T r, Največji alovemki dnevnik v Združenih državah Velja xa vse leto . . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA * List slovenskih delavcev v Ameriki« TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 38. — STEV. 38. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 i_ The largest Slovenian Daily in the United States. a Issued every day except Sundays I and legal Holidays. 1 75,000 Readers. ff«1....... it TELEFON: CHelsea 3—3878 SENATORJI OSTRO KRITIZIRAJO VLADNO PREDLOGO Italija je pripravljena na večletno vojno predsednikovi načrti za socijalno zaščito zadevajo na vedno hujši odpor «__ Predno bo NRA obnovljena, jo bo treba temeljito reDrganizirati. — Senatorji zahtevajo preiskavo. Predsednik je imenoval Roberta E. Wooda za predsednika svetovalnega odseka. — V senatu se bodo vršile se ostre debate. — Kongresnik svari pred Japonci. WASHINGTON, D. C, 14. februarja. — Republikanski senator Nye iz Indiane in demokratski senator McCarran iz Nevade sta danes zahtevala, naj se temeljito preišče poslovanje NRA, predno bo vlada predlagala, naj bo poslovanje te vladne agenture podaljšano. NRA v svoji sedanji obliki ne sme vec obstajati. Senator Nye očita NRA "nepravičnost, zatiranj s in enostranost**. WASHINGTON, D. C., 14. februarja. — Predsednikova predloga, ki določa, naj se dovoli 4880 milijonov dolarjev za pomoč in nabavo dela nezaposlenim, je naletela danes v senatu na odločen odpor. Proti nji niso bili samo republikanci, pač pa tudi nekateri demokratje. Vse kaže, da so na programu še ostre debate. Predloga bo najbrž vrnjena posebnemu odseku, da jo bo prikrojil soglasno z željami nekaterih senatorjev. Predsednik Roosevelt si je pa svest zmage ter j^ prepričan, da bo predloga sprejeta brez vsakih bistvenih izprememb. Roberta E. Wooda, predsednika Sears Roebuck & Company, je imenoval načelnikom posebnega odseka trgovcev, ki mu bodo svetovali, kako naj z največjim pridom porabi štiri milijarde dolarjev, ki so namenjene za nabavo dela nezaposlenim. Wooda sta spremila danes v Belo hišo trgovski tajnik Roper in H. P. Kendall, predsednik svetovalnega odseka trgovske zbornice. Predlog senatorja McCarrana, naj dobivajo delavci, zaposleni pri javnih gradnjah, krajevne plače, je bil zavrnjen. Harry L. Hopkins, načelnik reliefne administracije je danes obnovil svoj napad na American Federation of Labor, ki, kakor znano, zahteva za delavce krajevne plače oziroma krajši delovni čas. Zavrnjen je bil predlog senatorja Adamsa iz Co-lorada, naj se iz predloge črta dve milijardi dolarjev. Glasovanje o amendmentih se bo vršilo prihodnji teden, medtem se bo pa debata nadaljevala. WASHINGTON, D. C., 14. februarja. — Demokratični kongresnik John F. Dockweiler je pred odborom za vojaške zadeve zatrjeval, da je na za-padni obali 25,000 vojaško izvežbanih Japoncev, ki so vsak trenutek pripravljeni prijeti za orožje in prodirati v notranjost dežele. Vem, da je izmed 100,000 Japoncev, ki žive v Califorriiji, 25,000 pripravljenih jutri prijeti za o-rožje," je rekel Dockweiler. To je resna stvar. Toda v pristanišču v Los Angeles je 1 50 japonskih ribiških ladij. Saj izgledajo kot ribiške ladje, toda— Dalje je rekel, da so nekatere ladje tako velike, da morejo nositi tudi težke topove. Dalje tri Dockweiler, da se na teh ladjah nahajajo izvežbani re zervisti. Ladje so sicer ribiške ladje, toda mnogo krat se sestajajo na visokem morju z japonskimi bojnimi ladjami, da izmenjajo mornariške rezerviste. Japonski rezervni častniki so poveljniki na ribiških ladjah, katere je zgradila japonska vlada. Dockweiler je podal ta izvajanja v zvezi z razpravo o utrdbah v Alaski, ob Panamskem kanalu in ob zapadnem obrežju Združenih držav. Japonci novi mehiški poslanik Mehika je poslala svojega najboljšega diplomata v Washington. Preprečiti hoče poslabšanje odnosa jev. Washington, D. C., 14. febr. Mehika je v naglici poklicala svojega najsposobnejšega diplomata dr. Francisco Častilo Najero, ki se je posebno pokazal v Ženevi, kot poslanika v Washington, da prepreči, da bi se prijateljski odnošaji z Združenimi državami, kakor jih je pod predsednikom Cool-idgejem vpeljal posl. Dwight Morrow leta 1927. zaradi zadnjih dogodkov ne poslabšali. Kot znano, se je kongres v zadnjih dveh tednih že trikrat pečal s preganjanjem katoličanov v Mehiki in senator Borah je trdno odločen, da doseže senatno preiskavo toga preganjanja. Vlada se sicer brani vmešavati se v notranje zadeve Mehike, toda pritisk kongresa je še vedno zelo velik. Mehiški zunanji minister Emilio Portes Gil je že izjavil, da bi vsaka ameriška preiskava zelo škodovala prijateljski politiki predsednika Roose-velta, toda pri tem ni omenjal kongresnikov, ki zahtevajo preiskavo. In pod temi razmerami stoji dr. Najero na svojem mestu pred veliko nalogo, ki v resnici zahteva vso spretnost izkušenega diplomata. katastrofa "mac0na" jim ni vzela poguma "Kar zna Graf Zeppelin, znamo tudi mi." — Graditelji Nagovarjajo pDrabo vodljivih balonov. V obletnica pape2a pija Papež Pij XI. je najmodernejši papež. — Ob obletnici je otvoril novo radijsko postajo. Vatikan, 14. februarja. — Papež Pij XI. je z 20 kardinali v Sikstinski kapeli obhajal 13-obletnico svoje izvolitve za papeža. Na tisoče vernikov in duhovnikov je pozdravljalo papeža, ko so ga na nosilnici nesli po vatikanskih hodnikih v kapelo. Istega dne je papež tudi o-tvoril novo radijsko postajo ter je obenem obhajal dovrši-tev popravilnih del v Vatikanu, vsled česar je dobil naslov "najmodernejši papež". V 13 letih svojega papeževa- Akron, Ohio, 14. februarja. Zagovorniki vodljivih zrakoplovov v Akronu, kjer sta bila »zgrajena zrakoplova "Akron" in "Macon" in ki sta se oba razbila, so pričeli braniti zračne ladje, četudi jih je "Maco-nova" nesreča navdala z žalostjo. Predsednik trgovske zbornice v Akronu L. M. Buckingham je rekel: "Dr. Hugo Eckener neprestano leta čez ocean s svojim zrakoplovom 4Graf Zeppelin', ki je mnogo starejši in nima modernih aparatov in priprav kot sedanji novi zrakoplovi. Njegov uspeh dokazuje, da "Akron*' in "Macon" nista imela pravega vodstva". Paul W. Lichtfiled, predsednik Goodyear-Zeppelin Corporation, ki jez gradila oba zrakoplova, je hvalil vodstvo poveljnika Wileya, toda o nesreči ni hotel govoriti, dokler preiskava ne dožene vzroka nesreče. Rekel je, da bo njegova družba vedno pripravljena vladi pomagati pri preiskavi. Ravno tako je rekel graditelj "Macona" dr. Karol Arnstein. Buckingham je rekel, da poveljstvo ne izbere izvežbanih mož za zrakoplove in vsled tega se dogajajo take nesreče. borba proti butlegarjem V državi New York se prodaja 50 odstotkov butlegarskega žganja. Mulrooney zahteva nove davke. 