Poštnina plačana v gotovini LGtO LVI. V Liub!'*ni. v soboto, dne 27. oktobra 1928 Št. 247. 2. izdaja st. 2 Din Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS meaeCno ZO Din polletno 1Z0 Din celoletno MO Din za Inozemstvo mesečno 33 Din nedcUsRa Izdala celoletno v Jugoslaviji IZO Din. za Inozemstvo 140 D SLO S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ceneogloso-v i stolp. petlt-vTSto moli oglasi pol3C inZD.veCJl oglas! nad <13 mm vlSIne po Din Z*50, vellKI po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din o Pri večlem d naročilu popusl Izide ob 4 zjulro.) razen pondel)ka ln rineva po prazniku Uredništvo /e v Kopitar!cvi ulici it. 6 111 Uokoplsl se ne vračalo, netrantclrana pisma se ne sprelemajo Uredništva tele/on St. 20S0, upravnlStva St. 232» Političen list sza slovenski narod Uprava le vKopilartevl ul.SI.O - ČeHovni račun: Clubllana Stev. lO.GSO ln 10.349 za Inseratc, SaralevoS1.75ti3, Zagreb St. 39.011, Praga In »una/ St. 24.797 Smith ali Hoover? Ves svet se zanima za izid ameriških volitev. Ali katoličan — demokrat Smith, ali republikanec — kveker Hoover? Volivna borba je dosegla tak razmah, da si ga Evropejec ne more niti predstavljati. Ves človeški izum na polju tehnike je v strankarski službi. Silovitost tekme podkrepljujejo atentati in revolverski streli. Ogromen strankarski aparat, ki nima primere z nobeno politiko v Evropi, je na mrzličnem delu. Gre namreč za svetovno najvažnejše mesto ameriškega predsednika, katerega ustavne pravice zasenčijo daleč pravico evropskih monarhov in gre za strankino moč, ki ob zmagi hladnokrvno vzame urade tistim, ki so jih do sedaj imeli, da posadi svoje vanje. Pa tudi zunanji svet ima več kot preveč povoda, da se briga za novega ameriškega predsednika. Gre za šefa države, ki ima sicer samo 6 odstotkov svetovnega prebivalstva, pa do 80 odstotkov svetovne industrije, tretjino vseh železnic, štirikrat toliko avtomobilov ket ostali svet, kjer znaša povprečen dohodek državljana 2000 dolarjev. Gre za državo, ki da za vzgojo več kot ostali svet, ki ima visoko razvite univerze, kjer je ozka zveza med demokracijo in vzgojnim sistemom; za državo, kjer stoji tisk na čelu sveta, ki obvladuje železo kot Grčija nekoč marmor; za državo, kjer so etično-religiozni motivi močnejši kot v Evropi, kjer državni narod še ni razjeden po razrednih bojih kot v Evropi, kjer je tako industri-alizem kot agrarizem na višku razvoja, razvit poseben tempo življenja, ki avtomatično sili tudi neameriški svet, da se mu ukloni. Gre za Združene države severne Amerike, zmagovalke svetovne vojne in svetovnega upnika, ki si je že razdelil z Anglijo morske ceste, da se končno mesto angleških in francoskih oglašajo na morju ameriške sirene. Tej državi na čelu je z diktatorskimi pravicami oborožen predsednik s svetovno tehtnico v roki. Kdo bo: Smith ali Hoover? Dvoje taborov si stoji nasproti: republikanski in demokratični. Ker ima predsednik tako veliko moč, dalje pa je notranja borba med obema strankama tako srdita, je upravičena radovednost tistih, ki se sprašujejo po programih oziroma razlikah med Hooverjem in Smithom in kdo bo zmagal. Najlažji in najstarejši odgovor je znani ameriški: Demokrati in republikanci so kakor dvoje enakih, praznih steklenic, od katerih ima vsaka drugo etiketo. Eni imajo oblast, drugi bi jo radi imeli. Nekaj novega naj bi bil sedanji republikanski volivni šlager: Proti rumu in — Rimu! Vendar pa dobimo v zgodovini ameriških strank nekaj posebnosti. Angleški odmevi, ko so se z Angleži vred v dobi kolonizacije preselili v Ameriko tudi predniki sedanjih angleških liberalcev Whigs in konservativcev Tho-ries, bo s svobodno Ameriko pravzaprav izginili. Toda že pri pogajanjih za ustavo iz leta 1789. sta se na filadelfijskem kongresu 1. 