Poštnina ph&ura T gotovhrf. Leto XXn., št. 239 Ljubljana, sobota IL oktobra 1941-XIX Cena cent 70 Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Puccinijeva UL 5. - Telefon 31-25, 31-26. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št. 17.749. .ZKLJUC.NO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr. Italije ld inozemstva Ima Unione Pubblicita Italiana S.A-, Milano Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno L. 12.—, sa inozemstvo pa L. 20.— Uredništvo: LJubljana, Puccinijeva ulica št. 6, telefon 31-22, 31-23. 31-24. Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA per la pubblicita dl provenienza Italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. Milano Uš nkovito bombafd ranie luke v Tobruku in sovražit kovih letališč Topniško obstreljevanje na tobruški fronti — Bombardiranje železniške postaje v Marsa Matrushu — Sovražne čete pri Tanskem jezeru pognane v beg Glavni stan Oboroženih Sil Je objavil 10. oktobra naslednje vojno poročilo št 495: V severni Afriki živahno delovanje našega topništva na fronti pri Tobruku. Britanska letala so izvršila napad na Bengazi. Skupine italijanskih in nemških letal so napadle v zaporednih poletih pomole in pristaniške naprave v Tobruku, postojanke topništva in druge naprave v mestu, železniško postajo v Marsa Matruhu ter neki vlak, kakor tudi nekaj sovražnih letališč. Cilji so bili učinkovito zadeti. Vsa letala so se vrnila na svoja oporišča. Dva britanska bombnika, ki sta preletela del sicilske obale, sta se zaradi hudih ovir naše protiletalske obrambe zadela drug ob drugega ter se vnela. Eden je treščil na tla, drugi pa v morje. Posadki obeh letal sta se ubili. V vzhcdni Afriki je eden izmed naših iz-vidniških oddelkov pognal v beg sovražnika v odseku jezera Tana. Nemško-turško gospodarsko sodelovanje Ugoden odmev podpisa nove trgovinske pogodbe v turški javnosti Berlin, 10. okt. s. Službeno je bilo objavljeno, da so se uspešno zaključila gospodarska pogajanja med Turčijo in Nemčijo, ki so se razvijala v poslednjih tednih v Ankari. Včeraj so bili doseženi sporazumi podpisani. Trgovinski promet med obema državama je bil urejen na osnovi dolgoročne pogodbe, ki bo trajala do 31. marca 1943. V tem času bo znašala skupna vrednost trgovinskega prometa med obe-m adržavama 400 milijonov mark v dveh enakih delih v prilog ene in druge države. V okviru tega trgovinskega prometa se bo Turčiji dobavljalo blago, ki ga posebej potrebuje za svoje gospodarstvo, predvsem pa izdelki železne industrije in vojne potrebščine. Turčija bo dobavljala Nemčiji surovine in živež, kakor se je to dogajalo že doslej. Predvsem spadajo sem bombaž, tobak, olivno olje in rude. Drugi sporazum, ki je bil prav tako včeraj podpisan, ureja sistem plačil za vse vrste trgovinskega prometa med obema državama. Pogajanja so potekla v prijateljskem duhu, v smislu tradicionalnih odnošajev med Nemčijo in Turčijo. Obe vladi je pri teh pogajanjih navdajala želja, da bi se do kraja ravnali v smislu tesnih gospodarskih odnošajev, ki so že doslej obstojal; med obema narodoma. Berlin, 10. okt. (DNB). Kakor poročajo iz Ankare, smatrajo sklenitev nove trgovinske pogodbe med Nemčijo, ki je bila podpisana včeraj opoldne v Ankari, v turških političnih krogih kot pričetek novega važnega obdobja v zgodovini odnošajev med obema državama. V teh krogih v^asii poudarjajo, da je uspelo navzlic v?em manevrom nasprotnikov Nemčije še nadalje razširiti osnovo turško-nemških odnošajev, definirano v pogodbi, sklenjeni 18. junija 1. 