100 ŽIDOV NA GLADOVNI STAVKI Jeruzalem, Palestina, 13. februarja. — Danes je začelo tukaj z gladovno stavko več kot sto Židov, katere so oblasti zaprle, ker so prišli v Palestino na nepostaven način. Albany, N. Y., 14. februarja. Zastopniki gostilničarjev so senatnemu in poslanskemu odboru za prodajo opojnih pijač povedali, da se v državi New York še vedno prodaja 50 odstotkov but logarskega žganja. Vsled tega je ravnatelj državne oblasti za nadzorstvo alkoholnih pijač Edward P. Mulrooney takoj predlagal, da država vpelje kolke za vse opojne pijače, kakoršne kolke zahteva tudi zvezna vlada. S tem hoče Mulrooney odpraviti prodajo butlegarskega žganja. Glede voditeljev gostilničarjev, ki zahtevajo olajšanje postave glede žganja je Mulrooney rekel, da so sebični in grabežljivi. Vse te zahteve bodo najbrže vržene v koš, ker Mulrooney tako zahteva. Mulrooney pravi, da je sedanja postava najboljša s stališča policije in tudi naj 1 i be ralnejša za javnost. Glede predloga, da bi bil odpravljen davek za prodajo piva, češ, da 90 odstotkov takih gostiln pod roko prodaja žganje, je rekel Mulroonev: "Takih kršiteljev postave zasačimo dovolj, ne glede na to, kako dovoljenje imajo". Mulrooney je tudi odločno proti temu, da bi se gostilne odpirale že ob G zjutraj, ker bi delavci, ko gredo na delo, takoj zjutraj že pili žganje. nja je Pij XI. več prenaredil v Vatikanu kot katerikoli njegov prednik. V tem času je dobil Vatikan železnico in železniško postajo, 3 radio posta ie, elektrarno in napravo za centralno kurjavo, novo umetniško galerijo, poštno palačo, veličastno go ve mersko palačo ter najmodernejše gasilske priprave. Več milijonov dolarjev je tudi izdal za popravilo vatikanske knjižnice. so v zadnjih par letih utrdili 1400 otokov, ki so jih od Lige narodov prejeli kot mandat, dasi Japonska to zanikuje, toda na teh otokih ne sme nobena tuja ladja pristati. Tu pa ga je predsednik odbora McSwain prekinil z besedami. "Ta odbor želi, da se izpusti vse, kar bi dalo povod za kak napad. Vedno povdarjamo, da vsak poročevalec odbora črta iz svojega poročila besedo Japonska, Anglija, ali ime katerekoli druge drža-ve. tr0jan0vski 0 s0vj. uniji Sovjeti niso brezpogojni pacifisti. — Za dosego veflildh ciljev se je treba boriti. Philadelphia, Pa., 14. febr. 44Mi v Sovjetski uniji smo mnenja, da se proti miru ne moremo držati pasivno. Kakor za dosego težavnih ciljev v življenju, se moramo boriti tudi za mir". To izjavo je podal sovjetski poslanik v Washingtonu Aleksander Trojanovsky ko je pred American Academy of Political and Social Science govoril o zunanji politiki sovjetske Rusije. Trojanovsky je povdarjal, da je sovjetska Rusija v svojem boju za mir sklenila nena-padalne pogodbe s 14 državami. Enajst teh pogodb natančno določa pojm "napad". "Leta 1932 smo ponudili Japonski nenapadalno pogodbo", je rekel sovjetski poslanik, "toda tedanja japonska vlada jo je zavrnila". Dalje je rekel Trojanovsky, da povsod, kadar bere poročila iz celega sveta, opazuje iste mobilizacija proti abesiniji je spravljena v tek RIM, Italija, I 4. februarja. — Po drugi seji najvišjega vojnega sveta je bilo uradno naznanjeno, da je Italija pripravljena na dvoletno vojno z Abe-sinijo in da je namenjena izdati 10 miljard lir — ($850,000,000). Nek visok uradnik zunanjega u-rada, ki je rekel, da je zadnji odgovor abesinskega cesarja Haile Selassie-ja izzivalen, ni tajil, da Italija že prevaža svoje vojaštvo v Afriko. Prejšnji dan je isti uradnik to zanikal. Mobilizacija je dosed a j omejena na dve diviziji s skupno silo 30,000 vojakov. Kadar bo mobilizacija popolnoma izvedena, bo v Afriko poslanih še 250,000 vojakov. Kot pravi neko poročilo iz Kaira, so v novem obmejnem spopadu med Abesinci in Italijani padli štirje Abesinci. Vlada sedaj nabira 5000 zdravnikov, da jih pošlje v Afriko. Bivši governer Cirenejke general Rodolfo G raz i an i j«' v Massauai, glavnem mestu Eritreje in bo najbrže imenovan za vrhovnega poveljnika italijanske vojske. General Gra-ziani je tudi zatrl vstajo v Ci-renejki. Addis Ababa, Abesinija, 14. februarja. — Abesinija in Italija, sta se sporazumeli za nevtralno zono, kjer je prišlo do spopadov in da se postavi komisija. ki bo določila mejo. London, Anglija, 14. feb.— Zunanji minister Sir .John Simon je v parlamentu rekel, da je Italija Angliji zagotovila, da se bo poslužila vseh sredstev, da se spor reši mirnim potoni. Anglija in Francija sta svetovali cesarju Haile Selassie-ju, da čim prej ugodi zahtevam italijanske vlade. svečanosti __na dunaju Na Dunaju so svečano obhajali spomin na padle žrtve. — Najvišji uradniki republike so se udeležili slovesnosti. Dunaj, Avstrija, 14. febr. — Pod inipozantno vojaško zaščito so najvišji uradniki av strijskt^ republike počastili spomin vojakov, ki so lansko leto padli v boju s soeijalisti. Ko so avstrijski politični voditelji prisostvovali cerkvenim obredom v cerkvi sv. Štefana, so po dunajskih ulicah vojaške godbe igrale koračnice. Pred cerkvijo je vse dohode zastra-žila policija in v cerkev je bil dovoljen dostop samo komaj 500 oseboin, ki so sedele v zadnjih klopeh. Ko so se zastopniki vlade odpravili proti pokopališču, kjer je pokopanih ,'if> žrtev, ki so padle na vladni strani, je pričelo snežiti. Pri obredili je bilo navzočih v oddaljenosti 75 jardov samo 150 ljudi. Predsednik Miklas in kancler Schusclinigg sta imela kratek nagovor. Grobovi socijalistov se nahajajo na drugi strani j>okopa-lišča. Sorodniki so jih smeli pod policijskim varstvom obiskati. Industrijalec Fritz Hamburger, ki je star 66 let, je bil pred vojaškim sodiščem vsled udeležbe pri nazijski vstaji obojen na dosmrtno ječo. Obdol-žen je bil, da je nazijem dal denar za umor kanclerja dr. Dollfussa. • PROTEST PROTI ITALIJI Pred italijanskim konzulatom v New Yorku se je vršila včeraj velika demonstracija. Pred poslopjem se je zbralo par sto črncev, ki so nosili plakate z napisi: — Mussolini, roke proč od Abesinijc! Policija je demonstrante razgnala. manifestacije kot v letih pred svetovno vojno. "Tu najdemo isto ljubosumnost in sovraštvo, iste intrige bojevitih politikov 8 poželje-njem po tuji