1787. pojavili dve siruji: j-Za močno centralo« in >za večje pravice posameznih državic.« To je bil prvi veliki političen boj v Ameriki. Ta bistvena razlika spremlja obe stranki pravzaprav še danes. Sicer so bili tedanji republikanci za širok federalizem in sta se stranki z današnjim imenom šele ustanovili 1. 1854,, vendar je ta razlika ostala tudi naprej. Posebno ostro je prišla do izraza v meščanski vojni v šestdesetih letih, kjer je vprašanje centralizma in federalizma imelo poleg sužnjev glavno vlogo. Od tedaj se je oprijel strank nekak program: demokrati so za večje pravice državic, republikanci za močno centralo. Nekako spremljajoče okolnosti bi bile: Sever je bil od nekdaj za republikance, jug za demokrate. Ker je na severu industrija, so postali republikanci njeni zastopniki, demokrati pa zagovorniki poljedelstva. Demokrati imajo dalje parolo boja proti vsem privilegijem, ščitenje malega človeka, ostrejši radikalizem, manjšo zaščitno carino. V novejšem času pa še spremembo prohibicijskih zakonov, ki prebivalstvo samo korumpirajo in zunanje-politično za idejo Društva narodov. S kandidaturo Smitha pa se je prvikrat pojavilo tudi versko vprašanje. Pri tem seveda ni misliti na kak evropski pojem 2>antk- in »klerikalizmac. Cerkve so v Ameriki absolutno ločene od države in uživajo z državne strani enake pravice in enake prostosti. V tem cziru tudi Smith ne misli ničesar spreminjati. Podčrtati pa je njegovo osebnost, silovito priljubljenost in smer javnega delovanja, kot jo dajo katolikom in Smithu ravno katolicizem. Tudi Amerika je prišla v tem dosetletju do blagostanja, v katerem so se ideje-vodnice velikih Amerikaucev in verskih sekt izmaličile Strahovita nesreča 30 mrtvih - Uslužbenca pobegnila - 12 milijonov lejev škode v Bukarešt, 26. okt. (Tel. sSl.«) 0 b 3 zjutraj se jc pripetila strašna železniška nesreča v Romuniji pri postaji Recea 8 km od Slatine, ko je Simplon-ckspresni vlak Bukarešt—Pariz trčil skupaj z brzovlakom iz Sibinja. Oba vlaka, katerih lokomotivi sta se zadrli druga r drugo, sta se užgala. Dosedaj se poroča, tla jo bilo 30 mrtvih in 50 večinoma težko ranjenih. Mod mrtvimi v ekspresnem vlaku je tudi dopisnik lista »Echo de Pariš« La Co s t e, ki je potoval iz Angoro v Pariš. 0 ostalih potnikih ekspresnega vlaka, ki so potovali v spalnih vagonih, je znano samo to, da jc ostal pri življenju italijanski duhovnik monsg. Ari-gani. V brzovlaku je bila ubita v tretjem razredu cela rodbina nekega kmeta, obstoječa iz staršev in 5 otrok. V onem spalnem vagonu, v katerem se jo nahajal tudi inženjer Rocca z ženo in hčerjo, ki so vsi mrtvi, se je nahajal tudi sin italijanskega generala, ki so je pred kratkim ponesrečil pri neki avtomobilski nezgodi v okolici Bukarešta. Rešeni potniki opisujejo strahote katastrofe. Plameni gorečih vlakov so v temni noči strahotno osvetljevali prizore, ko so se od vseh strani čuii izpod gorečih razvalin obupni kriki na pomoč. Na železniški postaji Recea ni bilo nobenega uradnika, ker sta službojofi uradnik in kretničar pobegnila. Prvo pomoč so dali ponesrečencem gojenci artiljerijske šole iz Sibinja, ki so se nahajali v