1941. Turški krogi sprejemajo s simpatijami na znanje, da so med izdelki, ki jih bo dobavljala Nemčija, tudi vojne potrebščine, ki jih Turčija potrebuje. Nadalje posvečajo v turških političnih krogih posebno pozornost tudi zaključni ugotovitvi komunikeja, ki je bil objavljen ob podpisu nove trgovinske pogodbe in ki ugotavlja tesno povezanost med gospodarstvom Turčije in Nemčije. Nova pogodba je bila zelo ugodno sprejeta tudi v turških gospodarskih krogih, ki so bili zelo prizadeti od omejitev, ki jih je naložila turški zunanji trgovini sedanja vojna. Končno v turških političnih krogih še pripominjal da nova pogodba ponovno dokazuje odločnost Turčije, da si navzlic vsem nasprotnim prizadevanjem ohrani svojo politično in gospodarsko neodvisnost Državni prevrat v Panami Zaradi spletk washingtonske vlade je bil odstavljen dosedanji predsednik panamske republike Arijas Panama, 9. okt s. Predsednik panamske republike Arioz je podal ostavko in je neznano kam odpotoval. Za njegovega naslednika je bil imenovan dosedanji pravosodni minister La Guardia. New York, 10. okt d. Kakor poročajo iz Paname, je prišlo včeraj v odsotnosti prezidenta Ariasa do državnega prevrata. Stara vlada je bila odstavljena ih je novo sestavil začasni novi predsednik Ernest Jean Guardia. Zunanji minister v novi vladi je Octavio Fabrega. Washington, 10. okt. d. Kakor se je zvedelo v washingtonskih političnih krogih, bo smatrala ameriška vlada novega prezidenta panamske republike za Guardio kot ustavnega šefa panamske države. Po mnenju washingtonskih krogov ne more biti kakih zadržkov za formalno priznanje novega panamskega državnega poglavarja, ker je izprememba na predsedniškem mestu nastala po povsem ustavnem postopku in pri tej priliki tudi ni prišlo do kakih izgredov v Panami. Berlin, 10. okt. d. Nemški radio obdol-žuje Zedinjene države, da so povzročile državni prevrat v Panami, s katerim je bil odstranjen predsednik Arijas. Vzrok, zakaj je bil Arijas odstavljen, je treba iskati v tem, da se ni strinjal z vojnimi cilji vodilnih ameriških osebnosti. Dvoličnost ameriške politike na Pacifiku Zastopnik japonske vlade o anglo-kitajsko-ameriški konferenci v Hongkongu Tokio, 10. okt. (Domei.) Na današnji tiskovni konferenci je japonski vladni zastopnik Koh Ishii izjavil, da zavzemajo Zedinjene države pač zdlo nasprotujoče sii stališče, ako nadaljujejo na eni strani razgovore, ki so jih pričdle z Japonsko, na drugi strani pa napovedujejo udeležbo na anglo-kitajsko^ameriški konferenci, ki se bo v kratkem pričela v Hongkongu in ki pomeni vsekakor neprijateljski koTak napram Japonski. Na vprašanja predstavnikov tiska, kaj je z informacijami, da so Zedinjene države. Velika Britanija in Nizozemska Vzhodna Indija prepovedale izven petroleja na Japonsko, je Ishii izjavil, da s© japonska Vlada vprašuje za vzroki, zakaj so bile te informacije o prepovedi izvoza objavljene, ko so bili transporti petroleja na Japonsko dejansko ustavljeni pred dvema odnosno tremi tedni. Na vprašanja, kakšne posledice utegne imeti ta objava glede na petek japonsko-ameriških pogajanj, je Ishii samo izjavil, da »e bodo glavni razgovori nadaljevali, odklonil pa 'e, da bi se spušča1 v podrobnosti. Ameriško posoj"!