ti klubi niso Izpolnili svojih finančnih obveznosti napram podsavezu.
Zapisnik zadnjega občnega zbora ie bil sprejet po kratki debati. Poročilo o delovanju podsaveza ic podal I. tajnik g. Betcito. Iz tega poročila posnemamo
nastopno: V LNP. Je včlanjenih Ijj klu» bov, ki imajo 3375 članov (242 več kot lani), med njimi 1457 lzvršujočlh športnikov raznih panog (za 250 več od iaui>» Klubi Svoboda Moste, Svoboda Celje la MAK so prenehali delovati. Na novo »o vstopili klubi Šoštanj, Red Star (Celje), Zora (Trbovlje), Trbovlje iu Korotafl (Kranj). Verificiranih Igralccv Je 6"j Podsaveznj klubi so Igrali tekam leta 293 tekem s prvimi moštvi, med njimi 29 mednarodnih (7 več od Ioni) ia 51 s klubi drugih jugoslovanskih podsive-zov. Rezervna moštva so igrala 80 tekem flanl 47), naraštajska .M. PodSa-vez jc Izvedel 104 prvenstvene tekme v LJubljani ter potoni PO v Mariboru 33» v Celju pa 14. Veliko Je storil podsave? za razvoj našega nogometa s tem, da je dosegel, da so vsi klubi postavili re-
Kako sem ministra za ušesa prijel
(Zgodba.)
Ko se je razlila povodenj iz slovenskih krajev po Savi proti Beogradu, se je vlila nasprotno od Beograda n,> vzgor povodenj komisij, ministrskih, uradniških, strokovnih, finančnih, gospodarskih itd., itd. Druga za drugo so šle in so gledale veliko škodo, ki jo k napravila voda in marljivo zabele-ž»vale — svoje izdatke. V. resnici me vse te komisije niso zanimale, bolj, nogo je njo zanimala povodenj, zato fem spal popolnoma mimo in temu dejstvu se imam zahvaliti za prekrasne sanje, kako sem ministra za ušesa prijel. To pa se je zgodilo tako-le:
Kakor je splošno znano, jo Sel go-fpod. minister tudi v kino. Kino sicer no spada bistveno k povodnji hi je t.o »tvar gospod minister mimogrede opravil. Pravijo pa, da se je o kinu zelo pohvalno izrazil. Sicer imajo v Reogradu tudi kino, a tam gosp. minister najbrže ne utegne iti na predstavo — iatoi si je to zadevo ogledal v Ljubljani. Tudi kar se tiSe jedi itd., je bilo poskrbljeno. In zdaj pride glavna ftvar. Ko je stopil zopet na ulico, era ja prijela za uho mnia mocroBna roka in minister je od bolečino (ali od slabe vesti) pogledal nekoliko nnvskriž. zabičati si pa tii upal, da bi ga drugi
c »liSali.
Tako se ml k sanlaJo. DrSal sem
ga krepko in sem so nekoliko prlvil, da bi bolje zaleglo in glej, njegov obraz je raatel, da je bil kakor velika buča, ves zardel in okrogel in naro-stel je tako, da jo bil počasi kakor polna luna, lasje so se naježili, da so segali do samih nebeških zvezd, nos pa se je podaljšal skoraj tja do Triglava, usta so se režala nekako čudno, da ni bil na njih ne smeh ce jok In tako sva se pomikala po cesti naprej, da ni bilo videti no života no nog, ramo tista velika glava je bila z nategnje-uirni ušesi. Tako sem ga peljal na ljubljansko polje.
sKrivieo mi delate,* je govoril minister tiho, kakor da bi poznal mojo namero*, »v Avstriji bi si gotovo ne upali storiti kaj takega.*
»Zato je pa Avstrija tudi propadla,* sem odgovoril, »kar je bilo prav — naša država pa ne smo propasti zaradi va*.»
»Gotovo ste avtonomlst,* jo rekel, »ker me tako nespoštljivo obravnavate.*
»Gospodine moj,* sem odgovoril, »pri uas spoštujemo ljudi po njih delih.*
»Pomislite vsaj na ugled države,* je zaleeljal.
«Saj to je to,» sem rekel, »zaradi ugleda države ie treba včasih tako
nastopiti. In zaradi centralizma.* «A jaz sem vendar minister.* »Seveda, saj prav za to.» iKaj pa sem pravzaprav storil?* je vprašal potuhnjeno in je šo bolj zarezal.
»Saj prav zato, ker niste ničesar storili, minister pa mora kaj storiti.* »Saj pride podpora, ali nisem obljubil!* je jecljal.
»Seveda, ampak za to ne gre. Povodenj je res naredila Škodo in prav je, da dobe pomoč oni, ki so res potrebni. A povodenj spravi enkrat ljudi iz hiS, kaj pa oni, kl nimajo sploh strehe?*
--Oho.* je rekel, <saj ja« nisem stanovati jski minister.^
•Ampak minister ste in ministri morajo misliti in del.i ti. In sedaj bom govoril parlamentarno: ali je gospodu
ministru znano?* ... In sem mu pokazal dolgo vrsto vagonov, polnih žensk in otrok: možje so bili menda na delu.
»Kako bo znano,* je vzkliknfl. »Se nikoli ni bil noben minister tako daleč ven iz mesta.*
»A njegova dolžnost je, da gre; zato je minister in ima avtomobil.* »To ne spada v moj resort.* «To spada v vse resorte.* »Nikar me tako ne vlecite za uSesa * «In to, tam ... Ali le crospodu ministru znano?. In sem mu pokazal roini plen. ki riavi. trohnl in" propa-
da na polju: pet let stoji tam — milijoni vrednosti; in celo najemSčino plačujete za prostor. Celo straža stoji zraven — blago pa je propadlo tako, da ga niti tat, no povoha.* tKnko mi bo znano!* i In tam: dve prazni veliki hiši stojita, ena pokrita, druga razkrita, (da bolj propada), iz obeh bi so dalo postaviti dvojo velikih stanovanjskih hiš. Pot let stojita tako in nihče so no zmeni.*
»To je stvar vojaškega komandanta. Sicer pa vidite, da je blizu smod-nišnica.*
*To je Izgovor zato, da ni treba delati: kaj je troba tam smodnišnice dana«, ko ni več strah za sovražnike, ampak za domače ljudi.* »Imate prav, fcola . . .» »Nič, toda . . . Poznam mesto, ki je brez smodnišnice in so kasarne, ki bi moglo biti hiše za stanovanja in ni mogoče priti preko vas. In koliko jo Se takega . . ■» Zvijal se je in je obmolknil. »Kaj misli Va*a eksoelenca ukreniti? . . .>
Njegov obraz pa je rastel v neizmerno obzorje in ko sem se ozrl, sem videl, da je njegova glava Izpuhtela in zginila, v roki pa mi je ostalo veliko rde?« ministrovo uho, ki ni slišalo ničesar več . . . Tako sem orijel ministra za u3e?a
I Dr. Ljud. Pivko:
| V Doljah pri Tolminu
2. aprila 1916. (Iz knjigo »Seme*, ki izide okrog božiča.)
Ponoči sc spuSea patrulja previdna po starem soškem bregu navzdol k italijanskim rovom. Štirje erno: Btnw> mojstra Gerdin in Mločič, redov P> j iin in jaz. Prestopamo žice in skače-; ino v globoko Uamenito zapuščena j italijanske jarke in so pomikamo iz rova v rov do SoCe in na severno j st.ran. Lopate in drugo zarjavelo itali-i jansko orožja leži križem? v rovih, I toda. vse je zapuščeno. O teh rovih so ' avstrijska poveljstva prepričana, da so močno zasedeni, mi pa v Pftib dneh nismo opazili v njih najmanjšega, sledu po Italijanih. V rovih se suje žo kamenjo iz sten na dno, kur znači, da jih že mesec dni ni nihče ob. iskal in enažil. — Kakor tatovi se krad«mo drug za drugim do gošče, k? raste ob Soči kakih 6'X) m orl avstrijskih položajev. Z Gerdinom Čakava na, zaostala tovariša in opazujeva iz go-Sče, kaj se godi na drugem bregu. Do Vofa je vse mirno. Zdi se, da sliSiva korake in ?epetanje onstran Soče.
«Fifl!» žvižgam čez Soče tako, d.t me ne morejo daleč slišati. Fifil*
Gerdln si edkačljava in mc drži zal roko.
ycr\ ua iu naraščalska moštva.	i re : Sildstern 16 : (t (5 : (1), Sportkiub :
Tudi letos so finančne razmere delale Bund der Vcrsicherungsungestellten 14
precejšnje teikoče In se je morala pro-MiJa marsikaterega potrebnega kluba odkloniti. Državne, javno ia Šolske oblasti so žalibog vztrajale napram športu, zla-:.li nogometu na svojem dosedanjem konservativnem, vfasih cclo neprijaznem stališču. V vsakem oziru pa je podpiralo delovanje podsavez.a dnevno časopisje. Podpora, kl jo uživa športno gibanje od te strani, je tem večjega pomena, odkar so listi zatvorill svoje športne rubrike za osebne napade ter poverili poročevanje več ali manj nevtralnim osebam. Posebno zalivalo izreka podsavez <zJutru», kl je bilo tudi prošlo leto njegovo službeno glasilo.
7, JNS je LNP stal v precej živahnih Iti docela korektnih odnošajih. Spor z ZNP glede prvenstvene tekme z Orad-junskim je JNS rešil v prilog LNP.
Celjski Poslovni odbor se je tekom letošnje sezone ojačil ter lahko z zadovoljstvom gleda na svoje delovanje. Velike zasluge na tem Imajo vsekakor celjski Atletiki. Nasprotno pa je v Mariboru nastopilo prcceJšnje nazadovanje. Tamo-šnji klubi so se tekom sezone doccla dcsintarcsirall na vseh športnih zadevah. Vzrok te neugodno bilance leži v prvi v rsti v krizi v vodilnem klubu Maribor. V Ljubljani so pokazali klubi, razven Svobode, ki je prestala težjo notranjo krizo, viden napredek.
U prvenstvenega tekmovanja 1922-23 jo zopet izšel kot zmagovalec S. K. Ilirija.
Znaten napredek beleži LNP glede nogometnih sodnikov. Spomladi so se vršili v Ljubljani savezni izpiti, ki so dali zelo porabne nove moči.
Tajnikovo poročilo je končno s pra-.vico obžalovalo razne anonimne napade na LNP, kl so bili objavljeni deloma v zagrebških, deloma celo v Inozemskih listih. Tudi mi se docela pridružujemo mnenju g. tajnika, ker menimo, da Imamo dovolj inerodajnih mest za rešitev
: 0, Wackcr : Helfort 12 : 0, WAP : Humanitas 6 : 3, Slmmering : Stadlauer Sportklub 3 : 0, Slovan : Vlctoria V 5 : n, Hertha : Landstrasser Amateure 7 : 0, Adinira : Nussdorf 4 : 0, Hakoah : Union XXI. 8 : 1, Crlcketer : Phtinizia 1 : 0, Wlener Bevvegungsspleler : Inter-
national 3 : 3, Simmerlnger Sportvcrel-; mit ala je Izzvala v angleški Javnosti I ko pove, kdo, kdaj In kakšen Je pi«c
takšno ogorčenje, da je lady Hnmiltou ter kakšna usoda ga bo doletela. Veli.
uiguiig : Thalia 1 : 0, Strasscnbahner : Sportfrcunde 4 : n, .ledlersdorf : Aca-dcinica 2 : 1, dersthoi : Raag 1 : 0, Vor-wiirts XI : Gasvverke M 4 : 3, Wicn-West : Red Star 2:1, Donaustadt : KaisermUhlen 2:1, Slavlja (Dunaj) : VorwSrts 1906 2 : 2, Ober St. Veit : Sturm 1914 2 : 1, Norilstern : Ajax 1 :0.
Iz življenja in sveta
Zagrebška senzacija
Novi momenti. — Paskijevič skriva pravega sokrivca?
Sobotna razprava, na kateri Je bil ponovno zaslišan Paskijevič, je bila zelo zanimiva. Prinesla je nekaj novih momentov, med katerimi je najvažnejši utls, da obtoženec še vedno laže. Njegove Iz-povedbe so polne protislovij. Očividci na obravnavi prihajajo do zaključka, da mora Paskijevič imeti kakega sokrivca, ki ga nikakor noče izdati, ker mu hoče omogočiti, da se pravočasno umakne roki pravice. V tem pogledu so posebno značilne Izjave, ki jih ie dal že pred časom, češ, da sl ie Thlerry zagotovil alibi, ki ga bo razbremenjal. Zdaj ko je priznal Tlilerryjevo nedolžnost na umoru, pa ga vseeno še vedno dolžl Intelektualnega začetništva Ideje o umoru. A tudi tukaj sl Paskijevič ni dosleden. Dočim je še pred kratkim trdil, da ga je Thierry nagovoril k umoru, pravi sedaj, da se o umoru nista menila, temveč da sta se pogovarjala samo o ropu. Za Thierryja so torej Paskijevičeve izpo-vedbe čimdaije bolj olajševalnega značaja.
Paskijevič opisuje točno, kako je umoril Jeličiča. Olede Kanajeta pa so njegove izjave nejasne, tako da se vedno bolj utrjuje naziranje, da so bili tukaj vmes prsti še nekoga drugega. Clanl senata se na vso moč trudijo, da Iztisnejo
plačati nagrado, ker služIjo ž njim lep denar.
Tako se vede Paskijevič pred sodno Instanco, kl Ima doprinesti spričevalo o pravi krivdi ln kaznovati samo one, kl so Izvršili umor In rop. Toda kaže se, da bo zagrebškemu senatu v tem umoru jasnost le težko dosegljiva. Paskijevič je ratlniran morilec In lažnik. Vse izgleda, da bo še naprej mešal štrene z namenom, da zavede sodnike na kriva pota. Kriminalisti ln psihljatrl stoje' v Paskljevlčevem slučaju pred kompliciranim problemom, kl Jih sili k vsestranskemu razmišljanju.
po Nelsonovi smrti morala zapustiti London iti pobegniti v Calnls, kjer jc umrla v bedi i.i siromaštvu. Angleži so torej za to, d;i se ljubavna pisma-sežigajo.
X Prorck našega časa. Malokatero iine je tako znano med »modernimi čarovniku, kakor ime Dunajčana Rafaela Scliermanna. Mož je graioiog, to pomeni tolmač pisave. Izvedenci na polju gra-fologlje trdijo, da je Scheriuann nedo-scglilv veščak, ki na podlagi najneznat-nejšlli fragmentov pisav« skonstruira nenavadne dogodke in odkrije največje taj nostl. Scliermann je podal presenetljivo znamenite izjave o rokopisih največjih duhov sedanjega časa. Mnogim je prerokoval bodočnost, ki se je izpolnila do pičice. Na podlagi pisave Schermannlah
koniestno časopisje piše o Scherniantin kakor o pravcatem modernem čarovniku. Ncštevilno je baje bančnih ravnate. Ijev, katerim je Scliermann rešil mili jone, ker jim je povedal, da so podpis na menicah ponarejeni. Drugim ie zo pet napovedal smrt, ki Je prišla točnt po prorokovanju. O voditelju avstrii sklh socialdemokratov Viktorju Adlcrit je kratko preg njogovo smrtjo izjavil, d, bo kmalu umrl na posledicah srčne bo leznl, ker kaže njegov rokopis znal •Izumiranja«. Tako se je tudi zgodilu Scliermann sedal potuje od kraja tli kraja in presoja ljudi In njihove značaji ter prorokuje, kakor kak srednjeveši vedež. Njegova sreča je le, da živi v 2i veku ln ne par stoletij nazaj, ker bi si cer gotovo končal na goreči grmadi.