zemlji". PRISELNIŠKI KOMISAR Mr. Slavoj Trošt, ki se j«- bik podal pred Božičem na vabilo tedanjega ministra za socijal-no politiko dr. Novaka v domovino, se je vrnil na svoj i mesto v New York. V domovini se je bavil z akutalnimi vprašanji tikajočimi se priseljencev. Od izselitiške službe v Beogradu in Zagrebu je dobil vse potrebne informacije ter je obiskal tudi novega ministra so-cijalne politike in narodnega zdravja dr. Draga Marušiča, bivšega bana Dravske banovine. Posebno se je zanimal za Dom starčkov v Jelši v Dalmaciji, ki je velike važnosti za o-ne naše ljudi, kateri so si prihranili v Ameriki nekaj denarja in žele preživeti večer svojega življenja v domovini, v udobnem stanovanju in zdravem podnebju. Stroški za prehrano, stanovanje in druge u-dobnosti v tem Domu znašajo le par dolarjev na mesec. Pred povratkom v Ameriko je Mr. Trošt konferiral z dr. Pedorom Aranickim, šefom iz-selniške službe, ter Milanom Marjanovičem, predsednikom Saveza Oris ter je v zvezi ž njima izdelal točne načrte za svoje bodoče delovanje. . - V i K O O A' NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 15, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. Glas Naroda" frramkjgakaer, President at Oinad and Published by SLOVKNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) L. Benedik, Treas. »K W. 18th Street. the Mrpuntloo and mU'reeuee prožni. Vojne prepoveduje, dovoljuje pa takoimenovane ''Ikazeorske •ekspedicije". Ko je bila Japonska še članica Lige, ni smela Kitajski napovedati vojne. Pod pretvezo "kazenske ekspedieije" je pa obstreljevala kitajsko mesto Banghaj in zavzela tri ogromne kitajske provinca Polet sliono pretvezo bo poslala tudi Italija svojo armado proti Albesiaioeni- Kot smo pred kratkim omenili na tem mestu, je Italija imela konci prejšnjega stolertja že enkrat opravka z. Abesinci, katerim je tedaj vladal cesar Menelik- Ta/kratna vojna se je za Lahe stražno žalostno končala. Abesincj^ so ujeli trideset tisoč Italijanov, ostale pa napodili v rtakšen beg, da so se šele v. Egiptu ustavili. Usokda ujetih vojakov ni bila zavidanja vredna. Brez srčme možatosti so se podatt v boj in so bili brez telesne poslani nazaj v domovino. Takrat seveda Italija še ni imela letal kot jih ima da-nee. Pa tudi Abesinci niso imeli takrat Itak snega orožja kakor ga imajo danidanes- Angleške in francoske munrcijske tovarne so ispra'vi-le lepe idobičke od prodaje najmodernejših topov in strojnih pušk abesinsfki armadi. Mussolini išče že dolgo prilike, da v praksi pre-iskusil pogum, neustrašenost in bojevitost svojega fajsi-stičnega zaroda- Ker je idrogje ni mogel najti, jo je poiskal v osrčju Afrike. Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovat* v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno,.'da je pouien v vseh stvareh. V sled naše dolgoletne skušnje Vam eamertmo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato te saupno obrnite na nas ta vsa pojasnil*. Mi preskrbimo vse, bodiši prošnje ta povratna dovoljenju, potne liste, witeje in sploh vse, hear je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ta najmanjše Nedrtevljani naj ne edlašajo do tadnjega trenutka, tet predme m dobi m Waehingtona povratno dovoljenje, RE-EN-TBY PERMIT, najinem j en mosee. Pišite torej takoj ta bretplačna navodila in snaotavljo-mo Vam, dm besU im udobno potoval. SLOVENK PUBLISHING iTRAVEL BUREAU 216 West I6th Street N«w York, N. Y. CO. AVSTRIJSKI REŽIM IN KOROŠKI SLOVENCI PRVA LOKOMOTIVA Beograjska "Politika" objavlja v zvezi s pritožbo koroških Slovencev zaradi postopanja avstrijske vlade daljši članek, v katerem pravi nuni drugim: Poleg- oviranja obmejnega prometa in šikaniranja naših državljanov pri prehodu preko meje, so zavzele avstrijske oblasti v zadnjem času posebno stališče, napram našim orjakom na Koroškem. Vsakodnevni primeri nasilja posameznih organov avstrijskih o-blasti nad našim življem se kopičijo vse tft>lj. Treba je navesti samo par primerov, ki se vsakodnevno ponavljajo, da se najobjek t i vnejše razsvetl i jo metode, ki se jih poslužujejo avstrijske oblasti, zasledujoč samo en Cilj: da uničijo vse, kar je slovenskega in da predstavijo Koroško kot čisto avstrijsko pokrajino. V Avstriji obstoja uradna politična organizacija 'Patriotska fronta'. Predstavniki te organizacije v zadnjem času brezobzirno napadajo Slovence in so ue ustavijo niti pred onim, kar je vsakemu človeku sveto. Primer, ki so je dogodil nedavno in čegar žrtve so nedolžna deca, učenci osnovne šole, najbolj jasno kaže, v kakih razmerah žive koroški Slovenci pod Avstrijo. Dogodek so je pripetil v neposredni bližini naše meje, v občini Blato blizu Pliberka. Tz tamošnje šole j«1 šla večja skupina šolarjev domov. Na cesti so otroci dostojno pozdravili neko kmetico. Za šolarji je šel njihov učitelj Valentin Wese r, ki je drugače poročnik "Patriotske fronte", ('im je učitelj slišal, da so otroci pozdravili kmetico s slovenskim pozdravom, je pozval vse otroki* nazaj v šolo, jih tam do krvi pretepel ter več ur držal zaprte. Par dni poprej se je odigral sličen primer v neposredni bližini naše meje. Tudi v tem primeru je bila junakinja mlada Slovenka. Ko so njenega brata, ki je sicer naš državljan, brez vsakega vzroka napadli avstrijski obmejni stražniki, mislec, da bodo lažje pridobili dekle v svoje ostudne namene, če bodo onesposobili brata, je dekle goloroko prihitelo bratu na pomoč. Ko so stražarji njenega brata že tako pretepli, da je bil brez zavesti, je dekle o-■ba avstrijska stražnika razorožilo ter jib pognalo v beg. Takoj po tem dogodku sta brat in sestra seveda morala pobegniti preko meje. Naše o-blasti so uvedle preiskavo, avstrijske oblasti pa si prizadevajo, da potlačijo zadevo. Nedavno so v vas Globasni-co vpadli avstrijseki orožniki. Ko so pretepli več uglednih Slovencev, so aretirali bogatega posestnika Volbenka Can-kla, ki je znan daleč naokrog kot poštenjak in miren človek. Čeravno je minulo ol tega že mesec dni, še danes nihče ne ve, kaj se je s Canklom zgodilo. Največji krvoloki nad našimi rojaki v Avstriji so člani "Patriotske fronte". Ta organizacija je pod firmo katoli-čanstv« uspela, da privabi v svoje vrste vsaj v začetku, dokler je še niso dobro poznali, tudi mnoge Slovence. Sedaj pa, ko so Slovenci spoznali gravi eilj te "katoliške" organizacije, seveda v masah izsto- pajo. "Patriotska fronta" ima svoje glavne pisarne na Dunaju, za južno Avstrijo