© čangkajškovi vladi Tokio, 10. okt. (Domei.) Kakor poroča dopisnik lista »Niči-Niči« iz Šanghaja. je posebni Rooseveltov odposlanec v Čungkingu, Henry Grady, sklenil s khajsko vlado pogodbo, po kateri bi imele Zedinjene države 99 let monopol na proizvodnjo kositra, bakra, tungstena. srebra, ždeza. aluminija in fosfatov na vsem ozemlju nezasedene Kitajske. V zameno bodo Zedinjene države dale Kitajski 100 milijonov dolarjev posojila za razširjenje in eksploata-cijo rudnikov, razen tega pa bodo dale na razpolago tudi svoje rudarske strokovnja- Obnovite naročnino! ke. Kitajsko-ameriška pogodba določa, da Kitajska v tem času ne sme še s kako tretjo stranko skleniti pogodbe o eksploa-taciji navedenih surovin. Nezadostna ameriška proizvodnja New York, 10. okt. s. Angleški mornariški minister Morrison je v nekem svojem govoru po radiu izjavil, da je produkcijska kapaciteta v Angliji na tem, da doseže svoj vrhunec. Mesec za mesecem narašča nevarnost, da se bodo v vojno zapletli še drugi kontinenti. Na drugi strani pa naraščajo tudi rezerve Nemčije, medtem ko je zavezniška produkcija še daleč od tega, da bi dosegla rezerve, ki si jih je pridobila Nemčija. Zaradi tega bo potrebno, da se pospeši delo ameriške vojne industrije. Ameriški senator o angleški blokadi New York, io. okt. d. Član ameriškega senata Wheeler je imel včeraj v nekem mestu države Arizone govor, v katerem je med drugim izjavil: Ameriška vojna mornarica je dovolj močna, da bo lahko v primeru potrebe zavrnila invazijo ene ali pa celo več držav. Da bodo Zedinjene države mogle preživeti današnji čas, ne potrebujejo pomoči britanske vojne mornarice. Nato je Wheeler še pripomnil, da »fraza o svobodi morja« ne pomeni nič drugega kakor geslo trgovcev s topovi. Svoja izvajanja je Wheeler zaključil, da ni mogoče govoriti o svobodi morja, dokler britanska blokada onemogoča, da bi mogli voziti v prizadete pokrajine parniki z živežem, namenjeni za slabo hranjeno deco v zasedenih deželah. Petain zopet v Vichyju Vichy, 10. okt d. Maršal Petain, ki je prebil nekaj dni oddiha na svojem posestvu Ville Neuve Loubet, se je skupaj z admiralom Darlanom vrnil v Vichy. Poglobitev nemškega prodora na vzhodu Obkolitev sovjetskih čet ob Azovskem morju, pri Br jansku in Vjazmi še bolj zožena — Na otokih Moon in Oesel zajetih 12.531 sovjetskih vojakov — Živahno udejstvovanje nemškega letalstva Iz Hitlerjevega glavnega stana, 10. okt Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Ob Azovskem morju, pri tSrjansku in pri Vjazmi obkoljene sile nasprotnika so bile včeraj nadalje stisnjene skupaj. Pre ko tega je bil v sredini fronte poglobljen v širini 500 km izsiljeni prodor proti vzhodu. Važno železniško križišče Orel je že od 3. oktobra v našj posesti. Zapadno od Petrogiada je bil odbit nov izpad sovražnika, podpiran od oklopnih voz. V bojih za otoka Moon ln Oese! je bilo po sedaj zaključenih ugotovitvih ujetin 12.531 sovjetskih vojakov ter zaplenjenih 161 topov in več oklopnih voz. V teh bojih se je moralo napraviti neškodljivi!! 2680 min, ki je položil sovražnik. Letalsko orožje je napadlo v poslednji noči letališča na Krimu, železniške naprave v južnem in srednjem odseku fronte, kakor tudi vojaško važne naprave v Petro-gradu. V boju proti Angliji so bombardirala bojna letala poonevi važne naprave na Faroerskih otokih ter so potopila severno od angleških otokov štiri trgovske ladje s skupno 6600 br. reg. tonami. Sovražna letala niso priletela nad nem' ško državno ozemlje. ❖ Bern, 10. okt d. Vesti z vzhodnega bojišča poročajo, da besni velika bitka za Moskvo z nezmanjšano