Zdravnik in bolnik
Z žitnega trga
Na tržiščih Zedinjenih držav se proSli teden položaj ni znatnejše spremenil. Ceno na tamošnjih tržiščih sploh žo dalje časa valujejo. Odvisen je vos razvoj od večjega ali manjšega povpiaševa-
iz Paskijeviča priznanje v smeri, da Jc -sporov med posameznimi klubi. Zlasti je jme| 5e kakšnega sotrudnika pri zloči-treba obsojati, da se je našel anonimni nu> a Paskijevič molči, se izgovarja s
dopisnik, ki je v Inozemskih listih blatil Podsdvcz, ker se s takimi članki škodu-ie ugledu vsega slovenskega športa.
Blagajniško poročilo g. Kregija izkazuje 2210.69 Din premoženja. Dosedanjemu odboru se jo po poročilu revizijskega odbora podal absolutorij.
slabim spominom In pravi, da je truden. Končno prosi, naj se obravnava vendar enkrat že konča, kajti on jc utrujen ln ne more več prenašati tega. Tudi ta moment v njegovem obnašanju kaže na morebitno bojazen, da bl utegnilo priti do izdaje nekoga, ki mu le pomagal pri
Sledile so nato volitve, ki so Imele umoru. V splošnem se opaža, da posta-nastopni izid: predsednik rav. Jug, pod- ja Paskijevič zopet ciničcn In da ga predsednik inž. Hrovatln. I. tajnik g. Be- vprašanja, kl posegajo v bistvo njegovih tetto, II. tajnik g. M. Voneina, blagajnik , laži nenavadno dražijo. To povzroča g. Bulicvii. Odborniki gg. dr. Koprivntk, • mcd njim ln med sodniki večkrat vroče Cimperman, Lukeiii, 7alc, dr. Koilia [ scene.
V naslednjem par slik s sobotne razprave.
Paskijevič, pozvan, da govori čisto resnico, potrjuje svoje zadnje navedbe in pravi, da ostaja pri njih. Trdovratno pa jaše na Tlilerryju, za katerega nikakor ne odneha trditi, da mu Je on dal Idejo za zločin. Svojega soobtožcnca
iu Kregell; revizijski odbor: gg. inž. De belak, A. Cernc in Grcgorič.
Nato je bil sprejet predlog upravnega odbora za glavno skupščino JNS za iz-premembo 5§ 1., 6., 9., 10. in 30. občega pravilnika JNS. § 10. je bil sprejet z nekaterimi Izprcmembami.
Na predlog g. Kurcta se zviša število prvorazrednih klubov od 3 na 4 ln sc \ psuje z bojazljivcem, češ, da mu Je naj-
Stara resnica Je, da more le zdravnik, .	. _
ki uživa bolnikovo zaupanje, doseči uspeli ' nja iz Evrope, ki pa letos ne kupuje to-ako je sploh še mogoč. Bolnik, ki zdrav- liko ameriškega žita kakor lani. — Iz niku ne verjame, ne zaupa, ga ne sluša, Argentini je, kjer so sedaj žanje kl je obupal sam nad seboj ln živi po svo- i pšenica, poročajo o močnem deževju, ki je brez ozira na zdravnikove predpise, je škoduje kakovosti pšenice. Mnogi privat Izgubljen. Seveda je pogoj zaupanja, da ni krogi pa vremenskih škod ne smatrajo zdravnik tudi res zna svojo znanost, da za resne.
uživa ugled In avtoriteto ter da se za V Avstraliji, kjer bo istotako vr-bolnika resno briga. Močna vera dela čil- sl žetov, cenijo vnaprej lctoSnji pridelek deže zlasti v zdravljenju, ker vzdržuje na 15 milijonov qr (quarterB) proti 13.75 odporno bolnikovo voljo. Ako ili te volje, j milijona qr.
je najčešče zdravniška umetnost zaman, j s svojimi prebitki so Zedinjeno države
Vprašanje, ki se vedno znova pojav- j ekoro popolnoma navezano na Evropo, lja, Je: ali sme zdravnik bolnika varati I kajti ostale izvozne države imajo boljšo ln mu resnico prikrivati? S človekoljubnega stališča se smatra «laž» edino prava. Resnica, ki že pri zdravih ljudeh oči kolje, je pri bolnikih usndna. Resnica ubije odporno silo, In volja omahne, bolnik pa hitro umre. Redek je človek, kl bi mirno prenesel zdravnikovo izjavo: »izgubljen sl!» Zato se smatra resnica napram težkim bolnikom za brezsrčnost. Neumestna je tem manje, ker se tudi noj boljši zdravnik lahko moti ln je njegov izrek lahko brez potrebe povod smrti.
V Londonu Imajo zdai velik škandal. Neka žena Je prišla v bolnico Battersea da bi jI dognali vzrok obolelosti. Zdravniki so ženo preiskali z ROntgenovimi žarki, fotografirali so jI tudi hrbtenico, In neki zdravnik Je bolnici povedal, da ima hrbtenico skrlvljeno, ker je pač tuberkulozna. 2ena je nad to vestlo obupaia ter skočila v Temzo. Utopila se ie s svojim 18 mesečnim otrokom vred. Po smrt! so truplo obducirali In dognali, da je bila jedva 35 letna žena brez sledu tuberkuloze in da Je bila v jedru zdrava, čvrsta. Njena obolelost Je bila prav lahkega značaja. Zaradi Javnega škandala le po-1
prepusti izvedbo tega sklepa koncem sedanje prvenstvene sezone novemu upravnemu odboru. S tem jc bil občni zbor zaključen.
K sklepu šc opazko k Incidenta, ki Je vzbudil ob začetku občnega zbora precej hude krvi, o katerem pa se nadejamo, da za delovanje podsaveza ne bo imel kvarnih posledic. Po našem mnenju iuridiino ni bilo pravilno, da upravni odbor nI priznal pooblastil onih treh klubov, kl niso plačali pravočasno svojih prispevkov, ker ta sklep v pravilih ni nikjer utemeljen. Polrebna bl bila v to sprememba pravil nli vsaj polnomoč-ia sklep glavnd skupščine, nikakor pa ne zadostuje sama okrožnica, kakršno jc razposlal upravni odbor klubom. Menimo pa, da bi bilo prav umestno, ako se vstavi taka določba v pravila, ker res ne gre, da M posamezna društva dosledno ignorirala svoje finančne In drugo obveznosti do podsaveza, kljub temu pa si lastila vse članske pravice, zlasti tudi pravico glasovanja In odločevanja.
Boj za nižleavstrilski pokal Nedeljske nogometne tekme za nlžjeavstrljskl pokal so prinesle na Dunaju rekordne >:iiagc prvorazrednih moštev, izidi so Vienna : Ostmark 4 : 3 (2 : 2), Amateu-
prcj obljubil pomoč, pozneje pa se je Izneveril dani besedi. Nato pripoveduje, s Številnimi logičnimi vrzeli, kako je ustre 111 Jeličiča in Kanajeta. Pri prvih zaslišanjih je Izpovedal, da je Kanajeta on pahnil v jarek, sedaj pa pravi, da je vanj skočil Kanajet sam in da jc on šel samo za njim ker mu je hotel slediti. V Jcličičevi torbi da je bilo 270 tisoč, ne pa 340 tisoč kron, kakor pravijo drugI.
Na vprašanje g. predsednika, čemu zavija resnico od vsega početka, odvrne
irge za razpečanje. Žetev pšenice v Evropi je bila kakor znano, mnogo bo!j*a nego lani in so tudi za prihodnjo leto ceni ugodno.
Na dunajskem trgu je tekom itavkn kupčija popolnoma počivali, ker ni bilo nikako zveze s piovinco in inozemstvom. Kupci so poslali rezervirani ln eo ie moka celo po znižanih cenah težko rnzpečavala. — Na p r a š k e m trgu so cene nespremenjeno. — Na berlinskem trgu jo postala domača ponudba rezervirana in jo povpraševanje oživelo. — Na madžarskih tržiščih so ceno čvrste.
Na naših tržiščih in trgih jc čvrsto-ča cen pšenico, ki jo obstojala v predhodnem tednu, prošli teden zopet lahno popustila. Vendar ponudba še ni bili«, velika, ker se produconti, ki so -idoli visoke ccne, zopet neradi odločijo za nižjo. Kupccv je vedno manj. ker tik piod
pšenico, Računanje obresti, Računanj dobička, Tabola na izračunanje dnevu-. O lesni trgovini, imana lesa v slov., očital. in latinskem joziku, barve in la'. nosti lesa, njega vsušek in trpežnost, po vprečna teža lesa, porabljivost posame; nih vrst lesa, O manufakturi (spisal , J. Kavčič), (predilstvo, tkalstvo, plet-ninarstvo, pritavnavanje (apretura), kt liko se rabi za obleke blaga), Solidno, v kupčiji, Mere ln vago (staro in nove Stare srbske mere, Denar raznih dižat Tabela za razredčenje alkohola, Pristo; bine za paketne pošiljke, Pomen suhi gob za narodno gospodarstvo, O pora! gonilnega jermena, izračunanje premer in obračajev jcrmenlce in dolgost jermt na, Ljubljanski volesejem, Mlinnrstvt Kazni za trgovca važni izreki. — Leto. nji koledar so odlikuje po obširni in ii borni vsebini tako, da je vreden sovrs nik prod vojno izišlih kolodurjav društv »Merkur*, oziroma je še boljši ter velik praktičnojši od prejšnjih. Koledar pia toplo priporočamo občinstvu, posebno p slovonskemu trgovstvu ln privatnim nt mcščoncem. Koledar je uredil g. Fr.i Zelenik. Cena koledarju, ki je lično platno vezan, je s poštnino vred 15 Di Naroča so pri: Slov. trgovsko drušh »Merkur* v Ljubljani, Gradišče št. 1 I. nadstropje.
r- Zaključek kampanje oslješke Ivo nlce sladkorja. Osijoška tvornica jepvi nekaj dnevi zaključila svoio letošn kampanjo. Skupaj jo producirnla 650 v gonov sladkorja. Tvornica sladkorja Usori, ki spada v koncem osiješke tvo nico, bo proizvedla 80 vagonov sladko ja (lani 23 vagonov).
~ Dogovor o izmenjavi blaga mi Madžarsko in Avstrijo. Z Dunaja poi eajo: Pri izvajanju dogovora o izmen;
Je bilo govorjenje dotlčncga zdravnika nepremišljeno In da je edino krivo smrti i dveh bitij, kl bi bila lahko živela še dol- j go dobo.
Nekje druge se je zgodilo, da Je cela vrsta zdravnikov dogn.ila raka in zahtevala nujne operaciie. Rak na želodcu! Slo Jc za mater 70 let. Ker so se otroci operaciji uprli, je ostala mati vzlic r6nt-genskim fotografijam ucoperlrana. Narava sama je nato zmagala, mati je že par
ki in Bnnatu, ki so bile v prejšnjem tfid nu še 350 Din, so zadnji leden os-abele na 340 — 315 Din po kakovosti, Ječmon ~ "" " £00
Paskijevič cinično, ua človek, kadar sto-1 dni po usodni diagnozi vstala in je še da-
.....	■ ... . - -	haa »/Unirn Im XII* K' ^ irPA Pra^A -
jI pred sodiščem, na vse krlpljc Išče Izhodov, da se po možnosti opere. Potem smeši zagrebške detektive, o katerih veli, da so vsi hoteli postati slavni na račun njegovega dejanja, da pa so pokazali pri tem samo svojo revščino in nesposobnost. O Thlerryju pravi, da nič ne obžaluje, da ga je vplel v zločin, ker je Tlilerry »flga-mož, kl ne drži dane obljube». Dalje Izjavlja, da je bil na mestu zločina sam s svojima žrtvama In da ga o tem ni treba Izpraševati daljo, ker da je razpravljanja sit In ga ne more več prenašati. Končno pove, da je Izjava o Thlerryjev! nedolžnosti zadnja, kl jo jc dal In da bo ostal pri nji. O no-vlnstvu, kl poroča o njem in njegovih izpovedbah pravi, da bl mu morali listi
sebna zdravstvena ko.ntelja^izjjivlla^ dn j }<j notira, ab postaje T Ba5,-, 25(,
. ....... , j-^ 05,e9 g20 z„ „b0 -zjti jo bilo
malo zanimanja. Po turščici, in novi, je bilo precej povpraševanja, zlasti za inozemski račun. Zato :o ceno nekoliko poskočile. Cer.o turSčici so variirale po dobavnem roku in kondicijah kase od 230 — 262.5 z vtovorno po.itajo v Rački. Kupčija z moko jo bila mirna. Prvovrstna moka «0» jo notirala i'-00 -■ 610 Din pariteta Zagrob.
. Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (". t. ------I m.) radi držav, praznika nI poslovala.
X Ljubavna pisma kot dokumenli I	~	„„„ _
sramote. Povodom neke ankete, ali je! = Reekspediclja vagonsUlh pošiljk. Z treba ljubavna pisma shranjevati ali jih odlokom generalnega direktorja je po-uničevatl, piše neki ugleden angleški list, ] novno dovoljena reekspedicija polnih va-da Je slavni angleški admiral Nelson, I gonskih pošiljk, in sicer se mora izvr-zmagovalec v bitki pri Trafalgarju, iz- j Siti nujdalje v roku, ki velja za iztovor-gubll vse svoje spoštovanje pri narodu, I jenjo vagonov. Ta odredba je stopila 10. ko se Je doznalo, kakšna pisma je pisal j decombra »' veljavo. lady Hamllton. Niiiče ni mogel verjeli, j
prazniki kupčija miruje. Za i/voz so bile i v; biaga med Madžarsko in Avstrijo iz naše cene previsoke. Cene uJenice v Buč ]eta 5932. 80 80 pokazale znatne težk
* če. Del določb toga dogovora jo z c povedjo stopil iz veljavo. Zadnjo dni se vršila med delegati obeh vlad poj janja, ki so ee zaključila uspešno. 1 novem sporazumu, ki so prodloži oboi vladama v odobritev, se bo izmenja blaga mod obtma državama znatno oli šala.
= Ameriška žetev bombaža. Iz Ne
yorka poročajo, da znaša letošnji pric lek bombaža v Zedinjenih držav 10.180.000 bal proti 8,904.000 balam lanskem letu.
nes zdrava in čila. Na vso srečo starka nad diagnozo nI obupala!
ta
Zbirajte in darujte, da zgradimo Sokolski dom na Taboru!