pa v Gradcu. Neki docent univerze ima kot šef propagande za inozemstvo posebno nalogo, da se zlasti briga za severno Slovenijo. Toda ona peščica Nemcev, ki žive v okolici Maribora in Celja, je srečna, da nima z Avstrijo nobenega opravka. Kaj hočejo avstrijske oblasti doseči s takim preganjanjem koroških Slovencev, ni težko uganiti, ker je avstrijska vlada nedavno odkrila svoje namere. Objavljena je namreč statistika prebivalstva Avstrije, iz katere se vidi, da je na Koroškem namesto 100,000, kolikor jili dejansko živi na koroški zemlji, v uradni statistiki samo 30.000 Slovencev. Z nasilnim ljudskim štetjem, pri katerem ni odločala narodnost, marveč vladni organ, so enostavno izbrisali 70,000 Slovencev in jih proglasili za čistokrvne Nemce. Kakšnih metod so se posluževale avstrijske oblasti pri ljudskem štetju, so listi že poročali. Razumljivo je, da je tak način ljudskega štetja izzval pravo revolucijo med koroškimi Slovenci. Spričo pri-stranosti avstrijskih oblasti jim seveda ni preostajalo nič drugega, kakor da se pritožijo na Ligo narodov. Pritožba na Ligo narodov podrobno navaja razne primere nasilja in za-i hteva zaščito Lige narodov j ter ukrepe, ki bodo prisilili avstrijsko vlado, da bo spošto-j vala pravice, ki jih je priznala narodnim manjšinam z mirovno pogodbo. Pritožba je bila takoj dostavljena avstrijski vladi. Liga narodov je zahtevala njen odgovor, toda avstrijska vlada je rabila polne štiri mesece, da sestavi svoj odgovor. Avstrijska vlada seveda vse oporeka in gre mirno preko dokumentiranih dokazov ne-čuvenega nasilja. Avstrijska vlada se je poprijela madžarskih manir v občevanju z Ligo narodov in vsa dokazana dejstva enostavno oporeka brez protidokaza. Odgovor dunajske vlade je bil že dostavljen vsem članom sveta Lige narodov, ki je imenoval odbor trojice, da prouči pritožbo koroških Slovencev in odgovor avstrijske vlade. Po običajni proceduri mora odbor podati svoje poročilo svetu Lige narodov na prihodnjem zasedanju, ki bo meseca maja. Koroški Slovenci upravičeno upajo, da jim bo Liga na rod« »v pripomogla do pravic, na katere imajo ne samo kot lojalni državljani Avstrije, temveč še posebej kot priznana narodna manjšina. IŠČE SE Andrej Jerina, doma iz vasi Verd pri Vrhniki. Iransko leto je bil v W. Va. Kdor ve za njega, naj mu sporoči, da je njegov brat Martin umrl in bratov sin bi rad izvedel za njegov naslov. Sin se nahaja na domu v Braddock, Pa. (3x) WHOM DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Anglesko-slovenskc Berilo ENGLISH SLOVENE READER STANE 8AMO $2 WeroHie ga pn — xnmm clas naroda' 216 WEST 18th STRBB? Na Angleškem sedaj grade novo lokomotivo, ki bo na las podobna prvi lokomotivi, katero je leta 1829 zgradil inž. Robert Stephenson v Darling-tonu. Ta novi posnetek prve lokomotive pojde v znanstveni muzej v South Kensingtonn. Postavili jo bodo zraven ostankov prvega stroja, ki počiva tam že od leta 1862. Neki angleški nženjer j-.-ca sopisju t ole» j a vil: "Na tan -čno bomo posneli prvi stroj, da bo sedanji rod bol je vedel, kakšna je bila prva lokomotiva. Original je ščasoma bil hudo poškodovan. Ko so lokomotivo leta 1S44 nehali uporabljati, je celih S do 10 let -tala v neki hipi. Vse količkaj vredne dele .so s stroja pobrali; skoraj vsa medenimi je izginila. Ko so leta 18<>2 stari stroj prepeljali v London, so poskusili dati mu prvotno zunanjost. Toda pomešane dele so slabo ponaredili. Pač pa sedaj lepo gre izpod rok sestavljanje norega posnetka starega stroja. Vse bo točno tako narejeno, kakor je na redil Stephenson.'' Pri tej priliki opozarjajo listi, kako škoda jo, če se stare stvari tako zavržejo. Kako redkokdaj vidite v muzejih kak voz iz Napoleonskih vojska. S.* eelo iz svetovne vojske je ohranjenih le malo vozil. In vendar bi bilo to tako zanimivo za zanamce! To je znamenje, da ljudje ne gledajo naprej, ampak mislijo, da bo to, kar je danes, kar tako ostalo. Cez 50 let pa se bodo ljudje smejali marsičemu, čemur se mi danes čudimo! NEPRIJETNA DOGODIVŠČINA Res neprijetno dogodivščino je doživel te dni neki Cehoslo-vak v Parizu. Ko je šel ponoči preko Opernega trga, se je ob njem hipoma ustavil avtomobil. V njem sta bili dve mladi dami, ki sta ga prosili za o-genj. Nato sta ga povabili na majhno skupno vožnjo. Ustavili so se v nekem baru v ulici Mont Tabor. Družba j" naročila dva cocktaila in čašo piva. Ko je hotel mož čez nekaj časa plačati, so mu predložili račun za celih 184 fr. Gost, je ugovarjal proti takšnemu oderuštvu in je ponuuil 40 fr., kar je bilo še vedno pretirano, a je slabo naletel. Lastnica lokala je planila nanj in mu pri-solila več zaušnic. Tudi ostalo osobje bara ga je začelo pretepati in mu uropalo denarnico z 800 fr. Sel je na policijo, k: je še isto noč zaprla bar in aretirala lastnico ter dve drugi osebi. Preiskava je pokazala, da so v Mem lokalu že dalj časa na sličen način odirali m uropavali goste, a nihče ni stvar ovadil iz bojazni pred škandalom. Peter Zgaga NA ZNANJE: Jugoslovanski konzulat v New Yorku ima na razpolago sledeče.knjige: Zvesta četa; Vražje dekle; Skozi Sibirijo; Klic Gorjancev; Zadružništvo, III. del, Koledar Kmetijske Matice (za leto 1R34), Vodnikova Pratika (za leto 1934), Veterinarska higijena za živinorejce. Vsa narodna društva in organizacije, čitalnice in cerkve kot pojedini, ki žele te knjige, naj se obrnejo direktno na Kr. Generalni konzulat, da se jim h r e z p 1 a č n o pošljejo. Poštni stroški pa morajo biti povrnjeni v poštnih znamkah ali pa po Postal Money Order na naslov: Royal Yugoslav Consulate General, 1819 Broadway, New York, N. Y. (2x) IN THE M ATT K K OF SAKSER STATE BANK, IN LIQUIDATION Notl«*e is herel»y pven, pursuant to an Onlcr of lion. Louis A. V:i-lentc, Justiif of tin- Supreme Court of the State of New York, that an application 1» For an Onler approving the accounts ami «*x|>eii-t*s im-urre«l l»y the SuiM'rintemlent of Hanks in conn«*'-tion with the li<|uiihith»u <>f SAKSKlt STATE HANK from Uect-mlter Kith. li«2. to Decern I rt loth. 11C1; 2> Ami for such other anrojM»r will come on to U> heart! at a SirfK-ial Term Part I thereof of the Supreme Court of tin- Stat«- or Xcw York in ami for the County of New York in Room o00, County Court House. Pearl & Centre Streets, in tin* Borou^li of Manhattan. City of New York, on the 1st h »lay of February. l!i:;r». at 10 uVlo<-k in the forenoon of that day. A <-opy of tin* ix-titioii of ill«' Sui»«'r-intcmlcnt of Hanks, his account ami other pillars relative to the application are on filt' in the office of tlm Clerk of the County of New Y«»rk ami a copy thereof is on file in the office of the SuiKTintemlent of Hanks of the State of New York at *»> Centre Street, Borough of Manhattan. City ot New Y«»rk. where the same may inspect*il by any j»ers< »11 interested therein. I hite«I. New York. February Stli. l!i;'"». OKOItCK \\\ KCHKHT Sii|»eriiitenn of SAKS Kit STATE BAXK IwittHiintniaBct ® WMBfflMWMBi i''ii m nuMiMi HUM U >.1 | jZa Velikonoc S j DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvrčujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO Za $ 2.75 .......... Din. lflO » 5.35 .......... Din. 200 $ 7.50 .......... Din. 300 $12.