silovitostjo dalje. Dasi zastavlja sovjetsko vrhovno poveljstvo vse svoje sile, vendar ne more zadr žati silnega pritiska nemške vojske, ki je zabila v sovjetske obrambne vrste že celo vrsto klinov, s katerimi so bile obkoljene mnoge sovjetske armije in divizije. Najhujši je menda nemški pritisk v srednjem odseku pri Vjazmi, ki je kakih 190 km daleč od Moskve in kjer se je nemška vojska še najbolj približala glavnemu mestu Sovjetske zveze. Hudi boji se razvijajo sedaj po nemškem prodoru od Brjanska proti vzhodu tudi pri mestu Orel, kjer se nemške čete bore za posest železnice, ki vodi proti severu v Tulo in dalje v Moskva Kakor poročajo nekatere vesti, je bilo mesto Orel v teh bojih skoro popolnoma upostošeno. Naprej so obstreljevali in bombardirali sovjetske čete v njem nemški topovi in letala, ko pa so nemški vojaki vdrli v mesto, so ga bombardirali ruski letalci. Enaka nevarnost kakor v smeri iz Vjaz-me ter Grela grozi Moskvi s severovzhoda, s črte Ržev-Kalinin (Tver), kjer so se prav tako razvili srditi boji. Zlasti na področju pri Rževu, odkoder vodi železnica naravnost proti jugu v Vjazmo ter proti vzhodu v Moskvo, so boji izredno siloviti. Odtod skuša nemška vojska prodreti proti mestu Kalininu (Tveru), odkoder vodi železnica v severnovzhodni smeri v Moskvo. V sedanjih bojih se je poleg tankovskega orožja zopet pokazala premoč nemškega letalstva. Značilna so v tem pogledu londonska poročila, ki govore, da se sovjetski letalci sicer hrabro bore, da pa so v posameznih odsekih v manjšini napram nemškim, ker je sovjetsko letalstvo razdeljeno na vso ogromno fronto. Znatne uspehe je dosegla nemška vojska s pomočjo zavezniških čet tudi v južni Ukrajini. Po zavzetju mesta Melitopolj ob severnozapadni strani Azovskega morja, so prodrle nemške in zavezniške čete dalje proti vzhodu do luke Mariupolj, odkoder vodi proti severu železnica v Stalingrad in druga mesta Doneške kotline. Maršal Bud jeni se omejuje na obrambo črte Harj-kov-Rostov in ne podvzema več nobenih protisunkov. O bojih na krimski ožini pri Perekopu ni posebnih vesti. Nemške čete sicer še nadalje obstreljujejo in bombardirajo ta-mošnje sovjetske utrdbe in postojanke, kaže pa se, da postajajo boji tod v sedanjem trenutku drugovrstnega pomena. Isto velja tudi za obleganje Odese, kakor tudi Petrograda na severu. Bržkone stremi tu nemška taktika po izčrpanju sovjetskih sil, ki so odrezane od vsakega zaledja in katerih oskrba po morju je zaradi budnosti nemškega letalstva skoro ne: mogoča. Stockholm, 10. okt d. Nemška ofenziva v srednjem odseku vzhodnega bojišča se razvija v nesluteno silovitost in obseg. Sovjetske čete nudijo napredujočim nemškim oddelkom še vedno ogorčen odpor. Nemška ofenziva se razvija vzdolž treh glavnih osi, namreč v sredini preko trdnjave Vjazme, v direktni smeri proti Moskvi, južno odtod preko Orela in še bolj na jugu v smeti proti Harkovu. Severno od glavne osi približno 375 km od Petrograda je opaziti še četrto ofenzivno os s središčem pri Velikih Lukah. Najmočnejši je nemški pritisk na Timo-šenkove armije na jugu, kjer so nemške čete po tridnevnih borbah zasedle mesto Orel. Odtod prodirajo sedaj nagli nemški oddelki vzdolž reke Oke in ceste, ki vodi proti Tuli ter dalje proti Moskvi. Nemški ofenzivni klin na tem mestu grozi z ob-kolitvijo nadaljnjih sovjetskih čet Vzhodno od Orla je večji del Timošenkovih armij že obkoljen in le delu čet je uspelo umakniti se d tega področja