Češkoslovaški kapital In Jugoslavi-da ie ta slavni mež v naročju zloglasne. ja. Kakor javljajo lz Beograda, namera-prostitutke, kl je upropastlla že toliko' va v početku prihodnjega leta prispeti v življenj, pozabil na vse moralne ozire 1 Beograd večja skupina češkoslovaških
ter zahteval od angleškega naroda pen-zijo za svojo metreso v slučaju, da oti umre pred njo. Ta zahteva slavnega ad-
<Ako naju slišijo, se bodo že ja-
tili.»
Za nama se suje g ruši; in kamenje, padajoče v globok rov. Ozirava se, kaj je — Pažin jo tn. Nekoliko nerodno se spravlja iz mokrega rova na vrh, -tražmojster Mio5i<5 je pa za njim. MioSidu pomagamo za roke iz rova, a jedva jo zgoraj, je že zopet v rovu. Kakih 25 korakov daleč je počila italijanska puška in zažvižgalo Je mimo nap. Dve puški se javljata in strel pada za strelom. Dni:; za drugim se spugSamo v jarek, baš na mestu, kjer ja precej globok — roda stoji tukaj
»Strah imajo. Mislijo, da jih hočemo 1 vrtali Italijani nemoteno po naši zem-napasti.*	| 'ji tik prod našim nosom. — Dne
Kaj boš napadal, ako mil žviigaš!« 5. aprila hiti depeša »Zirkulare Ad op.
«On ne ve, komu žvižgamo in zakaj. Strahopetni so, bojijo se četvo-rice.»
»Najbrž misli, da marSira proti njemu brigada ali vsaj bataljon . . .»
Na vlažnem grušču sedimo na dnu rova in se pogovarjamo o svoji patrulji, ki so zdi sedaj nam samim bedasta.
»DnigiS moramo inaSe začeti. — Danes poberemo lopate in jih zanesemo domov. Naša Četa ima itak pre-
jo giežniev. A bolje je čepeti v vodi malo orodja. Komandi javimo, da smo nego držati glavo baš tam. kjer frčijo slišali Italijane, kako kopljejo rove
krogle. Pomikamo se po vseh štirih iti inoiino sključeni po rovu nazaj, začetkoma hitro, potem počasneje, ko Čutimo, da ne žvižsa več nad nami. Na razpotju v rovih, kjer leži precej zavrženega orodja, si nddihniemo in se ti-pamo r>o potolSenih kolenih in oguljenih rokah.
»Ta nam j« j*vflmril1» pravi Mlogld. H Je lujdfbelelSI mod nami ln Je menda na bega največ trpel.
«Kdo je žvižgi?« vprašuje, nato. »Jaz in Gerdin.s »On, bedak, pa strelja!* »Sedaj bo pikalo do iutra.»
pod nami. nato smo hitro sestavili ju-rišni oddelek, ki jih je napadel, pregnal ln jim vzel orodje. Tolminski major bo zadovoljen in nai doljski rit-mojster še bolj.»
Ob 4. uri zarana Jo naie poročilo o hrabrem podjetju pri bataljonu; ob 6. uri je major že osebno jiri nas, da »i ogleda plen in Italijanske rove, lz kojih so Italijani bežali. Vsa četrta četa taslužnje pohvalo, zlasti neuitra-Heni komandant jurlšiiega oddelka. Majorju ugaja stražmoister Gerdin, ki izjavlja na raportu mirno in odločno, da četrta četa nikdar ne doousti da. ul
2799/8 des Hatidegens 15» po vsej fronti 15. armadnega zbora:
»Ich spreche allen beim gelungenen Oberfall auf die italienisehen Grilben bei Dolje betsiligt gewcsenen Offizio-ren und Mannsehaften meine volisto Anerkennung atis. Dies ist sofort zu verlautbaren, Hauideal 50.»
Haudegen jo bilo konvencijonalno ime za armadni zbor, Hauideal pa za divizijo.
Taka je usoda ponesrečenega poizkusa, da dobimo z Italijo zveze: štirje možičkl so bežali, kolikor so mogli; pri bataljonu so se postavili v pozo junakov, komanda armadnega zbora je pa napravila iz miši slona. In to 5. aprila, ko imamo v četi že nove zelo neljubo posledice in skrbi zaradi svojega nesrečnega patruljiranjal
io
knptta najcoaoj« pri 133 Družbi ILIRIJA, Ljubljani, <r»dlli Patra trar 8. — Tal. MO.
industrijcev, ki se med drugim zanimajo za plasiranje svojega kapitala v Jugoslaviji.
m Društvo žcljeznlca Dunav-Sava-.Ia-dransko more (prej Družba južne železnice) ima dne 22. januarja 1!>24. ob 10. uri na Dunaju 111. Schvvarzenbergplatz 4 svojo redno glavfio skupščino.
—	Žitna produkcija v Vojvodini znaša po doslej urejenih statističnih podatkih: 6,415.220 q ozimno pšeniee 105.318 q jato pšenice, 118.252 q ozimne rži 540 q jare rži, 711.130 q ovsa in 12,350.020 q turščice.
= Tvornica aeroplancv v Batajnfci pr) Zcmunu. Iz Beograda poročajo, da je prispelo iz Nemčije na račun reparacij 10 vagonov raznega materiala za gradn;o nove moderno tvornice aeroplanov v Ba-tajnici.
—	Odkup delnic sladkorne tvornice v
Usorl. Minister za trgovino in industrijo jo sklenil, da odkupi država, poslužujoč 30 opcijsko pravica. 14.-190 delnic sladkorno tvornire v Usori (Bosna).
~ Trgovski koledar za leto 1924. jc izšel tor ima naslednjo vsebino: Trgovčeva narodna zavest in narodni ponos, Slov. trgovsko društvo »Merkur« in odbor, Kuratorij podpornega zaklada, posredovalnica, Podporni zaklad, koledar, 1 Borzne itzanco Novosadska in Zagrebške borzo (blagovno) in posebne uzance Za- j grobško borzo za žitno trgovino in za kupčijo z mlevskimi izdelki, Uzance v j svetovni žitni trgovini. Trgovske vrste i
liipjito lis šili
Telefon 70. 349.

b»jT>
10
Rdečelnseo se ozre na Jamesa in ga fnoiri. Nato prikima in odgovori v an-pleSSini (brez dvoma zato, ker je tudi Sainclair govoril z njim anglefcko): «Di, spominjam se f*al» <Dobro je, gospod, hvala vam. In tdaj poslušajte: kakor sto si sami odločili svojo usodo, ko ste priznali svoj poraz in sprejeli nase vse njegove posledic«, prav tako boste sedaj odločili usodo tega ujetnika.»
»Kako neki?« vpraSa rdečelasec in strese srdito z glavo.
Sainclairii švigne bežen nasmeh preko lica: videl je, da se Mattol ne

si rošimo življenje. Pozneje se ntegne ie vso izpremenltl.
In kak nasprotnikom, in da noče
te, pokoril se vam bom kakor najufla-nejši vojak svojemu generalu.*
• Hvala vam, mojster.*
ko tudi Pilou. In miss Eilen, kajti v5a~ sili nam lahko tudi ženska koristi, posebno, če je tako odločna in neustraš-
Nvetalope stisne desnico, ki mu jo I ua kakor ta Angležinja. Ona pojdc to-proži stari učenjak.	| rej tudi z nami. Ko j! povemo, da poj-
Ta kratki pogovor se jo vrči! nekaj, demo iskat Henrija, bo vsa navdušena, minut i>o končanem zasliševanju Ja- [ In potem pa ... imam neko idejo .
kor da hoče naznačlti svojim; m«* Čonrniettn. Sainclair ga je la!	Oblečeni smo menda vsi dobro, kakor
i kom, da je dovolj ponižanju i opozoril, da mu podari življenje in	je potrebno za ta težki boj. Vzemite s
če dalje odgovarjati, vstane in 1 svobodo le pod pogojem, da se bo i/.-	seboj bodala in browninge, 110 poza-
se napoti k vratom, za petami pa mu kazala resničnost njegovih izpovedi),	''*- *-—"- -—*•«»- •------»---- —
sledi Pilou.	j in vohun si je vzel Sainclairovo sva-
James Conquett so silno strese in ; rilo k srcu, kajti odgovarjal- je točno
zajeclja z zadušenim glasum »Milosti ji vi gospod, govoril Sainelair se odhajajočemu rdečelas-
in na dolgo na vsa Šalnclairova vpra-bom.»! Sanja.
Potem ko odvedejo Jamesa Con-
cu spoštljivo nakloni. Prisotnim Be In-' fl<ietta v varno, dobro zastraženo sobo, stinktivno zazdi, da je treba svečam, se obrne Sainelair k zbranim in jim zaključiti to straSno komedijo: vsi pravi:
j vstanejo in posnemajo Sainclaira s*1 i »Prijatelji muji, v stvari, ki jo ho-r.adovoljuje z enozložnim cda» in «ne». I spoštljivo priklonijo dozdevnemu Lu- j Petno .podvzeti, tvegamo mi vsi mno-A nikdo ni videl tega nasmeha, injciferju. Njih lica so resna, kajti srce go, tvega vsak izmed nas smrt! Slišali Sainclair odgovori:	j|m je polno zmagoslavnih čuvstev:, sto vi vsi, da uiti njegovi podložniki
»Potrebno mi je, da ta človek go- j druga Nyctaiopova zvijača se jo sijajno' no pozna jo vseh tajn Luciferjevih!... torij da odgovarja brez pridržkov na-1 posrečila, in zdaj pač ne bo težko iz Hočete iti kljuh strašnim nevarnostim, tančno in točno na vsa moja vprašanja, vedeti Luciferjevega skrivališča in po- ki vas čakajo?*
Co bo govoril, si reši_življenje, in spil-j iskati ugrabljeno Ireno in Henrija —	:---!
in morda celo zadeti straSnega. t;.;in-stvenega Luciferja v žlvljenski živec.
stil ga bom na svobodo kakor tudi vas. Ce bo pa trdovratno molčal, mu pošljem v glavo kroglo iz tega-le revolverja. No, on ne pozna strahu in »mrti se ne boji. Ukažite mu torej naj govori ali molči. Nj -govo življenje in emrt ležita v va5i'i "Okah.»
In mirno, brez razburjenja zgrabi Sainclair za browning, ki ga je prej odložil na mizo.
James Conriuett ostane miren, le mišice na obrazu mu zatrepečcjo.
Rdečelasec povesi glavo, kakor da premišljuje. In lahno, previdno, tako da ga James no more videti, so dotakne Mattol s prstom njegovega vratu.
Rdečelasec privzdigne glavo, upre pogled v Jamesa Conquetta in izgovori z jasnim glasom v nemščini, ki obudi ujetniku spomine na njegovo daljno domovino:
»Le govori. Odvezujem to tvoje pri-«ege. Zaenkrat smo premagani. Zdaj moramo gledati v prvi vrsti na to, da
IV.
V Votlo skalo.
»Ne, dragi moj Jamerson,» meni Sainclair, »hipnotizirati rdečelaska in mu iztrgat! skrivnosti S:'1iw.ihrocka, to je itak moja naloga. Stvar bo brez dvoma zelo zanimiva in sem že sam radoveden. Toda no zdaj! To izpraševanje, ki bi nam res marsikatero stvar pojasnilo, bi nam vzelo ure dragocenega časa, in ?e ne vem, če bi se vam to posrečilo, kar se ni posrečilo Loiir-melu. Te dragocene ure pa rabimo zdaj, da rešimo Ireno in Henrija, kl morda v tem trenutku trpita silne muke in nas kličeta na pomoč!... Najprej Irona in Henri, potem šele utegnemo misliti na rdečelasca in ua Schwalzrock!»
»Prav imate, prijatelj dragi,v odgovori Jamerson. »Oprostite mi. Vkazuj-
»IJkažite, in pojdemo!»
»Grom in peklo!»
»VaiH vojaki smo. ukažite gen.<raV»
»Hajdimo, Sainclair!«
»Naprej, naprej!«
„Vsi ti odgovori se zlivajo dr-ig v drugega, vsakdo hoče prevpiti drugega. Sainclair se nasmehne:
»Evo vam povelj: vi, kapetane Wal-lis, ste zdaj bermudski guverner. Vi ostanete tu in boste pazili, da nas sovražni; no preseneti pri belem dnevu in nam ne pade v hrbot!.
Wnllts mu snlutira in se prikloni.
»Vaša naloga, profesor Jamerson. j«, da se čimprej radiotelegraflčuo zvežeto s profesorjem Lourmel nm in ga obvestite o vsem, kar so je zgodilo — seveda v šifrirani brzojavki! — dalje ga boste obvestili o vsem, kar se utegne tu zgoditi -v moji odsotnosti, skratka vse, kar je važnega, mu sporočite.«
Lyth«m Jamorson odgovori kratko:
»AH right!«
»Vi pa, Mattol, Gir.ird, Saincer, O' Mursče, vi pojdete z menoj. Ravno ta-
bito žepnih svotiljk in pa vsak po en klopčič lahke, močne vrvi. Pilou in jaz sva oborožena z brezsiišnimi revolverji in še s posebnim orodjem moje iznajdbe. Zdaj pa idlte! Vrnite sr naj-kesneje v četrt ure. Vi, dragi Wallis, recite Pilouju, naj pride k m-enl, in poskrbite, dn bo rdečelasec dobro zastražen... VI, dragi Simpsou, ostanete pač tu: zdravnik je vodno potreben. Prijatelj Mattol, vi boste pa obvestili mi«3 F.llen!«
»Ali naj bo ona tudi oborožena?«
Vse je pozomo.
In Sainclair povzame:
»Postavite se vsi tja, na ono stran, h stoni! ... In ugasnite svetilke!«
Vsi store, kakor jim jn ukazano.
Sainelair pa začno v temi preiskovati tla.
S hitrim, skrbno motrečim pogledom opazi takoj, da so vse steno in ohol< kleti iz golo živo skale, črna gladke skalo brez lukenj In razpok; ■» ta skalnati zid so vdelana le eua vrata. ona, skozi katera so prišli; slone so vlažne, pokrite tupatam z mahom in s salpetrom, ki so vedno najde * vlažnem podzemskem »Morju. Nemo goče, da bi bila v tem zidovju skrita kaka vratca.
»Tajni vhod v palačo -o nahaja * zadnji kleti, no vem pa. da li v steni ali v tleh..
Tako jo dejal vohnn.
Ko vidi Sainelair, da stene nf- pri-
»Ne! Ne! Le Žepno svetilko naj vza.- dejo v poštev. začne opazovati tla
me s seboj!« Vsi odidejo. Sainclair ostane sam.
Rila so pokrita z npkim črnikastim vlažnim peskom. Ponekod je bil ia pe sek razmetan, kakor da si je kdo pre-
Naslonjen s komolci na mizo, sedi in gnni.il čas s tem, da je delal v pesku
premišljuje, oči mu strme brez izraza v praznino.
Dvajset mlnnt kesneje vstopi šest m6ž in ena ženska drug za drugim v podzemske prostore vladne palače: ti ljudje so: Jean de Sainclair le Nvcta-lope, miss Eilen, Pilou, Louis Mattol, kapetan Glrard, poročnik Jacques Saincer ln pomorski praporščak O' Mursče.