brzovlaku. V brzovlaku je bil tudi potnik, ki je poznal Morsejev brzojav in ki je iz postaje prvi brzojavil za pomoč. Oba strojevodji sta bila na mestu mrtva. Šc le ko je prišel pomožni vlak iz Crajove, so se začela reševalna tlela ter so težko ranjene odpravili v bolnico v Slatino. Dosedaj se jc ugotovilo, tla službojoči uradnik in kretničar nista vršila svoje službe, pa tudi vlakovotlja brzovlaka iz Sibinja bi moral takoj ustaviti svoj vlak, ko je opazil, da vozi po napačnem tiru. Kretuičarja in službujočega uradnika, ki sta kriva nesreče, išče policija, toda sta pobegnila. Skoda železniške uprave so ceni na 12 milijonov lejev. v Bukarešt.. 26. okt. (Tel. »Slov.«) Reševalna tlela po nesreči v Receji se nadaljujejo. Do večera pa se še ni moglo ugotoviti točno število in identiteta žrtev. Pod razvalinami vlaka sc nahajajo še mnogi potniki. Posebno izpod razvalin simplon-ekspresncga vlaka še niso mogli rešiti potnikov. V Bukarcštu se širijo divje vesti o obsegu katastrofe. Smatra se, da je število žrtev mnogo večje, kakor sc je prvotno poročalo. Zvečer so poroča, da dopisnik :>Echo de Pariš« La C o s t e ni mrtev, temveč da je ostal nepoškodovan. 2*aocic o Razgovori s Pribičevičem - Pribičevič dela za hrbtom HSS č Zagreb, 27. oktobra. (Tel. >Slov.«l Današnji »Jutarnji list« prinaša vest iz Belgrada, da se nahajamo na predvečeru nove vlade, ki bi jo imel sestaviti Savčič. — Z ozirom na to vest je Vaš dopisnik v stanu, sporočiti Vam, da je g. Savčič snoči prišel v Zagreb in da je dolgo časa konleriral s Pribičevičem, čeprav je Pribičevij v javnosti izjavil, da nima s Savčičevo akcijo ničesar skupnega in da dela Savčič za bodočo ali nevtralno ali konccntracijsko vlado. Pribičevič misli na ta način, da bo postavil HSS pred gotovo dejstvo in da bo HSS sprejela to rešitev kot najugodnejšo za današnji politični položaj. Ugodno posojilo r Belgrad, 26. oktobra. (Tel. Slov.) Med prvimi stvarmi, ki bodo prišle v prihodnjem skupščinskem zasedanju na dnevni red, je novo posojilo državne monopolne u; ve v znesku 1 miljarde 200 miljonov Din. To posojilo je monopolna uprava najela pod zelo ugodnimi pogoji za 30 let po tečaju 90 za 6Y\c/0. Tudi v vladnih in političnih krogih se smatra, da pomeni to posojilo dober finančni uspeh, ki istočasno kaže, da kreditu države ni nobena dosedanja akcija prinesla škode. To posojilo odobri finančni minister in bo takoj nato prišlo na dnevni red ministrske seje, da se izdela zakonsko pooblastilo, nakar ga bo takoj sprejela narodna skupščina. Dr. Korošec ozdravel r Belgrad, 26. oktobra. (Tel. »Slov.«) Predsednik vlade g. dr. Korošec je bil zadnje dni malo indisponiran in ni prišel v svoj kabinet. V vseh belgrajskih krogih se je opazilo veliko zanimanje za zdravje slovenskega premierja. Jutri pride g. dr. Korošec zopet v svoj kabinet, ker se počuti že popolnoma dobro. Konferenca demokratske stranke r Belgrad, 26. okt. (Tel. »Slov.«) Jutri se bo vršila v Belgradu konferenca DS, na kateri bo Ljuba Davidovič poročal o političnem položaju in na kateri se bo obravnavalo o stališču, ki ga je treba zavzeti proti akciji Zagreba. Hrvatski trgovci v Belgradu r Belgrad, 26. oktobra. (Tel. sSlov.