— ............... Din 500 $23.85 .................. Din. 1000 $47.50 ......... Din. 2000 Za ▼ ITALIJO $ 0.35 .......... Lir 100 $18.25 $44.00 $88.20 $176.— $263.— Lir 200 Lhr 500 Lir 1000 Lir 2000 Lir 3000 KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI (JOR1 ALI DOLI Za Izplačilo večjih sneskor kot sgoraj naverleno, bodisi t dinarjih ali llrab dovoljujemo Se bolje pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH MTBte poslati....... trn bpMHo t $10.— $15— $20-$4f— at.- $ 5.7B $10.85 $21— $41.2» $51.5$ I Prejemnik dobi v starem kraju lsplaCllo ▼ dolarjih. Nujna TnakaiUa farrlujf pe Carte Letter ta pristojbine $L—. SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY »GI*s Naroda" sic msMMi mn new york. n. t. Dosti prijateljev imam — hvala Bo^u — meti njimi je pa najbolj originalen littlefallški Matija. Precej slovenske Amerike ga pozna, on pa pozna skoro vso Ameriko. Le redkokdaj si piševa. Le če sva skupaj, je precej govorjenja in pripovedovanja. To se pravi: on govori in pripoveduje. jaz pa molčim in po-slusam. V besedo mu sploh ni tako lahko se procenti nazaj. Včeraj mi je pisal, da se je ponesrečil in da si jo par reber polomil. — Po neumnosti, ne pa pn nesreči, — jo pošteno dostavil. Nato ^a je pa moja prijateljica Marjana namazala in obvezala, kajti Marjana se precej zastopi na poloml jena rebra. Priložil mi je. tudi sledeči iz-rezek iz "(ilas Naroda'1: List "Vreme" poroča, da je v subotiskem predmestju Ve-lušiču žena seljaka Vojisava Kopunoviča povila zdrava dvojčka. Čuden primer jo hotel, «la sta istega dne dobili dvojčke tudi kmetova krava in kobila. Seveda se je vest o tem izrednem primeru razširila ne le po mestu, marveč |>o vsej okolici. — To sem pokazal neki far-merici — zaključuj«* Matija pismo. — Dvakrat, trikrat je prečitala, nato je pa rekla v sveti jezi: — O ti prokleti Ko-punovič! Saj pravim, dedci ste dedcL Sram naj vas bo! * Vedno sem bil sovražnik praznoverja, t lasi dajo nekateri limono na to. Moiroče bo koga zanimalo, v kako čudnem razmerju je Bruno Richard Haiiptniami s številko 1.1 in zato bom navedel par primerov, ki pa seveda j mi v nič ne pomenijo. Sodnik je izrekel nad Haupt-maiinoni smrtno obsodbo dne 1 -i. februarja. Zagovarjal ira je K«Kvard .1. Reillv. Preštejte črke v njegovem imenu. Natančno 13 jih jo. Državno pravdništvo je zastopal generalni državni prav-dnik David T. W i len t z. Koliko črk vsebuje njegovo ime? — 13. Preštejte črke v imenu Anne Ilauptmann. obsojemVve žene, in prepričali se boste, da jih k — 13. Neki moški, ki je baje videl Hauptinanna v usodepolno noči v bližini Lindbergliovega '\ Poroti je načeloval Charles Walton. Koliko črk je v njegovem imenu * — 13. Dva porotnika sta bila pre pričana o llanptmanuovi nedolžnosti in sta se uklonila večurnemu prigovarjanju ostalih desetih. Pišeta se: Ethel Stockton in Robert Cravatt. V vsakem imenu je po 13 črk. Casniški poročevalec, ki je sede,! 1 v sodni dvorani za Hauptmannom, je sedel na sedežu št v. — 13. Državno pravdništvo so zastopali: David T. \V i len t z, Joseph Lanigan, Robert Peacock in Anthony M. Hauck. Preštejte črke v njihovih imenih. Vsako ime ima 13 črk. In naposled — stol, na katerem bo preživel Hauptinann zadnje trenutke svojega življenja, se v angleščini oficijel-no imenuje — electric chair. Tudi "electric chair'' ima trinajst črk. Kakor sem rekel, vse to ni5 ne pomeni, navzlic temu, je pa zelo značilno. GLAS NARODA" NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 15, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY In tL 8. A. KRATKA DNEVNA ZGODBA FREDERIC ROTITET: Po obedu so se preselili v salon. Bilo je še vedno jasno. Skozi odprta okna je prodiral iz globokega parka vonj večera. Mala gospa Livoyeva, vedno poetična, je vzdihnila, da je ta ura izmed vseh najlepša. Njen mož, dobre volje po izdatnem obedu, ji je od srca pritrdil. Oba sta prispela danes popoldne, povabljena na štirinajst dni. Njuna gostitelja, Vervagejeva, stara, ljubezniva zakonca, sta se zadovoljno spogledala. Bila sta vesela, da imata gosta, bila sta srečna zlasti zato, ker sta imela zopet doma svojo hčerko Simono. Tisti hip je mlada žena nalivala kavo. Njen mož Pavel, krepak dečko z dolgimi brki, je sedel udobno zleknjen v naslanjaču in kadil. Tu je bila tudi gospodična Honore, suha in siromašna sestrična, ki so jo vabili iz sočutja. Zavladalo je splošno pomirje-nje. Zunaj so se zaslišali kora ki. — Hippolyt se vrača, — je dejal Vervage. — Odnesel je bi! svoj kovčeg k vozniku. Dovolil sem mu, da lahko tu še prenoči... — Kaj ste mu odpovedali * — je vprašal Livov. — Da, pred dobrim tednom. Naveličal sem se bil plačevati mu kot dobremu slugi, ki se spozna na svoje delo; to je nesposoben tepec. Dame so pritrdile in začele pripovedovati svoje izkušnje s služinčadjo. Vrata >o se odprla in vstopil je mladenič visoke postave. — No, llippolvt, kaj pa hočete tu? Vervage je ostrmel. Hippolyt je pokleknil. Vsi so se presen ečeno spogl*wl al i. — Opro>tite mi, — je zastokal Hippolyt. — Oprostite mi, gospod, gospa in vsi. Moram povedati to, sicer me bo zadušilo. Službo ste mi odpovedali po krivici, vendar bi pa tega ne bil smel storiti... Obžalujem to, moram vam povedati, kaj sem storil. Danes se bo zgodilo. Pridejo. V glavi se mi bo zmešalo! HIPPOLYT Ves iz sebe je sklepal roke. Prestrašene ženske so se umikale. — Kaj pa je? Kaj se je zgodilo ? Povej! — je zakričal Vervage. — Da, jaz sem storil to! — (>bžalujem. Verjemite mi! Nocoj se bo zgodilo. Razbojniki! Zločinci! Iz Pariza prihajajo. To so isti, ki so vlomili v aprilu pri Bermierovih. Vedno i-majo vse že vnaprej dobro pripravljeno. Eden