Prvi In zadnji svetita z električno žepno svetilko.
Brez oklevanja zapusti Sainclair kleti, ki so bile še v rabi. in se napoti skozi zapuščene prostore. Toda kmalu obstoji: v kleti, v katero je haš vstopil, ne vidi drugih vrat. kakor samo ona, skozi katera je prišel.
Polglasno zaSepeče:
»Mislil sem si, da bodo skrbno zabrisali svoje sledove.«
Nato ukaže vsem, naj stopijo par korakov nazaj. S palico udarja po tleh in prisluškuje.
majhne jamiee, vzbokline in krtine.
A Sainelairu pade brž v oči, da j« tam v kotu ploskev, nekako en kvadratni meter velika, pokrita z nekam bolj enakomerno razdeljenim peskom Takoj se skloni iu začne otipavati ta sumljivi del t&l.
»O, o! Tukaj jo pa pesek nekam shojen, dočim drugod ni!«
Sainclair se skloni in od-trani 1 ro kami pesek, in pod njim se prikaž« gladka ploskev v velikosti nekake enega kvadratnega metra.'
„NERIL" in | „PiGMENTIN4
priznano ntjboljio barvo >a laae, priporoma
PaiMU JTRMOU"
l|«M|«na, Pod TrarCt I.
Steklo
za okna ln slike, večja muo lina, ceno naprodaj. Naalov j pove uprava ,,Jutra". 17113
\[f	Majhno mesečno sobo
AJ. , ... if ^ / ^ + a . J 8 ogfcrfco brez nje ▼ smeri Zg. Slflka, Kleče. Jožica aii Toraačovo. ItOo za svojega
R...U. Prosim, dvignilo pismo » upravi „Juira". ZapuMena
Pinnino
ttanal« a trtavnlm davkom «a Inaorata rr«d do Q0 baaadl Ols 6*—, vsak« nadalinla '•p»er'a 60 pat <t%t, — Ftada a« «adno «apr«| (lahko tudi « cnamkahi. Na vpritanta odnovir a uprava la, ako |a vpralaniu pri lo i sna cnamka ca odgovor tor manlpulaollaka prlatolblna <1 Otn).
mmm
(dobe)
Dva učenca
/a Crkoallkaratvo, a« ta\oJ »prejmeta pri tvrdki Prlstou k Bricelj, Ljubljana, Aleltean-flrova cesta 1.	17098
Državni uradnik
upokojen, energičen, zanesljiv, 16 čo mesto kot skla dlufnlk, blagajnik ali kaj sličnega. Dopise prosi pod ..Energičen na upr. „Jutra".
16080
UČonec
kl Ima 13meaečno prakso, želi nadaljevati učenje v trg. mefiauega bloga. Ima dobra spričevala, trg. nadaljevaluo
Zenpki kožub
narodne no^njo. Je naprodaj v trgovini Josip Podkrajiek, Ljubljana, Jurčičev trg.
10833
Da Fe zui ogromna
perja in puhs
dajem popust i r couali 20 %
! C. ]. Hsoiann, rjubijasa
• | j Huim t o e.
<REALIA>	| lovikes. tiivala Ix>v.ka ilruž-n	. . ,
LJeMiann, Dunajiikn eeeta 21 ha ..Jf«l«' v Mubljanl. _ ; •«,,*	f«.
|e pri Ponudbe na lx>vsko diuibo kovrst- ..Jetlca" v Ljubljani. Stritarjeva ulica 6t. 7, FritsrU.
17421
mucka.
17400
;naju«p< 9naJ« posreduje
J prednji ln nakupu v#ako' :'.uiO'a ^inlh nepremičnin. Broxpl
\! ali tudi za delj časa na deželo. — Ponudbe na upra*
Veseli božič 16.562.
Na pisma tres slik na od«
osplačna bjavs v lastni reklamni izložbi ! — Vsestranske zveze!
16035
VeC m8 trdili drv
se takoj poi-enl proda. Plamena vprašanja na upravnlAtvo „Jura" pod „Trda drva".
17241
MlajSa žena __________
«11 stareJAa deklo, ao sprejme s^io. — Ponudbo na upravo VSO damsko kontekcijo k Hotnemu otroku na detull, '■ *"" - ' - *'*------"
Staro žele/o
vnako množino, plača po najvišjih couali I. K d n 1 g. Kočevje 18.	17070
Pogoj Je pridnost, zanesljivost, snainost in zdravje. — Prednost Imajo seveda one. ki so se lo 7. vzgojo otrok pečale, alt pri otioclb služile Ponudbe na naslov: Maca dobro vpeljan v celi državi, J a ki t, Krmelj, Dolenjsko, želi premenltl mesto lz beo-
Kolo
„Jutra" pod fllfro „Ueenec''. •	.	. , .
17164 razprodajam pod lastno ceno,
^^^	_ _ dokler Je fie kaj zaloge. Frau ' dobro ohranjeno, se kupi. —
"	1 Luklč, Pred fekofljo Slov. 19. Ponudbe z navedbo ccne na:
17231 1 2 u n U o . orožnik, K a k e k
Poslovodja lesno stroke
17012 grada __ ponudbe
Posestvo
v lrp| le »i tik državne ceste, vse v dobrem stanju, naprodaj. Več sc Izve pri Andreju Menard, Kaloo 10, Gorenji Logatec.	16930
Opremljeno sobo
v bližini bolnice, i*če soliden uradnik. Ponudbe pod 6lfro ,,Miren" na upravo „Juira
Jutra" pod šifro „L!tlja". g0varjam. Drugim odgovorim 17417 j (jo ao. decembra. Ponudba aprejouiam Izključno le dO 25 .decembra.	17435
2C0-2G0.0C0 Din
podjeten družabnik k manu-17428 j fakturni trgovini, as 11 č e.
---j — Pouudbe pod ,Agilen" na
upravo „Jutra".	172&1
Dva štodilnika
Prodajalka za trafiko
ba deželi, vestna In pridna, se ISče. — Ponudbe z zahtevo i plače na upravo „Jutra" pod ! -.Trafika"	ivan* i
Slovenijo. Cenjen« e(jen železen In prosto stoječ, pod ,,Poslovodja drugi za vzidati, ho poceni 16—20
17399
Gonilna jermena
Nova hiSa
r. dvoma takoj uporabnima stanovanjema po 2 sobi s prl-tikllnaml, na periferiji meata. re proda aH da v najem. — Naslov povo uprava ,,Jutra".
H262
Rodovitna njiva
v neposredni bližini Ljubljane, so proda. Pismeno po-nudbt? pod ,Njiva" na upravo „Jutra".	16979
Dijak išče stanovanje
t zajtrkom. Cenjene ponudbo ,	Drtlžfthnifta
pod ..Redmožolec" na upravo
..Jutra".	17422 j »e iftč« za prevzem dobro
Idoče trgovine v Slov. Ko-roSkl, s kapitalom 75—160
Stanovanje s hrano
Iločeš biti lepa?
Uporabljaj kosmetlčne Eta* preparate. Laboratorij ..Gta". d. s o. s. Uarpoftlljalnlca su JuRoalavlJo: B. OČko, LJubljana VII. Cenik brezplačno.
17275
Posestnik in trgovec
tisoč dinarjev. Neodvisne da- _ „	... . ,
me, gospodične s aodelovanjem ! "teli sesnaniti v •▼»'bo le-
se odda trem dijakom pri ^lo^^nort. PunudUrnod' "'tve z dsmo. kl Jo dobta
u^ilteljskl oblteljl. Dopise pod ■	^a uura^nlltvo RoapndlnJa. Dota v poaesti
n:iHtnrilvo nn iinr. . "»lOVOOja na Upra\njSl\0	'	...11 .l.ft«.
.Strogo nadzorstvo' „Jutra".
na upr. i - -. . 17391 | ■•Jutrs
Opremljena soba
event. tudi pratna. ee llfe
Družabnik
s 400.000 K pristopim k t!o-hroldoCl trgovini mefiaiu
,„„„ Jo takoj v mesttt ia miren . t,i„K, sn una manutakoirl. I zakonski rar. — Ponudbe na 1 {'temen, ponudbe pod ..Dru.
1 L "	- -'	l nrtra ver.	Ililra" nnH	11" j _ . ... ,.n>,n______ «...___•
17387 v KO tO vin I so radi rlzftii-' jenja trgovino želi. — Samo r»'M)o ponudbo po možnosti p sliko, kl so ob popolni dl-^ret-IJl vrne, naj ee poiiljo nu uprovo ..Jutra" pod ftifro ..Idealno življenje". 17415
b—10 rm Široka, j
Lepa ononadstr. vila
i upravo „Jutra'
na podružnico „Jutra", Celjo prodasta. VpraSa se na Glin- te rabljena, kupim. Pismene 2 ™HUlh sob s prltlkllnaml,
17IIH1)	. ..	. « .	. ............,	« '	P. AralA« Buta 1 rt minul r\A
ponudbe pod , .Gonilna Jei
pod ,.11 17308
; žabnlk 888"
upr. »Jutra 17245
17062 cah Slev. 132 pri LJubljani.
17226
Elektrotehnik
17367 1 samostojna moč z daljflo
Zlato moško uro
Manufakturistinja
frprotna, zanesljiva, dobra pro-iiajalka, vefiča tudi meflane stroke, se sprejme. Nastop 15. januarja. Urana ln stanovanje v hlfil. — Ponudbe na iupravo
prakso. ISče mesto obratovoa- Schaffhausen. z verižico, pro-jo pri kakom večjem podjetju dam za 6000 Din. — Palmlč, ali kaj sličnega. Cenjene Oo- yVt j«koba nabrežje St. 27. pise pod ..Obratovodja" na i	171721
upravo „Jutra".	17363
mena" na upravo
,Jutra". 17436
>,Zan šaljiva".
Dekle
kompletna, dobro ohranjena „Jutra" pod Slfro 2ell nastopiti službo 27. de-1 pe prodasta. — Naslov povo
2 kino-aparata
17352
Trgovskega pomočnika
mlajSo moč mešane stroke, dober manufakturlst ln vajen vodstva tobačne zalog« Ima Vrednost. Nastopi lahko ta-Jtoj. — Ponudbe z navedbo o dosedanjem službovanju pod:
ccmbra samo v mestu. Zna uprava ,,Jutra".
vaako delo ln tudi nekoliko ;____________
kuhati. Pismene ponudbo je j
poslati do 22. decembrn na | NnnrPivtftiMHvn upravo ..Jutra" pod „Prldua !	tmociji> w
ln poStena".	17441
Knjigovodkinja
___.____________,___ paraostojna moč, z večletno trg 3.
Dobra moč" na upravnlStvo prakso, val^na vseh pisar- j---
Jutra".	17423 nlSklh del, želi odgovarjajo-
čega mesta. Nastop takoj ali!
,,Waterproof" dežne plaSče, gumi pelerine za dame, prevlečene s svilo ln usnjene suknjiče priporoča Drago .. taDPtnIll S«hwab. LJubljana, Dvorni ii,!, 241
J
Lopo banasko moko
Je dobila splošna fiospodarska zadruga za Slovenijo v LJubljani. Gosposvctuka cestu 2. Oddaja Jo po najnižjih dnevnih cenah.	171 CZ
Vsa tapetniška dela
5 oralov vrta, 10 minul od i	Soba
Colja. poceni unprodnj. sta- [ iPp0 opremljena, t> posebnim novanja prosta. Ponudbe Pod vhodom In elektriko, se oddaj ..Vila" na Aloma Companj, g08podu. ki iuia lastno perilo, i TrCOVCC (Zagrebčan) Ljubljana.	17313 | pod Rožnikom, Večna pot 7.'
-------------------1	17319 *
Večje posestvo
eveut. grnRMni v Sloveniji,
rr kupi. Natančni opis In cona pr.d Slfro „Posestvo" na Aloma Compcny, Ljubljona.
17310
Lokal
Mizarski delovodja
agilen ter Izurjen, se ISče na deželo, dalle <iva mlznrsko-ptrojna preddelavca, od njih dober bnndaglst. - Ponudbe pod ,,Pofitenf. In trezna moč' ca upravo „Jutra".
Brekt
s 15. Januarjem. Ponudbe na se radi pomanjkanja prostora upravo ,,Jutra" pod „PrI- p0 nizki ceni proda. Smole, merno mesto".	17440 2užcmberk St. 32,
IzvrSuJem po najnižjih kon-inirenčnlh cenah. Franc Rla-In dekorater. 2al>Jnk 14. Pridem delat tudi na dom.	16578
Zavod za bakrenjo
Slnžbe išče
Inzenjer stroj, tehniko
gospodična, veSča vseh pisar-17167 ničklh del z dslJSo prakso. Gre tudi kot blagaJnlčarkM. Ponudbe pod ..Takoj 28" na! upravo „Jutra".	17431 \
Jeklene žične vrvi
S00 m 30 cm, 300 m 25 rm, ;---
prodam. Vprašanja pod Slfro „2ična vrv" na upr. „Jutra".
17365
______ ln nlklanje delov koles, auto-
1*7373 niobllov ln vseh ostalih strojev. Besednik ln drug, Ljubljana, Profiernova ulica 5.
16551
r komerclelno prakso, ener-»:!č«n in anačajen, dobi takoj . mesto v železni Industriji v Sloveniji. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod Slfro „Samosto-!_ w , v , , jen 17425".	1742» Tgračni sportjni vozički.
Motocikel
1 ln pol H P. znamke ,.Alba" 7. dvema prestavama, skoraj nov, se proda za 10.000 Din. Jugo-Auto, d. z o. z.. LJubljana, Dunajska ccsta 6t. 36.
172S5
Pre), ko kupile obiitsv, 8!
Obratovodja
trlclkeljnl, nnjnovejša *manj-i________
Sana dvokolesa za otroke to	t	t
od 5 let naprej ter nntnoveJSe ; LPIllh suhill tramov
f" ISče za malo električno samokolnlce - holenderjl —, efntralo t enakomernim to- otrobi vozički od najprl- , Prl""'1 r« "Kodni eenl za kom. — Ponudbe na DttSanu prostejfilh do nnjdnejsih. SI- tnkn)*nJo dobavo ca 200 m> Zansserja, Coljo.	17418 valnl otroji Itd. - eo naj- <™ 10il2 dimenzije, »kupno :
I bolj primerni In poceni zn »II posamezne. Jonlp KrS. ak, ! SKS® I boilfno ln t.evoletn!) darilo. Krka pri Stltnl.	17-t07 j
" Tribuna F. n. L., tovarna '-----------------
dvoltolen ln otrc&ltlh voz IG- ,,	. , .1,1, 1
kov,	no tn turist, uuuaio
(iščejo)
Invalid
\ inkem
P. Jezikov, dober v delu, Intc.igenton
costa Bt.. 4.