proti vzhodu. Vjazma, ld je zelo močno utrjeno mesto je še v posesti sovjetsko-ruskih čet, toda posadka Je popolnoma o1 rezana od glavnine Timošenkovih oddelkov. dnevno povelje Berlin, 10. okt. d. V svojem dnevnem povelju, v katerem se kot vrhovni poveljnik nemških oboroženih sil zahvaljuje svojim četam na vzhodnem bojišču za požrtvovalnost, s katero so prispevale k rešitvi Nemčije ln Evrope od boljševiške nevarnosti, navaja kancelar Hitler, da je bilo doslej na vzhodni fronti ujetih nad 2,400.000 sovjetskih vojakov, uničenih nad 17.500 tankov ln 20.600 topov, nadalje je bilo sestreljenih odnosno na tleh uničenih nad 14.200 sovjetskih letal. Onevno povelje pravi nadalje da so nemške čete zasedle doslej pokrajine dvakrat večje od površine Nemčije iz l. 1983 in več «ot štirikrat večje od površine Velike Britanije. V svojem proglasu pravi Hitler nadalje: Impozantno pa je tudi delo, ki je bilo izvršeno za vašo ogromno fronto. Okrog 2000 mostov, vsak v dolžini nad 12 metrov, je bilo zgrajenih, 405 železniških mostov je bilo obnovljenih, 25.000 km železnic je bilo vsposobljenih za nadaljnji promet, 15.000 km železniških tirov je bilo preurejenih v normalno evropsko širino. Gradijo se tisoči kilometrov cest, celi predeli zasedenega ozemlja so že pod našo civilno upravo. Tu bo življenje kmalu urejeno s pametnimi zakoni. Ogromna skladišča življenjskih potrebščin, pogonskih sredstev in municije so pripravljeni. Ta veliki uspeh je bil dosežen za ceno žrtev, katerih število, pa čeprav se je treba ozirati oa bol tovarišev ln družin padlih, skupno ne dosega niti 5 odstotkov izgub v zadnji svetovni vojni. Kar ste dovršili, tovariši, in kar so skupno s vašimi dovršili hrabri zavezniški vojaki v pogledu poguma, junaštva, pritrgo-vanja ln naporov v komaj treh in pol mesecih, nihče bolje ne ve, kakor oni, ki je kdaj sam bil vojak v zadnji rojni. V teh trea mesecih in pol pa je bila ustvarjena tudi osnova za poslednji ogromni udarec, ki mora streti sovražnika, še preden prične zima. Vse priprave, ki jih je človek lahko opravil, so bile izvršene. Vse je bilo premišljeno in za vse je bilo od koraka do koraka preskrbljeno. Sovražnika bomo prijeli v takem položaju, da mu bomo lahko sedaj prizadejali smrtni udarec. Sedaj se pričenja poslednja velika odločilna bitka v tem letu. Sovražnik bo zadet aa način, da bo uničen in z njim vred bo udarec pri-zadejan tudi povzročitelj ci vojne, sami Angliji, kajti tudi ta sovražnik bo izgubil svojega poslednjega zaveznika na kontinentu. Na tak način bomo osvobodili nemško državo in vso Evropo od strašnega pogina, kakršen ni grozil kontinentu vse od časov Hunov in pozneje Mongolov. V teh tednih bo nemški narod vam vsem bližji kakor je bil doslej. Kar ste, vojaki ln zavezniške čete dovršile, ga obvezuje k najgloblji hvaležnosti. Nemška domovina bo zadržala dih in vas bo blagoslovila v teh dneh. Kajti vi z božjo pomočjo ne boste dali domovini le zmage, marveč tudi važne osnove za mir. Dr. Dietrich o sovjetskem porazu Berlin, 10. okt. s. Včeraj popoldne je načelnik tiskovnega urada nemške vlade sprejel zastopnike tujega tiska in jim dal nekaj izjav o najnovejšem razvoju operacij na vzhodni fronti Med drugim je izjavili, da je pohod proti Rusiji praktično smatrati za zaključen. V raznih žepih, ki so se napravili v zadnjih dneh, je obtičalo 60 do 70 sovjetskih divizij. Niihova usoda je neizbežno zapečatena. Nadaljnje operacije se bodo razvijale v smislu