izmed njih, tisti šepasti, je že od prejšnjega tedna v mestu. Dal mi je za pijačo in govoril je z menoj... Potem mi je zagrozil in zbal sem se. Bil sem pa tudi jezen, da mi je bila po krivici odpovedana služba. In tako sem se udal. Privolil sem... Vse sem mu povedal, o porušenem zi du zadaj v parku in o srebru, l i je spravljeno spodaj v jedilnici... In ključ, ki sem ga izgubil, imajo oni. Dejal sem j on sicer, da so tu gostje, toda odgovorili so: — Kaj zato, teli se ne bojimo. Hiša stoji na samem, daleč od mesta, z njimi opravimo hitro... — S seboj imajo maske in into, da bodo lahko odpeljali plen. Obljubili so mi delež, pa ga nočem. Obžalujem, kar sem storil. Tega bi ne smel storiti. .. Obmolknil je ves zasopel. Zelen od jeze je Vervage dvignil pest. — Lopov! Zet ga j«' zadržal. Tudi on je bil zelo bled. — Pomirite se... Naznaniti moramo... odvrniti pretečo nevarnost. — Obvestite o tem orožnike, — je svetovala gospa Vervagejeva, drhteč od strahu. — Da, to bo še najboljše, odpeljite se takoj z avtomobilom v mesto, — je pritrdil Li-voy. — Avto je v popravilu, — je dejal Vervage ves iz sebe. Ne, nekdo mora peš v mesto. Obmolknil je in se ozrl na zeta. — Morda bi šel ti Pavle... saj ni tako daleč... Za dobrega pešca, kakor si ti, za lovca.. . s stisnjenim grlom, — to je ne. Jcje pri kurniku. — Naj vzemo v kurniku kar hočejo, — je zašepeta^ Vervage, čigar obraz je tvoril bledo liso v sobnem mraku. Če je sploh kaj šumelo v parku, je zdaj prenehalo. Simona je dobila potem hud živčni napad. Njena mati, gospa Livoyeva, in sobarica sta ji stregli. Ura je odbila eno... dve. — Lovec... nisem boljši od — Kdaj se bo zdanilo... bo. vas... Nekajkrat ustrelim ob žje moj, kdaj se bo zdanilo? — otvoritvi lova, to je vse. In je tarnala mala gospa Livoy-pravite: saj ni daleč... Štiri jeva. — Zebe me, — je pripomnila. Vesti iz Primorja. ni kilometre skozi gozd, v katerem so raabojniki... Sicer i-niara pa ranjeno nogo, šepam. Vervage se je obrnil k Li-vovu, ki je imel opraviti s svojo omedlevajočo ženo. — Vstani! Govori! — je za-povedal Vervage Hippolvtu. — Koliko jih je, teh razbojnikov? — Osem ali devet, — je zastokal llippolvt. — Rekli so mi, da pridejo pol ure po polnoči in da naj jih počakam.. . Ubili bi me, če bi zvedeli, da sem jih izdal... — A mi smo tu samo trije moški, — je zastokal obupani Vervage. — Tem več razlogov za to, da ne sme nihče oditi, — je dejal Pavel. — Organizirati moramo obrambo. Trije možje so se začeli posvetovati. Sklepi so bili storjeni in takoj izvršeni. Skrbno so zaprli okna in zabarikadirali vrata. V prvo nadstropje v največjo sobo so znosili srebro in druge dragocenosti. Barikada, sestavljena iz stolov in di-vanov, je zaprla stopnišče. Ko jo bilo to delo opravljeno, so se zbrali vsi s kuharico, sobarico in objokanim, skrušenim Hippolvtom vred v veli k i zgornji sobi. Oboroženi so bili z vsem orožjem, kar so ga našli doma: Vervagejeva lovska puška, revolver, ki je streljal, in drugi, ki je bil pokvarjen, dvoje burkelj, kuhinjski nož in biljard-iie krogle. S puško v roki je Vervage neprestano opazoval Hippolv-Njegov zet, oborožen z revolverjem (dobrim), je stražil temni park. Livov, ki se je moral zadovoljiti z burkljami, je na tihem ogorčeno ponavljal, da ne gre vabiti ljudi, če jim preti taka nevarnost. Ženske so bile vse iz sebe. — Zdaj zdaj se mora zgoditi, kakor mi je dejal škilasti razbojnik, — je zašepetal Hippolyt z drhtečim glasom. —. Kaj ne slišite, da se v parku nekaj premika? — Da, — je pritrdil Pavel ZA LETO 1935 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA CENTOV Naročite ga danes« Publishing Company New York, N. Y. — Mene tudi, — je dejal LL vov. In skozi zobe: Krasen večer! Vse je liudo zeblo. Po temi so poiskali odeje na posteljah, da bi se zavili. Za Hippolyt a se ni nihče zmenil, on je trdno spal v kotu. iSlednjič je napočila jutranja zarja in solnce je vzšlo. Po obrazih, bledih od utrujenosti iu strahu, razlili solnčni žarki neizmerno blagodejno o-la j sanje. Dan! Vervage je vzravnal svoj otrpli hrbet. — Skuhajte čokolado! — je naročil. — Pavle, z menoj poj-deš v park pogledat, kaj se je zgodilo. Livov, vi ostanete pri damah. Ta falot Hippolyt pojile z nama. Morali so podreti barikado, če so hoteli priti iz hiše. Vervage in njegov zet sta bila o-borožena in s Ilippolvtom st:i pregledovala park. Zdelo se je, da se ni tam nič zgodilo. Kurniki so bili nedotaknj<"iii. — No, mrcina, kje >o tvoji razbojniki ? — je vprašal o-gorčeni Vervage Hippolyta. Hippolyt se je zavihtel na zid. — Saj jih sploh ni bilo, — je odgovoril. — Bila je šala zato, ker ste mi odpovedali slu. žbo. Preskočil je zid in zbežal. Vervage se je kar tresel od jeze. Pograbil je ptuško. — Lopov! Falot!... Jaz mu j že... — Nikar, nikar, — je za jecljal njegov zet in ga prijel za roko. j Spogledal sta se. Oba sta se tresla od jeze. — Pojdiva, vrniva se, — je dejal Pavel končno. In 'poskusil je zasmejati se. — Veste kaj, dragi tast, damam tega ne bova povedala. Vervage je stopal molče. — Skomignil je z rameni, se tudi zasmejal in dejal zaničljivo: Pa vendar ta tepec ne misli, da je nas zastrašil!... Tri nove konfinacije. Kakor kažejo vesti, ki prihajajo zadnje čase iz krajev onstran naše zapadne meje, se je fašistični režim proti jugoslovanskemu prebivalstvu v Italiji spet znatno poostri. Poročali smo že o več konfinaci-jah naših ljudi, očividno pa pokrajinske konfinacijske komisije še vedno niso izčrpale svojega gradiva. Poleg vsega prihaja v tem področju fašističnega režima do veljave še neki novi moment. Običajno so doslej pošiljali naše ražimu neljube ljudi pa tudi italijanske ejitifašiste v pregnanstvo na osamljeno otočje v južnem Ti-renskem morju ali v zapuščene kraje južnih pokrajin, sodeč po novejših konfinacijah pa so Pzbrali sedaj za pregnance nezdrave in še bolj zapuščene kraje v svojih afriških kolonijah. Poslednje tri konfinacije je odredila goriška konfinacijska komisija proti našim rojakom Antonu ('liku, Karlu Rudolfu in Viktorju Krivcu. Anton ('uk, ki ima manjši' kmečko posestvo v Predgri-žah pri < Vnem vrhu, je star že okrog .">0 let. V vojni je bil ranjen iu j<> zaradi tega prejemal tudi neznatno invalidnino. V skrbeh, da je ne izgubi, ker mu je bila v današnjih časih dragocen dohodek, se ni nikoli bavil s politiko in je živel zgolj za svojo številno družino. Zato je njegova aretacija — prijeli so ga skupno z Rudolfom — vzbudila