«) Iz Zagreba je prispela delegacija trgovcev in to-čilcev pijač, ki so v Belgradu obiskali yse me-rodajne kroge, med njimi predsednika vlade g. dr. Korošca, ministra gg. Bariča in A n g j e 1 i n o v i č a ter ostale činitelje. Predložili so jim svoje zahteve glede pravilnika o točenju pijač, ki se sedaj izdeluje. Spori v SDS č Zagreb, 26. okt. (Tel. Slov.) Radi včerajšnjega Popovičevega bivanja v Belgradu, za katerega se pravi, da je iskal zveze z vladnimi krogi, je prišlo do očitnega izražanja nezadovoljstva v vrstah HSS. Ti poslanci so namreč v veliki večini za tako politično taktiko, ki se izogiba vsakih stikov z vlado. Misli se, da bi radi tega moglo priti do intervencij nekaterih poslancev pri vodstvu KDK, ki da bi radi tega zahtevali od Pribičeviča, da obračuna s Popovičevo strujo. Ker pa je ta struja razmeroma močna, bo imel Pribičevič precej težav, da doseže v svoji stranki soglasje glede na političen položaj. Sedaj se še ne more govoriti o dobrih odnošajih v klubu SDS, ker Popovičeva struja, ki ima mnogo pristašev v samem parlamentarn. klubu SDS, odločno zahteva, da sc sedanja slaba politika SDS spremeni. Pribičevič to dobro ve, vendar ne reagira na prizadevanja Popovičeva, ker ne želi, da bi prišlo do spora. Govori se, da je med Popovičevimi prijatelji tako razpoloženje, da bi moglo priti do očitne akcije proti Pribičeviču, kar bi bistveno vplivalo na Pribi-čevičev položaj v KDK. Dosledno za cižjem Dr. Korošec ves čas, odkar je šef vlade, dela za mir in spravo med jugoslovanskimi narodi, vzdržuje zakonitost in red v notranjosti in dviga ugled države na zunaj. To si je stavil dr. Korošec za svojo nalogo in te linije se dosledno drži. Pri tem ga niti najmanj ne motijo vsa izzivanja KDK, dr. Mačk? in Svetozarja Pribičeviča. Mirno prehaja dr. Koroščeva vlada preko dnevnih afer in aferic, ki jih uprizarjajo zagrebški demagogi. Vlada je tudi napram skrajnim nespodobnostim, ki si jih dovoljujejo posamezni člani KDK, do zadnje meje popustljiva. Ta popustljivost gre tako daleč, da jo nekateri smatrajo mogoče za preveliko. Toda dr. Korošec ve, kaj hoče in le za ta cilj dela. On ve, da hrvatski narod niti od-daleč ne odobrava posameznih veleizdajalskih in protidržavnih nastopov posameznih svojih poslancev. Za taka dejanja KDK hrvatski narod ne more odgovarjati. Hrvatski narod potrebuje miru. In to čim več miru. Vsaka smo-trena politika v današnjem položaju mora stremeti za tem, da sc na Hrvatskem duhovi pomirijo, da bo mogoča trezna sodba tudi med širokimi masami volivcev. Zato je napram Hrvatom potrebna izredna obzirnost. KDK to nc gre v račun. Ona potrebuje dnevnih senzacij. KDK mora dajati dnevne izjave v liste. Te izjave morajo biti senzacionalne, misteriozne in take, da neprestane vznemirjajo hrvatske volivce. Kajti KDK drugega sploh nima. Z izstopom iz parlamenta si je vzela možnost stvarnega nastopanja pred politično javnostjo. Zato bi utonila v pozab-ijenje, če bi uprizorjene senzacije ne delale reklamo zanjo. KDK si želi, iskreno želi in težko pričakuje, da bi vlada storila le en težji, močnejši in ostrejši korak proti njej. Dr. Maček in Pribičevič si želita nimbus političnega mučeni-štva. KDK je v svoji demagogiji šla tako daleč, da z zločini hoče pritirati svoje poslance v ječo, da bi potem mogla govoriti o hegemo-nističnem belgrajskem režimu in o svojih mu-čenikih za hrvatsko pravo. V teh razmerah ni nič čudnega, če nekateri člani vlade, tudi nekatere stranke, govore in pišejo o preveliki popustljivosti vlade napram KDK. Težko je n. pr. ministru, če mu radičevski in samostojnodemokratski omladinci pretepajo njegove pristaše in škodujejo posestnikom, trgovcem in obrtnikom, ki so njegovi volivci, če časopisijc KDK poziva na bojkot in imenoma