načrtov nemškega vrhovnega poveljstva. Dr. Dietrich je opozoril! na vojsko Ti-mošenka in je dejali, da v nasprotju s ponovnimi trditvami sovražne propagande ni-koli ni izvedla akcije, ki bi se lahko obeležila za ofenzivo. Na ta način je propadel sen Angležev, da bi vsiflili nemški vojsk' borbo na dveh frontah. Upanje da bo mogoče v Rusiji postaviti na noge novo vojsko, je treba smatrati za otročio domnevo diletantskih strategov. V ostalem, je dejal, je treba vedeti, da vodja, ki ie s svojim vojaškim genijem dosegel te ogromne uspehe pri pohodu na Rusijo, gotovo ni tak, da bi dopustil, da bi se ustvarila nova fronta. Dr. Dietrich je opozorili na nemške izgube in je de jat, da znašajo le 5 odstotkov izgub, ki so jih vojske nekdanjih centralnih sil imele v zadnji svetovni vaj ni. Nazadnje je opozoril, da je vodja v proglasu vojakom 2. oktobra izjavil, da je treba pohod proti Rusiji zaključiti še pred zima Spopadi v Finskem zalivu Berlin, 10. okt. d. Po zasedbi baltiških otokov po nemških četah je nekaj preostalih sovjetskih oddelkov pobegnilo na ribi&ih ladjah. Ti oddelki so se skušali izkrcati na obali Baltiškega morja, nemške čete pa so ta načrt preprečile z takojšnjim protinapadom. 735 sovjetskih vojakov je bilo pri tej priliki ujetih. Proti nemških postojankam ob reki Nevi na petrr"*rajske>m bojišču je skušalo izvršiti napad sovjetsko rečno brodovje. Poslali so v borbo proti nemškim postojankam štiri svoje topničarke, izmed katerih je bila ena potopljena, nakar so se ostale tri umaknile. Iz madžarskega odseka Budimpešta, 10. okt. d. Kakor javljajo s pristojne madžarske vojaške strani, so madžarske Čete v svojem odseku zaključile obrambne akcije ob Dnjepru ter se sedaj pripravljajo za nadaljnje operacije. Melitopolj v nemški posesti Berlin, 10. okt d. Posebno poročilo iz Hitlerjevega glavnega stana javlja, da so nemške čete zasedle na južnem bojišču mesto Melitopolj ob železniški progi Harj-kov—Sevastopol na severozapcJni strani Azovskega morja. Letalske akcije Berlin, 10. okt. d. Kakor javljajo s pristojne vojaške strani, je bilo tudi včeraj nemško letalstvo zelo aktivno v vseh odsekih vzhodnega bojišča. Posebno uspešni so bili napadi nemškega strmoglavnega letalstva. Letala teh oddelkov so osredotočila svoje napade v prvi vrsti na sovražnikove čete, ki so obkoljene pri Vjazmi in Brjansku. Sovražniku so bile prizadete velike izgube. Nadalje so nemška letala v velikem obsegu napadala sovražnikove komunikacije in so bili posebno uspešni napadi na železniške proge m transportne vlake. Uničenih je bilo nadaljnjih 60 tovornih vlakov ter 17 lokomotiv. Ena sama eskadrila nemških str-moglavcev je v enem dnevu uničila 730 različnih voz in 50 topov. Vojna na morju Berlin, 10. okt d. Nemško letalo za daljne polete je v četrtek v vodovju pri Fa-roerskem otočju naletelo na skupino štirih britanskih tovornih parnikov. Letalo je sovražno trgovsko brodovje takoj napadlo. V zaporednih poletih nad sovražnikove ladje je z bombami potopilo po vrsti dva tovorna parnika po 2500 ton, ostala dva po 800 ton. Na ta način je eno samo letalo uničilo v enem samem napadu 7700 ton sovražnikovega trgovskega brodovja. Lizbona, 10. okt. s. Z nekega španskega parnika se je na Kapverdskih otokih izkrcalo 17 rešencev z angleškega parnika »Sin-galess Priče«, ki je bil 10. septembra tor-pediran v bližini ravnika. Usoda preostalih 57 članov posadke te ladje ni znana. Bojna letala na angleških