toliko večje začudenje. Obsojen je bil na tri leta konfinacije. Tudi Karel Rudolf je kmet, doma v Lomeli pri Črnem vrhu, star pa šele .'»7 let. Njega so obsodili na tri leta in sest mesecev pregnanstva. Oba sta kila konfinirana v nekem kt tudi kaka drobna vest o t»'h nesrečnežih, ki jih je fašistični tribunal s svojimi obsodbami obeležil k«»t — zločince. Koncem preteklega leta so listi mnoLTO poročali o usodi Franca Pivka. Franca Rejca, Jakoba Rudolfa in drugih naših ljudi iz črnoviške okolice, ki so jih karabinerji sredi septembra aretirali, ker so jih o-sumili, da so hranili več slovenskih leposlovnih knjig. Po hudih peripetijali, zaradi katerih sta najhuje trpela že osiveli krojaški mojster ,Pivk in še mladi Rejec, so jih spravili v koprske zapor«'. .Nekatere izmed njih so medtem izpustili, »pniki krajevnih civilnih in vojaških oblasti. Tako je pred dnevi govoril o "dalmatinskih vojščakih v službi Serenissime" (Benetk) neki Arduino Berlam. Predavanje je poslušal med drugimi tudi poveljnik tržaškega mesta general Pirzio Biroli, ki je predavatelju izrazil svojo posebno pohvalo za njegovo delo v korist Dalmacije. Berlam je, kakor poroča "Picolo", v svojem predavanju zatrjeval, 1 Sla so Dalmatinci v neprestanih in zapletenih borbah v srednjem veku, tako pod praporom sv. Marka kakor pod zastavo samostojne republike v Dubrovniku in Boki Kotor-ski. vedno branili latinski) ci- omenjene tri pa so j »red kaki-1 vili zaci jo proti orijentalskemu kimi štirinajstimi dnevi r^ena-jali slovanskemu barbarstvu. V doma odvedli v Videm, kjer so j zahvalo so Benetke po njih jih ponovno z slišali, nato pa i imenovale eno najlepših svojih takoj v Rim. V zaporih "Re- j obrežij — Riva degli Schiavo- gina (Joel i?' čakajo sedaj .da jih postavijo pred posebni tribunal. Prav te dni se je, kakor so izjemoma in prav kratko na- knjigarna "glas naroda 216 WEST 18th STREET . NEW YORK. X. I ^Zaročite se na "GLA8 NARODA" največji slovenski dnevnik 9 Združenih državah. SPISI NABOŽNE VSEBINE BOŽJA POT MATERE BOŽJE :;i strani. Cena ...........................20 FABIOLA. Cerkev v katakomluili. 222 str. Cena .45 DUHOVNI BOJ. strani. Cena ............ J>0 MESIJA. H« strani. Cena .................... .50 ni (obrežje sužnjev) ... 4 * Prav jeT\ je zaključil predavatelj svoja izvajanja, "da se sporni-* njamo bojne slave naših prednikov, da se še bolj utrdimo v samozavestnem nastopu proti sovražnikom države, saj ste videli, koliko lahko doseže pametna in močna vlada za asimilacijo tujerodnega prebivalstva, kadar mu zna vdahniti ponos in zavest, da služi pod slavno zastavo". BOLEZEN MED ŠVICARSKIMI LISICAMI NA BEGU PRED NAZIJSKO OSVETO Že pred dvema letoma se je začela pojavljati med lisicami v švicarskem kantonu Sehaff-hausnu neka kuga, ki je bila kriva, da se ulovljene živali niso dale porabiti. Takrat so mislili, da bo Ren bolezen lokali-ziral na ta kanton, toda sedaj se širi že na obeh straneh reke čedalje bolj. Od kod ta bolezen, ni še znano. Nekateri menijo, da izvira morda od jazbeca, ki prebiva običajno skupaj z lisico in mu v Sv iei zdaj dado precej miru. Bolezen je pa zelo huda in- morajo živali zaradi nje gotovo zelo trpeti. Ko se je izvedelo, da je izpadlo glasovanje v Posaarju v prilog Nemčije, so skoro vsi tisti prebivalci, ki so bili proti Nemčiji, pobegnili v Francijo, boječ se nazijske osvete. Na sliki vidite skupino beguncev y mestu Forb&eh na Francoskem. glas naroda" zopet pošiljamo ▼ domovino. Kdor ga hoče naročiti za tvoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne po-sil jamo. "G L A B H A ft O D A" SAMOSTANSKI I OVFP kJ (ROMAN IZ 14. STOLETJA).JLi VT f jli\j ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL L H. NEW YOBK, FRIDAY, FEB RUA&Y 15, 1935 TU LARGEST 8LOVENE DAILY in tT. 8. A. PARADA SKAVTOV V AVSTRALIJI • 27 — Tako? Potem že mora tako biti, da mi samo v očeh tako sije. Ali pa se samo na roki tako vidi. — Denar potisne v žep* — In kaj hočem še reči ? Kaj ne, in če bi šlo okoli kako povpraševanje — ti ni treba več vedeti, da sem včeraj po delu okoli osmih odšel. Sedem ur sem potreboval gori do "Rdečine". Dovolj dolgo. Toda tak Bog je težak. Pribil sem ga na križ, pred dnevom sem bil gotov, sem zopet vzel pot pod noge in sem bil zopet doma okoli devete ure. Da sem pot od križa navzdol do tvoje hiše pretekel v polčetrti uri, tega ti ni treba vedeti. Eggebauer široko odpre oči in maje z glavo. — In poglej me, kako izgledam! Da veš, ako bi te kdo vprašal. Kaj ne — ne? Na obrazu nimam nobenega prahu saj, nobenega madeža krvi na obleki. Eggebauer, ki je dobil barvo, kot bi mu kdo obraz namazal z apnom, jeclja: — Ljubi Bog, Polzer, kaj pa si storil? — Kar sem desetkrat napravil v vojni, če me je kdo hotel prijeti. — S pestjo sune v zrak in oči mu bleste kot žrja-vica. — Moralo se je zgoditi. — Polzer, Polzer! — stoka kmet ter udari z rokami. — Jezik za zobmi! Ako kdo sliši, ki bi dalje govoril, pride polovica krivde na tebe. In kje stanuje Freimann, veš! Že nekaj tednov ima novo kolo, staro je zlomil na Mattauserju, ki je pred Božičem zaklal samostanskega hlapca. In zato se varuj! Pomagal sem tebi in sam sebi. Sedaj morava tudi nositi na dveh hrbtih. Wolfrat se obrne k vratom. Eggebauerju se šibe kolena; hotel je steči za šolarjem, toda nobenega koraka ne more prestopiti. — Polzer! — kliče. — In lok? Ga za božjo voljo menda nisi izgubil! Da bi ga našel kdo nepravi. — Ne! Sem ga zopet poiskal in sedaj leži v potoku v največji globini, s privezanim kamenom, katerega ne more nobena voda pognati v višino. Hotel bi, da bi še kaj drugega ležalo poleg. Toda iz sebe ne morem potegniti. S pestjo se udari po prsih, še enkrat molče pokima v pozdrav in gre iz hiše. Sedaj se ne zavihti čez vrtno mejo, temveč gre nazaj na cesto ter stopi na svojo najeto zemljo skozi vrata v plotu. V kotu vrta leta Lipe za kokodakajočimi kokoši. Wolfrat ga hoče poklicati; toda zmaje z glavo: — Fantek se danes ne sme dotakniti moje roke. — Boječe stopi v hišo; v odprti veži ležisolnce; ko stopi Wolfrat čez prag, pokrije njegova senca svetlo črto. In, kako tiho je vse! Xikdo ne zakliče njegovega imena, -.nikdo mu ne pride -nasproti! Otrok' na jbrže spi, si misli, in ne marata ga zbuditi. Sezuje čevlje in stopi v sobo. Poleg postelje sedi žena v spletenem stolu. — Dober dan, Zefa! — pravi potrt. > Žena mu ne odgovori, obe roki ima sklenjeni v naročju, ^.izpuščeni lasje ji vise preko