W02S
dobro ohranjena, ae prodnrta
--------------j skupaj za 13.10 Dllt. Ogledala |
, w.v a 1 se lahko v Ljubljani, Skofja
Okraski 7,a b07,ie. drevo ( ulica e;ev. 15 (pritneje). j
boZIPne avečlce, tnallce, rnz- '	~	1
iifV'meatr'pVnlka''an''kuj rlednk« t, lollt In novo Jfalboli?© Sivflfo« BfTO»e I
I-odohnoffn v kftkI tovirnl -	kupite na debelo ntljce-
Ponudbe proslm pod Zone- "'i« I"'1 lvr'"" 'von ""'V" rvlr.orofa m prodaja tudi na "Hlv":na un?a?o Jutra'' - ,ec UuMJano, Sv. Jakoba obrcUe Morila OorovIS, tršo-|
NMtop UkoT	17102 7'	1B70:i	5lv,ll,,l" "rc1" k"" 1
__ p ,1U,°)-	1,1 ____________________________ 1^, Celje, Kralja rct. a esta
j »t. 33.	16705 j
pri tvrfllil
Drsptin Ra«Sli!
v Mariboru
Koroška cesta 12,
NTa /alopi so stalno vso vrbto t^ovliov, posebno zn zimo pripravno bl;>f?o, Itn kor gojzoref, »pe-cija(ni lovski ln Športni čevlji Itd.
Vscjte l7t1olava v t?8tol dc-
Invrlcl 7 rnfin:w djilofn:
Državni rslnftbcaci popuRia.
Majhno posestvo
pri farni cerkvi, obstoječo lz 2 zidanih hlS, gospodarskega poslopju, veliuo. « vrta, njive, travnika In gozda. V hlSl Je pekarno. iVr.U.pjo Jo pripravno za peka nit trgovca. — Proda so skupno ali posamezno. Več pri lastniku, katerega naslov povo uprava ..Jjitra".	17408
V najem
vzamem večje aH manJSe posestvo za dobro najemnino. Naslov pove uprava ,,Jutra".
17401
Prodam gozd
po zelo ugodni eenl (po 5 Din m1) pol ure od Šmarja. Helena Enderman, Rudnik 27 pri Ljubljani.	17393

ečkart v Ljubljani, 11 če znanja s samostojno damo do 33. let. Samo resna In seanonimna pisma pod llfro .,iskreno prijateljstvo" na upravo ..Jutra" do 20. t m.
16845
Levo.
sa trgovino mefianega blaga » stanovanjem, se Iftčo proti
dobri najemnini. Cenjene po- . Trd et kot kamen f Po&lJI_ ta-nudhe r pogoji nn upravo, koj naslov. „Jutra" pod ,,Lokal na prometnem mestu".	17381
Dalmatinsko vino
čruo, sladko, so dobi pri J. Buzzollnl, delikatesna trgovina. — Zelo priporočljivo za slabokrvne.	17129
Samo <Aikadont>
zobna pas«a Vas more popolnoma zadovoljiti. 16393
Poior!
NaJlepSe božično darilo Ja
povest ,,llai<icli". ccua ko-1 inadu 5 Din. PoSlnlna posebej. — Dobi so pri druStvu ..Svitanje" v Celju. 16742
Pisarniški lokal
Pusek na nusekl
Nelzrečno vesela Tvojega pisma. llvala! Mislilo, da «1 me žo pozabil. Poljubček na gob v Ljubljani, sredi mesta, ae	h	-
lfl/ e. — Dopise na upravo J____^
Jutra" pod Slfro ,,3 sobe".
17370
Na stanoranjo
event. s hrano, se sprejme dijak aH vlsokoSolec. Naslov pove uprava „Jutra". 17255
Rrejplačno hrano
onemu, kl preskrbi dve sobi. kuhinjo ln prltlkllne, takoj. Ponudbo na upravo „Jutra" pod ..Hrana".	17150
Eno ali več sob
s souporabo kuhinje, ISčem za takoj ali kesneje. Pismene ponudbe pod Slfro ,,BoljSI uradnik" nn upravo ..Jutra" 17103
Uradnik
Pletilni stroji
ra razpoloženju, želi vstopiti i r Stovllkah 4. B, 6 in " »lv.lbo h kakem podjetju vsi dobro utečeni, d« »i-dnj v
Tovorni auto
SHUe 7a legitimacije
knkor tudi v>«a drupr. stro-
^/knjigovodja, korespon-; obratu, so racU V^klh pre- br^nl i«	n«« | ^ dola pr.vzcma ln
Prazno sobo
tf.ču mlnd zakonski par tnkoj nll pozneje. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod „Sobn".
17294
Opremi,iona soba
s porebnim vhodom v sredini
ali za druge plearulSke, uaredb in pomaulkan i.i vro-l"-5le. — ponudbe na upravo ' štora, zelo ugodno takoj ou •••Tutra" pod .Bilanci«t'V
nmMtreje fotograf j metla, se odda s 1. januar-
18,-10 3 t v najboljšem utar j delu j .
n ju. se -c.vi prrd.i. ronudbfs \ Hu?on Hll:-"r, Ljubljana
17241 i ru VaJt x Kr&niti.
i^m, nalrel' kal.emu vtsolto.
' Kaplov po\^ uprava 1718«
Manjša gostilna
v I.JublJanl ali nepo.reflnl
okolici, ee vzame v najom. Dopise na upravo ,,Jutra" pod ..Proflto atanovanje".
17368
Pozor, Primorci!
Zelo dboro Idoi^a branjerlja. ee proda zaradi odhoda zeio poreul. Poblltje: Varatdln, Vrazova ulic« 9. 17403
Lokal
pripraven za vsako trgovino «11 Itako d rti ro podjetje, n* vogalu Prafcakove ln Kolodvorsko ullre, ee odda. Vefc pr| D. Rov»"k, (otograf. Ko-lodvoreka ulica 31. 17112
DuSevno sorodnieo
Dvokolesa
se eprejemejo v polno popra-i ,uu'- I vo- »" ponlklajo. rmajllrajo r 174-T, . ognjem In »branijo preko zl-1 me. ..Tribuna" K. D. L., tovarna dvokoles in otroAklti vozičkov. Ljubljana, Karloi-Ska cesta 4.	1720"
Za božična darila!
si telim najti v vrstah prlo- 1 nlli trg. nnobra/.cnlh gospont- ; feu, katera bl me uaj aprem- 1 Uala na trg. tlvljenskl poti. | Velika Izbira Bitk pri A. CenJ. doplre pod ..ZafctnIK j Uabka. ljubljena, Alek.an-31" s sliko, kl ee takoj vrno. drova cesto 7.	17201
— Tajnost strogo zajamčena, f ____________
17112
Gospoilifna
Na dobro hrano
se sprejme S--10 boljših R". sl'0d0v s 1. februarjem U'r-atareJSa, osamela, popolnoma I	l.ta Naslov pove upi.
anmoBtoJna, t lastnim stano- I ,,jutra".	1711.1
vanjem, iell re.nepa znanja j______________
z boljšim značajnlm gospodom od 40 let dnlje v ivrho
Javna lohvala.
i Petlplsini b tem l»stnor<*tm upravo ^Jutra ?	i7413'	1« '"<«<» «'
Gospod
let atar. Inteligenten,
! Nlpii^ postavila v na?em lo-— | kftlu ..Toplodttr", kl Je t.1-
, koj pri prvem poizkusu 1/,-j vrrtno funkcljoniral ter toplota v primeri o prej pe-
vca!- v trgovskih ln gostil- | „t„vlJcno lonftno pečjo dale nljklh posltb, odH6en dakti- ; !i0 nadkrlljevala iirejtnjo. — lograt In dopisnik, icli zna- ! p0sfbno J« 6e omeniti, dn lo nja z gospodično ali rolajfo ,0 IInajrtbo prlporofatl kav vdoio v sviho tenltve. Pls- naJlonlcJe vsem tvrdkam, ker mene ponudbo nn upravnliuvo 1 v iF,|n| nadkrlljuje vro do
,,Jutra" p00 „17.3&7 S. J." j	no„ Iznajdbe. V prl-
173HI ! meri ,. malimi etrofkl, kl so
I------ i potrebni za kurjavo te n;t-
... . 1 .	I prave nikakor nl cena preti*
| <>Vnrstelprater>.	_ ..vrigiav", zavod za
I Stollm ob potu In .e žaba- fllmnlto Industrijo, Mihael ,Vf u r k o , Maribor. NaroPa
Trgovski Ioknl
vzamem v najem, event. vstopim kot družabnik 1 laatnl-kom lokala — Ponudbe pod ..Konvenlranje" na upravo ..Jutra".	17174
Pekarijo
vzamem t na|em v promet- I vam nad tekom ilvljenja.
nem kraju lakoj nll pozneje. Hoi>e kak podoben opazovalec	se: p.. Nlpl* In dr., Maribor Cenjene ponudbo prožim ua izmenjati orazovanjat Popise ali ..Jugometallja". LJublJe-urravo ,.Jutra" pod ..Peknr- na uprave .. (utr»" pod tlfro na, Kolodvorska ulica »t. 18. na". 1741» „Wur«tolprator". 17308 1731)4
(iamsklh klobtikov, «lftmn'Unv. nakita, baržuna, »vile, trakov, cvetk, pajCoIaaa In roodlstovskega blaga po tvor niSkih cenah.	6942
mr&IKJZ. HROVAT, modistinia Idabllana. Stari tre et. 2L
Kupujte knjige v Tiskovni zadrugi!
kapaciteta en vagon, moderno preurejen, z novo Wollovo lokomo-hilo 70 PS, z vodno silo 200 S, ob železnici na Spodnjem Štajerskem, poceni naprodaj. Dopisi pod „Paromlin" na Aloma Companj, Ljubljana. 6666 ___________ i
I Kdor hoCa ka) prodati | Kdor bedi kal topili Kdor išfia ilulti itd. i na) Inseilra * Jolru" i
Modistka
ZijitCi
Ljnbljana St. Petra cesto 27
poleg hotela Tratnik priporoča
svojo veliko zalogo vsakovrstnih
Sprejema damik« in
mo*ke klobnka V prekrojeranja ln
tja popravila Zaloga SpaterU Oblik ter vseh po-trelitdin u modistka Poitreiba točna Cene najnižje
iSii
Zahvala.
6767
Za vsestransko izkazano sočutje povodom bridke izgube našega nepozabnega soproga, očeta odnosno tasta, gospoda
Emerika TOorica
nadučitelja v Sv. Petra pod Sv. gorami
se tem potim zahvaljujemo vsem, ki so nas v teh bridkih urah tolažili in so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti ter vsem darovalcem krasnega evetja Posebno pa se zahvaljujemo g. velikemu županu dr. Teodorju Spornu, g. generalnemu konzulu dr. Otokarju Benešo, g. dvornemu svetniku tianglu, g vladnemu svetniku dr. Fr. Vodopivcu, kakor tudi fi. g. T. Kru-iiča za prelepi nagrobni govor, nadalje gg zastopnikom šont-peterskega in ljubljanskega učiteljstva io vsem, ki so prihiteli na pogreb iz daljnjega St. Petra, Maribora, Celja, Šmarja ia od drugod.
V Ljubljani, dne 17. deeembra 1923. Žalujoči OStali.
Za božič in Novo leto
kupujte
knjige za mladino:
Milčinski, Zgodbe kraljeviča Marka. Ilustrirano. Vezano Din 18—, s poŠto Din 1960.
Milčinski, Tolovaj Mntaj. S slikami. Vezano Din 26-—, broš. Din 20 —, po pošti Din 150 več.
Sorli, Cirimurci. S slikami Voz. Din 25 —, broS. Din 20-—, po pošti Din 1 50.
Sorli, Bob in Tedl. S slikami Vez. Din 18 —, broi. Din 12 —, po pošti Din 125 reč.
Vaštetova. Pravnice. S slikami. Vez. Din 22-—, po poŠti Dm 1-25 več.
Cika Jova-Gradnik, Kalamandarija. Otroško pesmi. Vezano Din 12-—, po pošti Din 1-— več.
Cika Jova-Gradnik, Pisani oblaki. Otroški pesmi Vezano Din 14-—, po pošti Din 1*— več.
Razne slikanice, ilustrirane pravljice za majhne otroke.
Knjige se naročajo pri
Tiskovni zadrugi v Ljubljani
Prešernova ulic«, nasproti glavne poste.
'srn*

»SStglgig


i
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI.
OBJAVA IN POZIV
k subskripciii novih delnic XIV. emisije.
Na podlagi sklepa občnega zbora z dne 8. maja 1923 in odobrenja Ministrstva za trgovino in industrijo odd. VI. od 14. avgusta t L, St. 3399 je zvišala Ljubljanska kreditna banka iz ažijskega rezervnega zaklada delniško glavnico od 25 na 371/» milijonov dinarjev brez vsakega vplačila delničarjev potoni zvišanja nominalne vrednosti vseh izdanih 250.000
delnic od Din 100"- na Din 150"-. Od občnega zbora dne IS. decembra 11. k temu pooblaščeni upravni svet Ljubljanske kreditne banke provaja na podlagi istega odloka Ministrstva za trgovino in industrijo nadaljnjo
zvišanje delniške glavnice od 37 % na 50 milijonov dinarjev z izdajo
83.333 novih delnic po Din 150'— nominale
pod sledečimi pogoji:
1.	Dosedanji delničarji smejo optirati na vsakih šest starih delnic eno novo po tečaju Din 175'— tel quel. V izvrševanju opcije morajo predložiti delničarji stare delnice brez kuponskih pol na blagajnah ni2je navedenih mest k prekolkovanju. Inozemskim delničarjem, ki ne stanujejo v enem izmed subskripcijskih mest, ni treba vpošiljati delnic, temveč morajo le točno naznaniti njihove številke in jih na morebitno zahtevo predložiti v prekolkovanje mestu, ki bi se jim v tem slučaju naznanilo. Odlomki izpod 6 delnic se ne vpoštevajo.
2.	Protivrednost vseh subskribiranih delnic je plačljiva naenkrat takoj ob subskripciji.
3.	Potrdila o vplačilu se morajo skrbno shraniti.
4.	Subskripcija traja od 20. decembra do 31. decembra 1023.
5.	Kot subskripcijska mesta so določena:
Ljubljanska kreditna banka v LJubljani in njene podružnice v Brežicah, Celiu, Črnomlju, Gorici, Kranju,
V LJUBLJANI, dne 15. decembra 1923.
6733

Mariboru, Metkovidu, Novem Sadu, Ptuju, Sarajevu, Splitu in Trstu;
Hrvatsko-slavonska zemaljska hipotekama banka v Zagrebu;
Živnostenska banka, fillalka Wien;
Živnostenska banka v Pragi.
6.	Ostale delnice nove emisije prevzame garančni sindikat, ld ga« rantuje uspeh nove emisije.
7.	Vse nove delnice so deležne dobička za leto 1924 in imajo kupon za leto 1924.
8.	Nove delnice se izroče subskribentom po rednem občnem zboru, ld mu bo predložena bilanca za L 1923, pri mestih, pri katerih so delnice voisali.

<x»
•II
iVj

omažc vesti
ZMEŠANI AKORDI.