prinaša firme, podjetja in posameznike, proti katerim morajo nastopati organizirane bande KDK. Če tedaj nekateri belgrajski listi dvigajo proti temu početju KDK najostrejši protest in zahtevajo tako zvano močno roko, s katero je n. pr. pokojni Pašič užugal radičevce, da so mu jedli iz roke. se temu ne bo čudil. Je pa najgrša nemorala, da te pozive bel-graijske politične javnosti na dr. Koroščevo vlado izrablja ista KDK in piše v svojih listih o nesoglasju v vladi, o napadih na dr. Ko-rošča v tem smislu, kakor da je v vladi nesporazum, da je vlada slabotna in da jc dr. Korošec tisti, proti kateremu nastopajo KDK prijaznejši krogi v vladnih strankah. To jc najbolj groba perfidnost. Razumeti jo jc mogoče le, če računamo z miselnostjo samostojnih demokratov. Samostojni demokrati se zavedajo, da jc SDS spravila pokojnega Radiča na kolena samo z nasiljem, z obznano, zaporom in z grožnjo na vislice. Samostojni demokrati si ne morejo misliti, da bi bil v Jugoslaviji kdo, ki bi na modrejši, finejši in da-lekovidnejši način mogel reševati veliki problem srbsko-hrvatskega spora. Oni si nc morejo misliti, da ima dr. Korošec pred očmi šc kaj drugega kot samo t r c n o t n o rešitev političnega problema. Na dlani je, da bi vlada s silo KDK lahko takoj zadušila. Toda pravtako je na dlani, da bi s tem naša država nc bila bolij konsolidirana. Dr. Korošec pa hoče spraviti srbsko-hrvatski spor na temelj in tla, na katerih bi bilo mogoče trajno zbliževanje, bratsko sodelovanje, iskreno reševanje med- v izrodke. Kapitalizem v njihovem smislu izpodriva že plutokracija; demokratizem se pretvarja v materijalizem. Maltus koraka vzporedno s kapitalizmom in delavskim pesimizmom. Kjer se od katoliške strani razlega: zmagali bomo z zibelkami! lam se od nasprotne strani prodajajo sredstva za jkonlracepčen — ne— roditi in prihaja cilj — mesto prehranjevanja in dolžnosti — uživanje! Golo blagostanje, dobra obleka, lepota in uživanje postajajo cilj. ne sredstva življenja. Zakonska vez pomeni v premnogih krogih le vprašanje, kako zgraditi hišo in obvarovati dedščino, kakor pomeni vožnja z aeroplanom nekaj povsem lacijonalističnega, Dn so na delu sile, ki hočejo val materijalizma zajeziti, je bilo pričakovati. Da so pri tem delu odlično udeleženi katoličani, smo videli že na velikem cerkvenem kongresu v Chicagu. Da ima Smith tu poseben cilj, ka/o njegova osebnost. Spričo tega je silno težko reči. kdo Ix> volil Smitha. Njegov katolicizem izrabljajo na vse načine. Mnogo jih bo gotovo odvrnil. Gros demokratov, Ircev, poljedelcev in zlasti mnogo delavstva 1k> nedvomno potegnit za seboj. Socijalna politika, mačeha republikancev, bo pridejala svoje. Nadvse značilno pa je, da se njegove šanse zboljšujejo in da se prvotno razmerje 60% zn republikance -10% za demokrate zboljšuje Smithu v prid tako, da že računajo s |H)lovico. Če pa bo Smith izvoljen, bo ii, politično najvplivnejši katoličan na svetu. sebojnih sporov in tako vedno popolnejše združevanje v trdno gospodarsko in državno celino. Dr. Korošec ima pred očmi zgodovinsko korist države in tej koristi podreja njegova vlada vse trenutne ozire. Radi tega namena žrtvuje vse popularne geste in vsako trenutno olajšanje svojega dela. Dr. Korošec hoče ustvariti temelj, ki bo trajen. KDK hoče za vsako ceno preprečiti to ustvarjajoče delo. Naj propade Hrvat, naj propade Srb, naj propade država, samo da bi se rešil trenutni politični polom KDK. Polom KDK je ravno v tem, da vsi njeni nastopi jeknejo v brezdanjost, nikjer ne nalete na odpor in — izginejo. S tem gineva vsak dan tudi KDK sama. Pribičevič in dr. Maček to vidita in odtod najnovejše intrige. Pa jima tudi te ne bodo pomagale. Dnevnice r Belgrad, 26. okt. (Tel. »Slov.