ramen in z izbuljenimi očmi, ki so bile zaradi solza že tudne, mu gleda nasproti. — Toda, govori saj kako besedo! Kako ji je? Zefa hoče govoriti, toda njene ustnice se samo tiho gibljejo; nato pa nenadoma glasno krikne. Wolfrat pogleda otroka in kar je videl, ga pretrese po vseh udih. — Potolaži se, potolaži se, Zefa! — jeclja in iz žepa potegne usnjat močil j i ček, ki je imel rjave madeže in je šumel v njegovih rokah. — Potolaži se, Zefa! Poglej, nekaj sem prinesel domov, kar mora pomagati. Tudi oskrbnikovemu otroku je pomagalo. Daj mi žlico! — Polzer! — zakriči Zefa ter s tresočimi rokami seže v Jase. — Najin otrok! Najin ljubi otrok! O, moj Bog, moj Bog! — Zefa! Skoči k postelji in potegne rjulio, v katero je bilo zavito nepremično telesce. Pepelnato sivo prebledi njegov obraz, z eno roko se prime za srce, z drugo pa izpusti mošnjiček, iz katerega v debelih kepah pada na tla kri, ki je bila v njem. In brez glasu, kot bik, ki ga je zadel bet na čelo, se zgrudi na tla. — Polzer! — zastoka Zefa in se skuša dvigniti. Ali je bil to vzdih ali hripav krohot, ki se je stresal skozi njegove ustnice in je njegove zmedene besede napol dušil? ~In vse je zastonj, vse, vse! Prav je! Da, tako je moralo priti. Sedaj leži moj otrok tukaj. In tam gori leži drugi v krvi. — Sveti gospod Jezus! — stoka Zefa. — Polzer! Polzer! Ves zmeden pogleda in groza stresa njegovo telo. Že toliko j« povedal. Sedaj ji je moral vse povedati. Z obema rokama jo objame, ihte stisne svoj obraz v njeno naročje in z votlim, naglim glasom prizna svoje dejanje. Vse ji pove: kaj g a je zapeljalo k divjemu lovu, kako se je vse gori dogodijo in kako mu je ostala samo izbira med bedo, ječo, bičem — in med tem, kar je storil. Zefa sedi belega obraza, kot mrlič, in njene roke, ki leže na njegovi glavi, se tresejo. In ko umolkne, poseže v raztrgane blazine ter prime trdno, mrzlo roko svojega otroka. — Zahvali se svojemu ljubemu Bogu, moj ljubi otrok, Via ti tega ni bilo trefca doživeti! — Zefa! — zastoka Wolfrat. Zefa nagne svoj obraz proti njemu in pravi prav tiho: — Ali pa tudi veš, Polzer? Ali sploh veš, kaj si storil? Ne samo enegq, si ubil. Nas vse, sebe in mene in svojega ubogega sina in — Wolfrat pritisne svojo roko na njena usta. ■ Ne, Zefa, ne! Nikdo ne ve. k'> 1"» ! i je ženska z belo cunjo, s katc- , re je brisala okna poslaništva, dajala signale človeku, ki je vez pomeni svojo črko. Fino šivano perilo neke voliunke je dalo več sto besed dolgo poročilo. Voliunko so prijeli le zaradi tega, ker se je žeuski detektivki, katera jo je preiskala, zdelo sumljivo, da fine vezenine i:i čipke ter natančni šivi na perilu niso v skladu z razmeroma slabim blagom njenega perila. Svetlobne signale lahko da- ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova**, idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padisahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja". "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihiu in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO .SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! ! sedel v 'sobi nasprotne hiše in zapisoval njene signale. Znaki so bili dogovorjeni: Kadar je z belo cunjo šla po oknu od zgoraj navzdol, je to pomenilo nekaj drugega, kakor če je šla s cunjo po oknu od leve na desno itd. nes pošilja vohun že pri polni J . Vohun; so km1aIu izna"h' d* dnevni svetlobi več kilometrov Je mo*oce *evldn° P'f™ daleč. To stori lahko s tako 1 f1 varit.1 .na ta nacin' da tableJ zvanim "infra rdečimi" sve- lo asPirina ^^ v xodu S tilkami. Te signale pa bo po-j dnevi opazil samo tisti, kateri nosi nalašč za to napravljen;* DČala. Vohun, ki sedi v hiši ka-ega sovražnega mesta, ponoči lahko daje 'signale skozi dimnik, in sicer s tako svetilko, ki ima infra-rdeče žarke. Te signale morejo opaziti samo letala, ki lete visoko v zraku. Ko se je v Ženevi Zveza narodov posvetovala o mandžur-skem vprašanju, so japonski agentje hotelskim slugam in sobaricam dajali imenitne napitnine samo zato, da so jim ti oddajali papirne odpadke i z papirnih košev vseh ženevskih 1 to tekočino so pisali in nihče ni videl pisave, dokler papirja ni razsvetila ultravioletna sve- j tilka. Večkrat šfe zgodi, da vo- j huni svoja poročila zavijejo v ( male pločevinaste stročnice, ki so tako majhne, da jih lahki vtaknejo v nosnico, ali pa jih' priveze j o na koncu trakov za ' čevlje. Včasih imajo svoje za- j piske spravljene tudi med. to-1 bakom v pipi, kar je zelo ugo-' dno, ker lahko pipo prižgo in tako s tobakom zgori tudi ne j varni papir, če grozi nevarnos.t i Vse to isi izmišljajo ljudje in se podajajo v smrtno nevarnost zaradi zlatega mamona. KRIŽEM PO JITROVFM 4 knjige, 59% ^rmni. s slikami Vsebina: Jezero smrti; Moj rumjp ol» Nilu; Kako sem v Mekko min."T: Pri &amarth; M;tl Joddi C**t:a ........................L50 PO DIVJIM HI RDI8T.1 M' 4 knjige. 5?4 strani, s slikami Vsebina : Amadija; Bep Iz Jvče; Krona sveta; Med drema osrnjema Cen« ______________________1.50 IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige. a slikami, €27 si rani Vsebina: Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na begu v (ioropa; Družita En Nasr Cena -----------------------1.50 V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami. 576 strani Vsebina: Kovat- dimen; Zaroka z zaprekami; V golob-njaku; Mohamedanski svetnik Cena ___________________L50 PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami. 577 strni Vsebina: Brata Aladžija; Koča v soteski; Mirldit; Ob Vardarju Cena ______________________1JS9 Ž V TI 4 knjige, s s!ikami. 597 strani Vsebina: Boj z medv**«om ; Jama draguljev ; Končno —; Rih. in njegova (»oslednja i»ot Cena .....................U0 WINt.TOV v: knjig, s slikami. 1753 strani Vsebina • Prvikrat na ilivjem za|»a(ln; Za življenje; Nfifrčl. lepa Indijanka: Proklestvo zlata; Zi detektiva: Med Komanti in Apači; Na »-»varnih potih ; Winnetovov roman ; Sans Ear; Pri Komančlh; Winnetova smrt; Win-netova oporoka Cena .......................3.50 SATAN IN IŠKARIOT 1? knjig, s slikami, 1704 strani Vsebina: Izseljenci; Tuma Ostar; Na sledu: Nevarnosti nasproti: Almaden ; V treh delih sveta : Izdajalec; Na lovu; Spet na divjem zapadu; Rešeni milijoni; Dediči Cena -......................3.50 Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. ali ste 2e naroČili slovensko-am erikanski koledar za 1935? - stane 50 centov. - naroČite ga še danes