Zvedel sem in zapišem.
| Snji Madžarski. Predavanje je doživelo j v Zagrebu in Beogradu najvi Jje z.rii-Nekje v prijaznem kraju ao nedav- manjo in uspeh in se vrši v Mestnem no tega imeli slavnost. Vso je priredil domu. Začetek točno ob 8. zvečer, in vodil gospod Faflja (menda se tako Vstopnina prosta, pobirajo se samo piše), mož stare prakse v domačih prostovoljni prispevki v korist Jugo-proslavah.	| slovenske Matice. Ker so nan; madžar-
Dvorana polna, gospod Faflja otvori ske razmere večinoma lo uialo znane, in predseduje; deklamacije; slavnostni dasl spada Madžarska mod mSe tujza-govor opravi Janez Stempihar, ki lepo grizenejše sovražnike, upamo, da bo pov6, kar povš. Dolgotralno odobra- j Ljubljana v največjem Številu prišla vanje. Zdaj si gospod Faflja ne more ina predavanje, kaj, da ne bi nekaj pristavil.	* Skupna notarska zbornica za Slo-
»Ljudje moji, za lep zaključek našo \ vcnl.io. V nedeljo so so vršile v rnz-tlavnosti se spodobi, da zapojemo pravni dvorani deželnega sodišča v narodno himno.»	j Ljubljani volitve odbora za skupno
In gospod Faflja ročno sede za har- i notarsko zbornico za Slovenijo. Izvo-tnonij. Melodijo vzame malo prevlso-! l.ieni so bili: za predsednika Aleksan-jco, pa vendar gre. Še bi jo izpeljali, I der Hudovornik, notar v Ljubljani: za ampak vragec vedi, kaj je gospodu člane odbora pa: dr. Josip Barlo (Ma-Fafl.il zmešalo prste, da je «reli dr- ribor), dr. Rado ,)ereb (Konjice), Av-
žavne himne zabredel v zategb akorde — stare cesarske pesmi . . .
Zmeda je na mah popolna, kajpak. Možje hudo gledajo, par deklet pritajeno kibne, par fantov so kar na glas zakrohoče.
«Sakrament!» skoči gospod Faflja pokonci. »Režali se boste sredi državne himne? Kaj se je včasi zgodilo, čo je kdo kihnil pri cesarski slavnostil? Obesili so ga! O, o tem se šo pomenimo! Salamensko vas naučim spodobnosti!«
Škoda, z jezo so je nedavno kon-
gust Drakar (Laško), dr. Andrej Kuhar (Ljubljana), dr. Fran Horvat (Kamnik) in dr. Josip Krevelj (Litija).
*	Obnova trdnjave v Nižu. Že delj časa grozi nevarnost, da so zruši znamenita trdnjava v Nišu, ker se žo dolgo vr^to let ne vrše potrebna popravila. Gradbeno ministrstvo je sedaj v sporazumu z vojnim ministrstvom dovolilo potrebne kredite za obnovo trdnjave. Z delom sa prične prihodnjo pomlad.
*	Otvoritev upravnega sodišča v
Sarajevu. Z novim leti,m se otvori v
posebno v sedanji nemškt drznosti. Stališče finančne delegacije je nevzdržno in neutemeljeno ln je želeli, da ee tozadevna odredba takoj prekliče.
* Ii ljubljanskega nmrfstratnega gre-mija. V zndiijl eeji ljubljanskega magi-{ Btrutnega greniija je blln podeljena liju-kareka koncesija Josipu Gorjupu in Uvslahlju Llpcu, prenos gostilniške koncesije pn se je dovolil Frančiški Knflč in Francu Piškurju ter Tekli Vultman (nekdanja Kirbischeva koncesija). Pečenje kostanja je gremij prepovedal. Peči ee sme-i jo le maronl in se je določila cena 1 Din | za 5 pečenih komadov. ! * 7.n diplomirano kemike. Artiljerljsko-tebniško odelenjo ministrstva vojno ln mornarice sprejme tri diplomirane keini-ko v evrlio nadaljnjega študiranja kemične vede v Inozemstvu. Kandidati morajo bili naši državljani ln morajo svoje prošnje osebno izročiti do konca decembra ministrstvu vojne in mornarice. Interesente opozarmmo na tozadevni razpis v št. 287. »Službenih Novln>.
Fala slavnost. Možic, dekleta, f.mtje Sarajevu upravno sodišče, ki bo poslo-Sokoli čakajo, kdaj pojde gos-md Fa-jvalo v poslopju bivše pokrajinske flja na sodnljo. Dozdaj še ni bilo niS; uprave. Uradništvo bo imenovano šo nemara ne pojde. Pač pa se šeneč->, da J tekom meseca decembra.
so gospod Faflja vpiše med mdtj-ale. Kaj ne bi! Vse stranko je ž.i pretehtal, čeprav jih je obilo pri nas, petnajst let že prireja in vodi domače slavno-eti . . . ejčj, pa siromak še nikoli r! bil
deležen kakega ordena.	Ss.
*
*	Opozorilo. Cenjene interesente za Oglase opozarjamo na posebno uspešnost inseriranja v božični številki »Jutra«. ko bo vsak inserat tiskan najmanj 18.000 krat. Toliko ho namreč znašala naklada nažega lista. Vabimo jih, da nam čim preje sporoča svoja naročila, ker bi za prepozna naročila oglasov bili prlmorani snrejem odkloniti Naj nikdo ne zamudi ugodnn prilike pravočasno inserirati v n?Si bo-»iSni številki!
*	Cenjene naročnike, ki niso Se poravnali vse lc-tošnjc naročnine do konca tekočega mesca, prosimo, da to takoj store, ker bomo božično Ste. \ilko »Jutra« poslali samo onim. ki 7. naročnino ne bodo v zaostanku. Ako bi naročniki vedeli, koliko sitnosti ima uprava radi nerednosti pri plačevanju naročnine, bi gotovo svojo dolžnost, ki jih veže napram listu, bolj točno vršili, kakor jo vrSe. Nas je že sram. da moramo tolikrat opominjati in le čudimo se. da nimajo tega občutka tudi dolžniki.
*	Odlikovanje župnika Aliaža. V nedeljo se je vršila na Dovjem slovesna ir.ročitev reda sv. Save IV. razreda znanemu očetu naših planin, župniku Jakobu AHažn. Slavnost! so se udele-fili načelnik oddelka ministrstva za trgovino v Ljubljani, dvor. svetnik dr. Marn, okrajni glavar dr. Vavpotič, predsednik SPI") dr. Tomlnšek, poslanik n. r. Josip Pogačnik, župan Klanč-nik, načelnik gasilnega društva na
*	I« državno službo. Ferdinand Šinkovec, doslej uslužben pri državnem premogovniku v Velenju, je imenovan za rudarskega komisarja pri rudarski upravi v Kaknju.
*	Visoka šola ra trgovino in promet v Zagrebu. Prejeli emo: Udruženje slušateljev visoke šole za trgovino in promet, sekcija za poučno potovanje, je podvzela akcijo za veliko poučno potovanje v inozemstvo radi spoznavanja in proučevanja trgovske, gospodarske, finausijske in prometne oi;ganizacije evropskih držav. Za nabiranja potrebnih gmotnih sredstev se snuje velika nabiralna akcija po celi državi. Apeliramo na spoštovano občinstvo, trgovsko, bančne, industrijske in ostale pridobitne kroge, da po možnosti podprejo to jako potrebno akcijo zn naše narodno gospodarstvo. Vsak, tudi najmanjši prinos se sprejme najhvaležneje, da ee tako omogoči tudi slovenskim slušateljem edine naše jugoslovenske trgovske visoke šole udeležitev te važne ekskurzije.
*	Telctonskemn omrežju r Novoin mesta se Je prlkloplla tudi državna kmetijska šola na Grmu. Tako je dobilo Novo mesto že peto zasebno govorilnico. Želeti bi bilo, da se to moderno občevalno sredstvo še bolj razširi.
*	Vozne olajšave ia dijake. Ravnateljstvo državnih železnic v Zagrebu Javlja, da dobe dijaki običajne vozne olajšave na državnih železnicah povodom božičnih praznikov, in sicer katoliki v dobi od 18. decembra do 15. Junuarja, pravoslavni pa v dobi od 23. decembra do 18. Januarja.
*	Smrtaa kosa. Včeraj je umrl v LJubljani Edvard Gregorič, sodni izvrševalnl uradnik. Pokojnik je bil zvesl narodnjak. Pogreb bo v sredo ob pol treh iz Pri-voza št. 8. — Dne 16. t. m. je umrla v
a^Iesne konzerve
6720
Dovjem Košir, učitelj Jeglič in dekan j Gaberskem pri Trbovljah gospa Anica Lavrič. Dr. Mam je prinel odllkovan-cu red na prsa s kratkim nagovorom, v katerem je omenial njegove zasluge za turistiko in tujski promet in njegovo uspešno delovanje na glasbenem polju, nakar so sledile čestitke. Vzra-iloščen r.ad toliko pozornostjo se jo župnik Aljaž ginjeno zahvaljeval za visoko odlikovanje in vzkliknil trikratni »Slava!« vladarju, nakar .ie pevski zbor zapel kraljevsko in državno himno.
*	Smrt narodnega budltePa v Istri. V Dolini pri Trstu so prošli petek položili k večnemu počitku idealnega narodnega borca v Istri Ivana Piči-g o, ki je vse svoje življenje posvečal drnmllenju narodne zavesti med tamkajšnjim prebivalstvom. Staro in mlado je spremljalo moža poštenjaka na njegovi zadnji poti, zbor društva »Sla^-vec» pa jo zaslužnemu pokojniku zapel na grobnico »Jamica tiha v Po težkem dnevnem dolu je pokojni Pieiga vrši! naporno narodno delo s pouč.o-avnjom petja po bližnjih vaseh tnžne Istre. Vedno je bil navdušen in zvest sin svojega naroda. Zvest do e-rnbai
*	Odlična gosta v Jugoslaviji. V nedeljo zvečer je iz Beograda prispela v Zagreb dvojica glavnih reprezentan-tov Kockofellerjeve fundacije, in sicer generalni ravnatelj Rnssel in ravnatelj evropske podružnice te fundacije g. Unn. Ta dva reprezentanta že delj časa pregledujeta zdravstveno stanje evropskih držav. V Jugoslaviji sta obiskala zdravstvene institucije v -Srbiji, Vojvodini in Bosni. Iz Zagreba prideta tudi v Ljubilano, da pregledata ludi naše kraje. Ze doslej stn ugotovi-L'.. da »e je za izbolis.anie zdravstvenih razmer po volni doslei v Jugoslaviji relativno nflivč storilo.
*	Predavani® Božldarla Severja o mufenlštvu Jugoslovcov na Madžarskem. Opozarjamo ljubljansko prebivalstvo na današnje predavanje gosp. Božidarja Severja o trpljenju Jugoslo-H-enov v madžarskih ječah la o dana.-
Kmctova, rojena Golkonda, vrla narodna žena. Pogreb bo jutri ob 9. zjutraj v Gaberskem na farno pokopališče v Trbovljah. Blag jima spomini
*	Reorganizacija katastrske službo. Prejeli smo: Kakor zuano, namerava generalna direkcija katastra na predlog li-nančne delegacije v Ljubljani reorganizirati katastrsko službo v tej smeri, da se manjši uradi zemljarinskega katastra suk-cesivno ukinejo in ustvarijo upravne ediniee večjega obsega. Prva etapa reforme se je že izvedla. Začetni povod k nred-Iogu je dala redukcija osobja, ki se da naravno tem racijonelneje izvesti, če se predvsem odpravijo nepotrebni uradi. Da pa sedanja relativno gosta mreža evidenčnih uradnikov ni potrebna, se razvidi že iz tega, da geometer — ako se ravna v smislu predpisov — strankam kratkim potom niti ne sme dajati pojasnil, ki bi jih ne moglo povzeti ludi iz zemljiške knjige, iz map sodišča ali pa iz Indilca-cljskih skic ta drugi! zapiskov davčnega urada. Koncentracija moči in s tem omogočano Sledenje z njimi in stvarnimi izdatki se da torej tem bolj zagovarjati, kor je le v interesu celokupnosti, da se osobje, ki ga pri na? lahko pogrešamo, dirigira v pokrajine, kjer ga primanjkuje. Sicer je.pa delegacija svoj ne samo od tehničnega, ampak tudi od administrativnega relerenta podpirani predlog, predno ga jo predložila generalni direkciji, priobčila pokra luski upravi in oddelku ministrstva pravdo v Ljubljani in ugotavlja, da sta oba crrgnnn brez pridržka vi-dlrala akt, ne da bi ugovarjala.
*	Državni uradniki bros volilne pravice t ccnilne komisije? Ono 20. junuarja so vršijo zopet volitve v cenllne komisije za odmero osebne dohodnine. Finančna delegacija jo postavila na stališče, da državni uradniki nimajo aktivne voliln« pravice, pri teh volitvah. S tem odpade največ g'risnv »'-»venskim volll-com po bivših nemških mislih Sp. Sta-Jerske. V Ptuju n. pr. odpade s tem okrog 100 glasov, kar hi lahko imelo usodne nosiodke za našo narodno stanie,
*	Iz učiteljskih krogov nam pišejo: Gospod urednik! l'o poročilu <Jutra> od sobote 15. L m. so predujmi za uradništvo urejeni tako. da prejmejo oni, ki imajo nad 5D00 Din letne plače po 2000 Din — vsi drugi pa po 1500 Din predujma. Ravno pri piki so se ustavili gospodje državni finančniki. Največ nat je menda takih uradnikov, ki imamo letne plače 4800 dl-narjev, torej nam manjka Ie 200 Din, da bi dosegli milost višjega predujma. Večina nas je oženjenih m imamo Še ponaj-več nepreskrbljene otroke In velike družine. Službujemo primeroma 20 do 26 let Manjka nam torej letne plače le 200 dinarjev, pa bi prejeli 2000 Din predujma, tako pa dobimo eamo 1500 Din, kakor so drugi naši najmlajši tovariši, samci In samice, ki služijo komaj 2 leti. Za te ui proveč, a ra na9 Jo premalo. Željno smo pričakovali Izdatne podpore za novo leto, da bi malo poplačali svoje velike dolgove In malo oblekli svoje na pol nage otroka, pa nam pred nosom letnih poviškov noših plač — odbijejo 500 Din predujma. Državniki, poslanci, popravite krivico. 6o je čas, da «e zniža granica višjih predujmov od 5000 vsaj na 4800 dinarjev.
*	Jetnlški stroški v območju ljnbljan skega Tišjega deželnega sodišča. Pravo sodno ministrstvo je določilo naslednje zneske kot povračilo za stroške preiskovalnega zapora In izvršitev kazni za 1 kaznjenca ln 1 dan: v sodnih Jetnišnicah za preiskovalni zapor ln za preskrbo pri izvršbi kazni 6 Din, za slružo ln upravo tudi 6 Din; za preskrbo, stražo ln upravo v mariborski moški kaznilnici 17 dinarjev, v ienskl kaznilnici v Begunjah 10 Din.
*	Delovanje Dijaške kuhinje t Kranja.