«) V Belgradu se širijo vesti, da je izdelalo vodstvo KDK nekak program za propagando in angažiralo zagrebške liste, da pišejo in propagirajo izjave in ideje KDK. Radi tega se je v Za-grobu menda ustanovil tudi poseben fond. Nekateri vladni poslanci so se odločili, da zahtevajo od skupščinskega predsedstva, da ob sestankih narodne skupščine kliče poslance imenoma in da se tistim poslancem, ki ne bodo navzoči, ne izplačajo dnevnice. Ugleden poslanec je izjavil: »Ne moremo dopustiti nezakonitosti, da bi poslanci dnevnice prejemali za nedelo, ne samo za nedelo, ampak celo za javni bojkot ustanove, v katero jih je narod poslal. To je vendar jasno. To se ne more nikomur zdeti nasilje ali krivica, če se doličnim poslancem odteguejo dnevnice.« Šanse s£DK vsak dan Spomin irske zisrape slabše v Atene, 26. oktobra. (Tel. Slov.) Ministrski predsednik Venizelos je o priliki današnje šest-najstletnice, ko je stopila Grčija v balkansko vojno proti Turčiji, naslovil na prebivalstvo Macedonije spomenico, v kateri se z globokim ganutjem spominj zgodovinskih dni, ko je glavno inacedonsko mesto helenizma Solun vrglo raz sebe stoletno robstvo. Zasedba Soluna po grški vojski je bila prva et:. novega poglavja grškega naroc1ega življenja in po šest- najstih letih slavi koluti ta dan s ponosno zavestjo, da so se popolnoma uresničile vse nade, ki jih je stavil helenizem na pridol fev tega mesta. Glavno mesto grškega severa je prestalo vse preizkušnje vojne, vse požare in množico stotisoč beguncev, ter je postalo središče gospodarskega, družabnega in intelektualnega življenja, nc samo Grčije, temve! tur1! velikega dela Balkana. Japonska se umakne v Pariz, 26. okt. (Tel. »Slov.«) Med Japonsko in Kitajsko se je na podlagi popolne enakopravnosti dosegel dogovor, po katerem bo Japonska proti jamstvu za varnost njenih državljanov umaknila svoje čete iz Šantunga. Stare pogodbe se razveljavijo. Za preiskavo kakih dogodkov se ima osnovati mednarodni odbor. II r Belgrad, 26. okt. (Tel. »Slov.«) G. Miloš S a v č i č, o katerem pravi Pribičevič, da se je sam izključil iz KDK s tem, da išče zvez z zastopniki četvorne koalicije, je danes obiskal g. Aco Stanojeviča. Z njim se je sestal ob 9 dopoldne v Prometni banki. G. Stanojeviča je prosil za mnenje o današnjem položaju in za poti, po katerih misli, da bi moglo priti do pomiritve in sporazuma s KDK. Gotovo je, da so vsi šefi izrazili svoje iskreno mišljenje in voljo, pristopiti k pogajanjem s Hrvati. G. Stanojevič je pri tej priliki izrazil željo za sestanek šefov, ki bi se morali skupno razgovoriti o merah za pomiritev. Stanojevič je ob 11 odšel v dvor. kjer ga je Nj. V. kraij sprejel. Po razgovoru z g. Sta-nojevičem se je g. Savčič sestal z g. Davido-ričem. Z njim se je razgovarjal o možnosti stikov s KDK. Megleno stališče, ki ga je zavzel Pribičevič proti Savčičevi akciji, se v Belgradu mnogo komentira. Vsi krogi so mnenja, da stojijo šanse KDK vsak dan slabše. Na resno organizacijo borbe od strani KDK nihče ne računa. Vodje KDK so posvetili svoje sile le-temu edinemu namenu, da vzdržijo v masah neko bolestno razpoloženje, vendar niti v tej stvari ni soglasja. V Zagrebu se opaža močno razpoloženje proti pisanju »Narodnega vala«. Gotovo je, da bi v slučaju, da bodo vodilni krogi v Zagrebu izrazili srvoje soglasje s to pisavo, prišlo do spora ne samo v vodstvu koalicije, marveč tudi med masami, ker da bodo nekateri listi, ki so dosedaj bili za akcijo KDK, preokrenili. To bi bil prvi večji znak ozdravljenja psihoze hrvatskih mas, v katero sta jih spravila dr. Maček in Pribičevič. Razcepljenost HSS v Splitu č Split, 26. okt. (Tel. Slov.) Mnogi pristaši HSS so bili s kandidati za občinske volitve nezadovoljni, zlasti radi tega, ker je bilo na listi preveč kmetov. Zato so nekateri meščani vložili posebno listo HSS, ki ji je na čelu bivši član občinskega sveta ing. Josefovič. ""oleg njega je na "sti več odličnih pristašev HSS, tudi kmetov iz okoliških vasi. HSS nastopa ia ta način razcepljeno, česar nikakor ni bilo pričakovati. Ra-ditega se more pripetiti, da bo HSS prišla iz volitev slabše kakor siccr. Kajti njeno geslo je bilo: sloga vseh Hrvatov. Radi nesloge v njenih lastnih vrstah ^a zgublja to geslo na moči v korist drugih strank. 3i2iOs3ov.-£eskos!ovaška pogodba v Praga, 26. okt. (Tel. »Slov.«) Ceškoslov,-jugoslovanska trgovinska pogajanja so dospela do zaključka splošnega dela pogodbe, katere definitivna redakcija bo končana jutri ali pojutrišnjem. Potem se bodo začela posvetovanja o carinsko-tarifarnih vprašanjih in o veterinarski konvenciji. Ni izključeno, da bo, če bo ta del pogodbe zadel ob prevelike težkoče, predložen v ratifikacijo obema vladama zaenkrat samo splošni del pogodbe. Obenem se vršijo y Pragi tudi pogajanja o konzularni pogodbi med obema državama. Novosadska vremenska napoved. Vedro in lepo. Tupatam nekoliko oblačno. Zmerni vetrovi v raznih smereh. Dunajska vremenska napoved. Najprej še toplo vreme; sveži vetrovi, na gorah vihar, boLj oblačno, verjetno padavine. Grof Zeppelin se vrne v Lakehurst, 26. okt. (Tel. Slov.) Dr. Eckener je opustil namero, da bi »Zeppelin« napravil krožni polet nad srednjimi državami Severne Amerike, ker vetrovi pri tleh onemogočajo, spraviti zrakoplov iz hangarja. Dr. Eckener je odredil že vse potrebno, da sc zrakoplov »Grof Zeppelin« vrne v Nemčijo, kar se bo zgodilo v soboto ali v nedeljo. Strog poslovnik v Budimpešta, 26. okt. (Tel. Slov.) Novi načrt madjarskih vladnih strank o poslovniku za madjarski parlament težko ogroža svobodo govora poslancev. Tako posebno določba, ki jo je sklenila večina, da se stavki, fraze ali celi govori, ki žalijo čast in ugled države ali parlamenta, ali ki ogrožajo obstoječi državni in družabni red, smejo črtati iz zapisnika in da se ne smejo objaviti. Predlogi za izpremenitev zakonskih načrtov se bodo v bodoče obravnavali samo v odborih. Načrt kaže tendenco, da se parlament oropa svojega značaja kot politični forum ter se bo razen tega tudi bistveno poostril poslovni red pri posvetovanjih v odborih. V ple-numu bodo smeli v bodoče govoriti poslanci v splošni debati samo eno uro, pri interpelacijah pa 15 minut. Proti madžarskemu kraljestvu v Bukarešt, 26. okt. (Tel. Slov.) »Adeverul« poroča, da so zadnje madjar-;25, tri mesece 67.5—67.5625, Elektrolit 73.75—74, llest Selecled 70.5-71.75. Cin: por kasa 221—221.25, tri mesece 220—220.25. Svinec: tuji 21.75. Cink: tuji 24.1875. Aluminij: tuzein-ski 05, inozemski 100. Anlimon rog.: 50.5—60. Bela pločevina: 18.125. Živo srebro: 23—28.25. Nikel: tuzemski 175, inozemski 175. Molfram: 16.5. Platina: surova 17. obdel. 17. Srebro 26.8125—26.9375. Zlato: 84.11.5.