Odbor »Dijaške kuhinjo v Kranju je izdal za leto 1022.-1928. poročilo, iz katerega posnemamo, da Je bilo v preteklem šolskem letu sprejetih na prehrano v kuhinji 89 dijakov in 9e jo izdalo skupno 18.533 obedov. Društvo Je Imelo 92.112 dinarjev prejemkov in 86.226 dinarjev iz-ilutkov.
*	Železniška nesreča v Sromn. V eo-boto zjutraj Je pri Sremskih Cakovcih osebni vlak trčil ob lovorni vlak. Vlako-
v filmu.
razkošna ljubavna drama sedanjosti
v dveh delih.
V glavnih vlogah: Mia JSa.y, Emil JanniDga, Erika GJaasnar, Ar-nold Koiff. — Režija: Joe May
Torek Sreda Četrtek
10., 12,	19. 12.	20,12.
I. deh
Svet in pofsvet.
PREDSTAVE:
Ob delavnikih: ob3., '/,7., * ,8. in 0. uri Ob nodeljah ln praznltcihi
oh 11. uri doooldnc, ob 4., '1,6., '/,8. in 9. uri popoldne.
Kino
tm
—m——
Lfumšanski dvor
vodja Je mrtev, več oseh pa Je težko ranjenih.
*	V Splitu pokončujej« pse in mafke.
Ker je nedavno umrla neka oseba vsied pasje stekline, je občina odredila, da se 1 pokončajo vsi psi in mačke brez gospo-: darja, ki »e nahajajo v področju občine in njene okolice. Doslej jo bilo ubitih 280 psov. Lov na pse sc je prošli teden razširil tudi na seia splitskega okraja, ; kjer se pokončujejo tudi mačke, j * Zopet <SilvcstirIoior» v Fluju? Ptuj-j skl Nemci pripravljajo zopet Izzivalno na-cljonalno prireditev pod firmo »Silvester-felerj, na katero hočejo povabili poslanca Schiiuerja in drupfe enake nemško kapacitete. Drzno izzivanje je Izzvalo v 1'tuju ogorčenje narodnih krogov, ki so se le dni pod okriljem Jugoslovanske Matice sestali, da vložijo pri vladi pravočasno oster protest. Za akcijo so bili pripravljeni zastopniki vseh narodnih strank, samo radikalci eo izjavili, da so kot osebe nnrodnl In vsied tega tudi proti prireditvi, kot radikalni strankarji pa baje vsied zveze radlkalcev z Nemci na vladi ne morejo oflcljelno demonstrirati proti nemškim prire<iitvom.
*	Ii 1'rekmnrja poročajo, da jo bilo Prekmurje početkom decembra kol npo-stolska administratura piiklopljeno mariborski škofiji. Kanonika Slepec v Murski Soboti in Strauss v Dolnji Lendavi nista več generalna vikarja, ampak samo dekana. Kaplani Deli v Betineih, Drimmel v Murski Soboti in Kos v TurnISču so premeščeni na Madžarsko.
*	Nozgoila treh tplararjev. Iz Loko pri Zidanem mostu nam pišeio: Dne 14. tega meseca je priplul po Savinji splav a tremi splavar|l proti mostu na Zidanem mostu. To mesto je za splavarjo Jako nevarno in eplavarji morda niso bili dobro iz-vežbanl Splav Je trčil v knmcniti steber mostu ln se razbil. Dva splavarjn eta na sprednjem delu splava, ki Je bil šo za silo zvezan, plula po Savi proti Loki, tret ji pa na treh hlodih. TelefonlČno obveščo-na, sta so načelnik požarne brambe Jenčič in Raček podala tnkoj na aplav in pri Smarčnem rešila izmučene splavarje gotove smrtL
*	Plen livarskih rlbifer. Ko so ribiči na dalmatinskem otoku Hvaru potegnili mrežo lz morja, so na veliko začudenje našli med ribami tudi človeško glavo in od trupla ortrgano nogo. Doslej ae identiteta ni mogla dognati.
*	Tragedija siromaka. Pred železniško postajo v Slavonskem Brodu se Je pripetil te dni glnljlv in grozen slučaj: Siromašen delavec Jurij Hajdln lz Moraviee v Gorskem kotoru, je potoval v Zagreb, da si poišče zaslužek. Ker nI imel denarja, da si kupi vozni listek, je na neki manjši postaji stopil v osebni vlak, ki je vozil proti Zagrebu ter se ikrival pred kondukteriem. Ko Je videl, da ne moro uiti kondukterju, Je skočil t vlaka tako nesrečno, da so mu kolesa vlaka odrezala obe nogL
*	Nenavaden poizkus samomora. Triindvajset leta stara natakarica Ana Križa-nič, kl je iz Gradca prUla v Zagreb, si Ja v policijskem zaporu na nenavaden način skušala končuti življenje. Razbila je steklo na oknu ter požrla več manjših komadov črepinj. Prepeljali so jo v bolnico. Negotovo pa Jc, čo jI bo mogoče rešiti življenje.
*	Tovarna za lalzlticiranje kolkov. Kakor emo že poročali, se je v Vojvodini osnovala družba petih članov, ki Je na debelo pouarejala kolke po 100 In 1000 dinarjev ter jih spravljala v promet po svojih zaupnikih. Skoda znaša baje nad 100 milijonov dinurjev. Ponnrejevalnlca se je nahajala, kakor Je sedaj dognano, na pusti Aladar. Ponarejevolsko družbo so tvorili lastnik puste Hippich, Ltiwy, llelftcr, Batog In Uerzog — vsi iz Novega Sada in Zemuna. Posel Jim je sijajno
spevni ter so s polnimi rokami razmetavali denar. Večina krivcev je že pod ključem.
*	Falzilikator Hippich v Sloveniji aretiran. Glavni krivec v družbi lalziflka-torjev kolkov po 100 in 1000 dinarjev, Lazar Hippich lz Novega Sada, je bil ta dni ob priliki obiska v Gradu Mokrice na Dolenjskem aretiran. Kakor znano, je kralj Aleksander letošnjo poletje obiskal ta romantično situirnni grad. Ilippich Ja baje že prej večkrat obiskal Mokrice ter se ponujal kol mešetar za proda« gradu. Zadnje dni se je zopet pojavil v Mokricah ter je grajskim uslužboncem izjnvil, da se kmalu zopet vrne kot novi lastnik mo-kriškega gradu. Iz Mokric — Je izjavil — se peljo v Brežice, kjer bo kupil Hafnerjevo veleposestvo Tam ga je dohitela usoda. V gostilni Kalin v Bregani je bil aretiran. Pri nJem so našli za več milijonov 1000 dinarskih kolkov.
*	DelraTdaiija nu pošti. Dne 10. decembra je bilo na pošli Udbina na Hrvatskem izročeno priporočeno pismo z naslovom: »Brltlsh Trade Comp., Zagreb» a čekom neke ne\vyorške banke na 350 dolarjev ter z gotovino 50 dolarjev. Pismo je prispelo v Zagreb brez čeka in gotovine. Uvedena Je preiskava.
*	Ivan Jerina v zaporu. Ivan Jerina, ki je umoril svojega očetu na Viču, se jc v zaporu popolnoma uda! v svojo usodo. Govori zelo malo. V nedeljo js spraševal službujočega paznika, koliko misli, da bo dobil za svoje dejanje. Dejal jo, da bi nikdar ne zakrivil očetove smrti, ako bi bil oče boljši z družino. Jerinn pride spomladi pred porotno sodišče.
*	{teparil ra Pra-erskem. V eoboto ao verzirani žeparjl okradli na Pragergkem pri vstopu v nočni ptujski vlak veletrctov-ca Lovro Pctovarja iz Ivanjkov. Tetovar se Je ravno pripeljal iz Ljubljane. Pri prestopu iz ljubljanskega vlaka Jo nesel v vsaki rold do en kovčoc, na rtnonirah
1 pa mu je prišol nasproti neznanec, U mo | je podstavll nogo, od strani stp se pritisnila dva druga neznanca, tako da je na-
| stala navidezna goječa, pri Čemer pa Po-lovar nI opazil nič nenavadnega. Ko pu je ; moral nalo v vagonu sprevodniku pokazati vozni listek, Jo šele opazil, da mu manjka listnica, v kalori ,ie imel okrog 1700 Din, vozni list, lovsko karto in šo druge jvipirje. Zeparjl so se seve najbrio odpeljali s plenom v nasprotno smor.
*	Tatvine pihalnih strojev, V zadujill štirih mesecih ja zmanjkalo iz raznih uradov in trgovin 12 strojev, vrednih nad četrt milijona kron. Tatvine uprizarja očividno dobro organizirana tatinska družba, l:i spravi in ukradene stvari v da-nar na Hrvatskem. V noči na 17. t. nt. Je zmanjkal zopet Iz sobe dekanata lilor.of-sko fakultete pisalni stroj znninke <Mer-cedes>, vreden 20.000 K, last sekretarja Viktorja Zalarja.
*	Vlomi in tatvine. V nedeljo ponoči je neznani zlikovec vlomil v izložbeno okno trgovca Franca Klemonca na Dolenjski cesti v LJubljani Mikale so ga posebno steklenice konjaka in milo. — Trgovcu Francu Jakilu na Poljanski cesti je hU ukraden 16CX) K vreden kos usnja, v kinu »Ljubljanski dvor> pa prol. Niku Stri tolu 10.000 K vredna siva suknja.
*	Gospodinjo poizkti»ile sladno kavo znamka TRIGLAV, ki dajo kuvi prileten, poln okus, katerega sama zrnata kava nima.	1928
*	Izredna prilika za nakup Šivalnih strojev se nudi p. n. občinstvu pri dobro naiil tvrdki I. Goreč, ki Je prejela izbori,e šivalna stroje slovile nemško tvornica znamke <Excella>, ki so urejeni za umetno vezenje, krpanj« perila iu mašenje no-Ruvic. Za božič in novo leto imajo kupci šo izredno ugodnost 10 odsl. popusta. — Oglejte si strojo, predno se odloČile ua nakup. Opozarjamo na današnji oglat.
Doniš?
VI8NJA-GORA. Koncem leta Imamo pri nas občinsko volitve. Zaradi nespodobnosti za njpešno delovanje Je bil občinski odbor razpuščen in županuje sedaj gerentskl sosrot. Upamo, da ss ja marsikomu zasvit-ilo, kam dovedejo strast, osebnost In take lepe lastuoetl pri odbornikih. Proč s klerikalno gospod-etvaželjnostjo in domišljavostjo. Na krmilo naj pridejo resni napredni možjo, ki jim jo v resnici ua srcu samo blagor občino. In kaj nam najbolj primanjkuje'.' Bralnega društva nimamo, da o Čitalnici niti ne govorimo. Ali ne hI inogel morila naš neumorno delovni Sokol ustuno-viti svoj bralni odsek ali krožek in da. ti članom krožka kot bralno eobo na razpolago telovadnico. Društvo bi ei pridobilo e tem lo voS simpatij. Toliko bratom odbornikom v razmotrivanje.
JEZERSKO. Človeku sa ježljo tas)«, čo čita v sobotnem »Slovencu« dopis Je-zorčana, ki je menda vse prej, kakor domačin. Narodna čitalnica ga bodo v oči. Da. pa no bo iskal informacij krog gluhih ženic, sem mu kot pred<»duik drage volje na razpolago s podatki. Čitalnica fa ni ustanovljena, ampak obstoja samo pripravljalni odbor. Finančno straže ni več, temveč finančna kontrola. Pri zadnjem »prepiru« jo menda napadol ca--»dobri kristjan« našega podpredsednika in bo dobil za svojo »dobro delo« v Kra nju na sodišču primerno nagrado, v va*i bodoči slovenski avtonomiji pa »narodno mučeništvo«. Potem pa šo sanjarite o miru, mladini itd. Prod lastnim blatnim pragom počedite najproj. Ce sto možak, narodno, versko In politično prepritSan. povejte, kdo ste.
PREKMURJE. Kakor žo znano, Imamo v Prekmurju versko šole. Križ je z njimi, to vo samo oni, ki jih pozna. Se večji križ pa je s krajnimi šolskimi evc-ti, ki jiin predsedujejo večinoma župniki; bodisi lutoranci, bodisi katoličani. Njih glavni princip je verski fanatizem Pa šo nekaj znajo I i ljudje! Občanom nalagali dvojni šolski davek v slučaju, da njih otroci pohajajo šo'o, ki ni njih veie. Vzemimo slučaje: Evangeličanska šola so n. pr. nahaja v kraju X, tričcl.rt ure stran pa rim. kat. šola. In sedaj čujte in strmite. Otroci, ki Elanujejo pri rim. kat. šoli, morajo hoditi v tričetrt ure od-ialjono luteransko šo!n, dasiravno so iz isto vasi. Kaj se prav! hoditi v zimi in dežju tako daleč v šolo. \e samo oni, ki pozna tukajšnja slaba pota. Tu ni blata
par centimetrov, ampak za 1 do 2 dm visoko. Navedel sem idučaj, da vsakdo uvidi, da jo treba v tem oziru temeljita remedure. Poslodice si lahko vsak misli. Otroci šolo neredno pohajajo. Pa to ?o ni vse. Predsedniki k rajnih šolskih svotov pa to še na prav poseben način izrabljajo in pobirajo od staršev, kojib otroci pohejajo šolo druge versko sekte, dvojen šolski davek. Iz tega sledi, da šolo, ki imajo majhen šolaki okoliš ostajajo prazne, a druge so prenapolnjene, tako, da se vr«i skrčen pouk. Posledice — Izobrazba najvažnejše mlado generacijo zaostaja. Verska strpnost namesto, da bi so zmanjšala, fe ojačuje. Vprašamo višji šolski svet, ,ie-Ii krajni šolski svot kompetenton. da samovoljno zvišuje šolsko prispevke? In drugič, čo je kompotenten, ali jo pa 7. ozirom na zle posledice toga upravičen?
Vreme
Vremensko napoved za 18. t. m.:
Deloma dež r. vetrovi. Temperatura nad ničlo. Severni vetrovi.
lastnik In Izdalatcl) Konzorcll »Jutra« i Idgovorn! urednik P r. B r o t o v I & Tisk Delniške tiskarne, d. d. ». Llubllant,
Obnova Ljubljane
Letošnja, stavbena iu gradbena sezona Jc p-, i kraju in ittne-.tr.o je, da si ogledamo. v koliko jn Ljubljana v i .'j dobi napredovala. Nimamo v mislih, naccsH Jioliko stavb in liiS jn leto? priraslo mestu, tore-j podali suhoparno gradbono sta tistikp, ampak posk»si!i bomo pokazati, V koliko se je naSo mesto približalo onemu idealu, 1:1 ga zasledujemo v mislih ln željah vsi za našo lepo prestolico vneti Ljubljančani, namreč idealu sredi."ča Slovenije v reprezentativnem iu estetskem nziru.
v letu 1!).'J.
| njem driavnib cest v svojeoi pomenu j znatno pridobilo.
V rvezi s tlakovanjem jo otvoritev no- j vlh cest in ulic, ki je ravno letos znatno j vim vodnjakom so ia po vzoru sever- j napredovala. V tem pogledu moramo orna nih prestoli« — Prago ln K rakova. —i riti lepo ureditev cest ua Mirju, v Kožni napravile ii k&menitth kock okusno geo- dolini m ob cesti ca liožnik. Parni valjar raeirične figtiro v tlaku, kl se bodo, ko j jih je napravil trdo in gladke, kanaliza-. pero dej i;i tneg sedaj uavožeuo pkfe-fc1 Cija je bila ua Mirju izvršena deloma, še
peska lu prsti, morda žo prihodnjo (pomlad prikazale. Žal, da se ena najbolj pere «",ii potreb prometa ni letos udejstvila — izmenjava škandaloznega trotoarja na levi jlraai .Dunajske eeste. 'začenši od Ca-jevc pa do Kolizejsko nllee.
Tlakovanja najbolj potrebne eo za en-rat. sledečo cesto in ulice: Miklošičeva
Ob otvoritvi lepega kinematografskega 10l] rraneiikara-Uo cerkvo do kralja Petra
gledališča cLjahljanskopa dvora-, je »Jutro. med drugim napisalo besedo o po-meščanjznju Ljubljane. Pravilna beseda je to za stremljenje in delovanje, ki so opazuje v zadnjih letih in posebno loto.s. Da bi so vsa ta stremljenja lo spravila, v pravi sistem. V naslednjih vrstah bomo skušali razvrstiti posamezne elemeato toga stremljenja ter podali mogoča In potrebne smernice -Je krepko; a razvoja.
Tlakovanje eest in ulic jo letos zopet napredovalo. Podlaga lej akciji jo bilo BO-milijonsko posfjilo, ki ga najel «• to svrho prejšnji občinski svet. K lani izvršenemu tlakovanju Maiijinoga trga, 1'rančišlvinskega moau, Kopitarjeve, TVolfove uliee, dela (Jradišča in I jirotlakOvanju Prešernove nJien jo lo\o tloratlo tlakovarie, Stritariere, Siomško
pred vojno, deloma lani in dobre posledice so kmalu, upajmo, pokažejo v pomnoženem stavbenem gibanju ob teh cestah. Rimsko zidovjo na Mirju prida sedaj vso bolj do veljave, želeti bi lo bilo, da so po vzoru nemških mest napravi na vrhu rimskega zidu lepo fetališe« z drevoredi. nasadi in klopmi, raz zidovjl naj pa bi sjB vila divja vinska trta, Zelo potrebna ie boljšega fnndiranja cesta r.a pokopališče pri Sv. Križu, čeprav se jn lotos tudi ta testa nekaj izboljšala. Lani izvržena regulacija in fundiranjo Linhartovo ulice sta so obnesla, treba bi bilo le. da so v smeri proti novi pokopališki bližino kolbdvoral. Vrhutoga pa i °«5ti nadaljujeta, jo naLuvuost dolžnost državne cestne j Lepo jo letos napredovala ureditev uprave, (ia. tudi oua kaj .-tori za tlako-j mestnih drevoredov In nasadov. Tu nam vanje državnih «x«l, Iti vodijo shod Lju- j je predvsem omeniti zasaditev novega bijano. V tem oziru bi sa morala kot naj | drevoreda ob Bleivveisovj cesti od Erjav-
t;ga, Dalmatinova in Sodna, ulica, Posije va M.-ta, Pred škofijo, Stari trg, podaljšana. VValfova nliee da Gosposke ulice, Cesta na jaSui kolodvor te.r Kolodvorska ulica «'1 kolodvora dO Slomškove ulice (•s ozirom i.a novo stavbo Ljubljanskega, dvora iti
nujuujžo delo že prihodnjo 'cto pretlako-vati cala Dunajska cesta od pošte do
čevo do Tržaške ceste; mlade akacijo so s svojim svežim zelenjem mahoma omilile prejšnjo ilokaj suhoparno lice tega mostnega dela. Ob glavnem drevoredu sc je vzdignilo iu uasulo stransko šetališče, ki
Aku dobiva Beograd znatne vsoto iz ta- jo zelo priljubljeno, ker šotalcl ondi niso ko zvane tkaldcrmarlnev, to je od goto-; tako izpostavljeni ..-križnemu ognju> po-... .. ■_____ :..,„
južno železnice, nadalje tlakovati Kar-, lovška cesta in Florijanska ulica, posob-Petra ceste, j no pa Go,-posvetila in B!eiweieova cesta čclenburgovo Aio dobiva Bcotorad znatne vsoto iz
Ijove cesto ter _____________________ ,
vera odstotka carin cele države, ima tudi! gledov kritičnih opazovalcev ln — opa-Ljublju-u pravico, da zahteva vsaj za | zovalk na klopeh glavnega letališča. Tu. pn in Metelkove uliee, Poljansko cesto i državne ceste, ki volijo skozi njo, soraz j di sicer gre neumornem« ter celega Mestnega tvga, nadalje izme-1 r.ierni odstotek kaldermarine od njava razdrtih kamenitih pločnikov starem trgu z asfaltnim trotoarjem .............
i.iprave asfaltnih pločnikov po celem 1 ta bi se državne centralne oblasti no mo-j stili'in formirali, ravno ta.ro ee je mestu. Pred mestno hišo iu pred Robbo-jgle upirati, naše mesto bi p» z tla bova-! stilo prebujr.o vejevje drevoredov na
in smotrenoinu
velikan- j delovanju mestnega vrtnarstva vsa čast. na i tkih carin, ki se plačujejo na mojoh Slo-1 Stranski drevored proti ribnjaku so je ♦ -r veivie. Tozadevni akciji občinskega »ve- i do dobra natul, kostanji eo so lepo okle-
-	....................' ' ■ — okle-
llesljavi in Blelvveieovi cest.i, ža.1 da 3e na tej cesti vsled premočnega klestonja u.-ahnilo dokaj topih lip. Zasaditev novega parka ob glavnem drevoredu eo ju nadaljevala, park postaja vedno gostoj-fi bi bo morda kmalu goden za oflcicino otvoritev. Njemu nasproti ležeči dol travnika do južne železnice, ki je preje bluzi! kot prostor za odkladanje enega, smeti iu pa za potovalne cirkuse, su jo lepo uravnal, s travo posejal in ogradil. Ako smo pravilno podučeni, namerava mestni vrtnarski urad tudi ta del pretvoriti v javni park, tako da bl potem segal park od Trubarjevega parka do gradu Tivoli, kar bi bilo z veseljem pozdraviti.
Prekrasni tivolski park jo tudi letos delal čast našemu mestu in njegovemu fino čutečemu vrtnarskemu nadzorniku. Treba je, da se enkrat z rsern poudarkom povo, kakega dobrotnika imamo vsi estetsko čuteči ljubitelji naravo in vrtnarstva v gospodu Hejniču. telimo mu iz srca, da. bi mu bilo dano, da vse svoje lepo ideje izvedo in da ga občinstvo podpira s tem, da samo vrši policijo zoper vse hudobne ali pa razposajene kva-rilco mestnih nasadov. Puste, ker preširoke in brez prometa, ;o šo vedno Erjavčeva, Gregorčičeva ter šubieeva ulica. Potrebno so drevoredov, toda Ie manjših dreves, ki se dajo, kakor akacije, lopo formirati. Nasprotno pa so v zelo prometni spodnji Gosposvetski cesti oni že , itak preveč okleščeni kostanji odveč, ■ ravnotako je Resljeva cesta vsled svojih starih lip nekam otožna.
Naš Grad bo spomladi potreben temeljitega čiščenja. To velja posebno o še-tališču pod gradom i-amlm, kjer krši bujno zraslo vejevje znameniti razgled po mestu in okolici. To vejevje tn) treba radikalno oklostiti, kakor eo jo to storilo med vojuo.
Tudi dolgočasno, prašno m eolufino cesto ua pokopališče k &<•. Kriza bo treba zasaditi z drevoredom. Tu bi pa prav nič no Škodovalo večjo drevje, ki naj so gosto zasadi iu nikarl no klesti, da nastane čim preje ondi prijetna ter.e«. Isto uaj bi storila državna cestna uprj. va. ua Celovški državni cesti od Zgornje šiške do DravelJ. Številni izletniki Šmarno goro, pa tudi oni vedno številnejši sloji, ki stanujejo v Zg. Stiki in r Dravljah ter imajo vsaki dsn poila v mesto, ji bodo za to ravno tako hvaležni. kakor so ji tisti, ki stanujejo ob Dunajski cesti v Stožcah i:i na. Jožici, zaradi lepega 2 km dolgega lipovega drevoreda.
Meatmi razsvetljava ža! prav po čad napreduje. S težavo in silo so izposhjje razsvetljava zunanjih cest b ulic. Vzroki za to to znani: prehuda obremenitev mestuo elektrarne, ki ne tmagu;'« več vedno večjih zahtov razširjajočega so mesta; velikansko pa so težavo za pri-dobitev novih električnih virov. Vendar menimo, da bl sa dalo tu najti izhod e tem, da so izdatnejšo pritegne k javni iaztvetljavi plinska luč, posebno zdaj, ko je ureditev po dvoplinskem sistemu z« sklenjona stvar Vse cesto in ulice v za, padnem dolu Ljubljano naj bi so razsvetljevalo s plinsko lučjo, tako n. pr. podaljšana Erjavčeva cesta do prelaza južno železnice. Igriška ulica. Gregorčičeva cesta, Gorupova ulica, Mirje, Levstikova ulica, pa ttrli stranski drevored od Glavnega drevoreda k ribnjaku in daljo, riadaljo t-kzv. Koslerjev drevored od Glavnega, drevoreda v Šiško, Ruska uii ca in Gosposvotska cesta od pivovarn« Cnion do železniškega prelaza. S tem bi odpadlo me.-tni elek' rami žo lepo št" vilo žarnic, ki bi so ua bolj zunanjih ulicah ln cestah namestile.
|
Papir v kasetah, albumi, napol-nilna peresa, koledarčke in dr. priporoča tvrdka
IV. BONAČ
Šelenburgova ulica 5.

25% popusta
za božič in Novo leto
Vrhnika pri Ljubljani
napoje tuzemsko podjetje te vrste.
Velika zaloga mesnih konzerv, paštet, klobas In prekajenih Izdelkov, kompotov, Jam. marmelade, sadnih sokov, gelee, kandiranega sadja, sadnih sl&dkorčkov, sadnih past za sSaddlčarne itd. Itd.
Vse najboljše kvalitetno blago.
Zahtevajo naj b© oenovnikl tep naročaj o poskusno pošiljka.

«nt 1
iii!i:iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii»Hniiiiniiiinii!iiw
dobi	-m | Tudi se sprejme še nekaj zastopnikov, g
kdor naroči do 24. decembra 11. tbirko mladinskih knjig, ki obstoji iz 7 lepo
vezenih, večinoma slikanih knjig, fr. Milfin«ki, Zgodbe Kraljeviča Marka. — Slike Jn. 5oW», V deželi Cirimurcev. — 1'ovrst s slikami. Fr. Militnsfa, Tolnvai Mataj. — Povest s slikami. CtV.u Jova-Gradnik, Kalamandarija. — Za mladino. Cika Jova Gradnik. Pisani oblaki. — Za mladiuo. Iv. Sorti, Bob in Tedi, dva neugnanca. — S slikami. J. lVaochtctoia, Pravljice. — S tliUami.
Namesto 134 Din, velja v tej dobi cela zbirka čo se denar pošlje naprej, le 100 Din s poštnino 106 Din,
Naro611a sprejema:
Perilo za gospode, kravate, naramnic«, rokavice, nogavice itd. prodaja z
UMoiiic nasl. H. Soss
Ljubljana, Mestni trg 13.
Božična In novoletna dapila
si nabavite po ngodoih cenah edino le pri tvrdki
R. aimosleriiner
Celje, Sospostia olicatl
Velika izbora zlatnine, siebrnine, China-srebra in ur raznih slovitih znamk — s preciznim tekom — I/astna popravljaloie* Porodni prstani s po mi ri tekom 4 nr S
Zobno pasto
jtf in iiif
ter zobne krtačke priporoča «6si
Parfoinsrlla ..STRMOLI"
LjuDljatta, Pod Tranža 1.

I B v
Tiskovna zadruga v Ljubljani
Prešernova ulica, nasproti glasne pošte.
g ■ ■
čevlji
z znamko
Zahvala.
Povodom probridko izgube naše nadvse ljubljene, eaui nopovabou soproge, sestre, sestrične in svakinje, gospo
Olgice Oselmanove
so najtoplaje zahvaljujemo vsem sorodnikom prijatoliem in zuanctm za mungolirojn« izraze presrčaega sožalja, za v«e darovane veuce in prolepo cvetje ter za obilno spremstvo na njo zadnji poti, s čemer so ji iz kazali svojo odkrito 1 ubav in spoštovanje.
Prisrčna hvala tudi »Žalskemu pevskemu društvu« za pretresujoči žalostinki ob od prtem grobu uam prerano umrle pokojnice.
Žalujoči ostali.
K Tepanjabr dno 14. decembra 1923.
Prodajat
Breg št. 20 Aleksandrova cesta 1 Prešernova ulica, Seljak
na deželi b
v vsaki večil trgovini s čevlji.
Na veliKo razpošilja tavarns Peter Kozina & Ko., Trtlč, Gorenjsko. Ceniki na zahtevo brezplačno.
Direkcija Državne imovine Belja (KnežcTO-Baranja) bo imelo dne 21 januarja 1924. ob enajstih dopoldne ustno licitacijo za
dobavo 30.000 kilogramov klorobariuma (cMorobarmm) za sladkorno repo.
Pogoji so nastopni: bnitto za netto v sodčkih franko železniška postaja Beli Manastir (30 km od Osjeka); izponika naikesneje do dne 15. febrnarla 1924.; kavcija 10.000 dinarjev, v gotovini ali državnih papirjih, polaga, se do samega zaCetka licitacije pri blagajni te direkcije; izplačilo po odbitku 2'/, % takoj po prijemu.
Iz 6!;vne direkcije Avlmt imeeioe Sel]®,
dne 12. decembra 1923 , št 12.498. 6720
Pridobitne sloja opozarjamo na
«738
Naročajte tJutro
U sta jo priredila
dr. Franjo Oospodnetl6, inšpektor gen. direkcije carine, in dr. Konrad Smtd, načelnik gen. direkcije carine.
Knjiga, W obsega 540 velikih strani in ki velja vezana Din S30-—, s poštnino Din 8S8-— •o naroča pri
Tiskovni zadrugi v Ljubljani Fraaernova ulica 54.
Deltt glavnica: Din 25.fl-0.B0Q— Skupne rezerve: nad 8in HjJTJH-
IU
Centrala:
LJUBLJANA — DUNAJSKA CESTA
PodruSnlce:
Brottce, Celje, Oorlca, Kranl, Maribor, Meikow», Wovl Sad, Ptuj, tarajavo, Spili, Trst
Brzojavni m\w. B p'(s Uobljana Tel 1261413,512, 583 In M


5353230248000200535301005353535353535353482348485300024848000023020053232353482323010090535301000023000201000123020000