trgovskih parniksh Stockholm, 10. okt. d. Kakor poročajo iz Londona, je britanska admiraliteta objavila v posebnem komunikeju, da so bile trgovske ladje opremljene s tako zvanimi katapultnimi letali. To naj bi bilo novo že preizkušeno angleško orožje v obrambi pred nemškimi letalskimi napadi na britansko trgovsko plovbo. Kakor sledi iz komunikeja, so trgovinske ladje opremljene s katapulti, s pomočjo katerih lahko borbena letala startajo s krova ladij, nimajo pa razen običajnih ladijskih dvigal nikakih priprav, s katerimi bi se lahko zopet spravljala nazaj na krov. Po izvršitvi svoje naloge, namreč po borbi proti nemškim letalom, naj bi letala skušala pristati v kakem izmed bližnjih letalskih oporišč. Italijanski begunci Iz Irana na povratku v domovino Budimpešta, 10. okt. s. V Budimpešto je prispelo 450 Italijanov iz Irana skupno z dosedanjem poslanikom v Teheranu Pe-truccijem. Na postaji so jih sprejeli italijanski poslanik, direktorij fašistične organizacije in pestra skupina budimpeštanskih Italijanov. Po kratkem o ostanku vlaka so odpotovali dalje v Italijo. Stcckholm, 10. okt. s. Iranska vlada je poverila Švedski zastopstvo svojih interesov v Rumuniji. Bolearii-' in M^^rski. Velefzdajniški proces v Stockholmu Stockholm, 10. okt. s. Pred tukajšnjim sodiščem je bil te dni proces proti nekemu švedskemu lnženjerju, ki je sodeloval pri gradnji utrdb v severni švedski, a je potem prodal njihove načrte za 30.000 kron neki tuji sili. Letalska nesreča višjih angleških oficirjev Lizbona, 9. okt s. Iz Londona je prispela vest, da so se general Kope, brigadni general Russel in polkovnik Punquin ponesrečili z letalom v nekem kraju na Bližnjem vzhodu. Madžarsko odlikovanje argentinskega poslanika Budimpešta, 10. okt d. Madžarski regent admiral Horty je včeraj sprejel argentinskega poslanika v Budimpešti, ki je imenovan za novega argentinskega ooslanika pri Vatikanu. Ob tej priliki je Horty odlikoval argentinskega poslanika z madžarskim križcem za državljanske zasluge. Visoki Komisar o šolstvu Ljubljanske pokrajine Zborovanje šolskih nadzornikov in upraviteljev srednjih in osnovnih šol Ljubljana, 10. oktobra V zbornični dvorani vladne palače je včeraj Visoki Komisar sprejel predsednike, šolske nadzornike in ravnatelje srednjih in osnovnih šol Ljubljanske pokrajine. Prisotni so bili pri tem sprejemu tudi »vezni podpoveljnik Gila s svojimi sodelavci ter nadzornik ministrstva za narodno vzgojo, dodeljen Visokemu Komisarijatu. Ekscelenca Grazioli je naslovil prisrčen pozdrav navzočim šolnikom in nastavni-kom ter njihovim sodelavcem ter je nagla-šal važno poslanstvo učiteljstva. Dejal je, da za izvrševanje tega poslanstva nista dovolj samo tehnična priprava in izobrazba, marveč je treba tudi ljubezni in privrženosti do dela. Ko je podrobno navedel bistvo in osnove, ki služijo za izvrševanje tako važne in kočljive naloge, je naglasil, da mora biti slovenska šola orientirana v smer Kraljevine Italije kljub avtonomiji, ki jo je dovolil Duce. To velja predvsem glede zgodovine in zemljepisja, ki se naj poučujeta v soglasju s sedanjostjo. Govoril je tudi kakšno nalogo ima šola, katere pouka je deležen ves narod. Dotaknil se je političnega in gospodarskega položaja Ljubljanske pokrajine ter pripomnil, da je Italija postopala s popolnim spoštovanjem naroda, jezika, vere in šeg. Poudaril je razen tega, da se je Italija predvsem pri^a^ devala urediti vprašanje prehrane ter normalizacije gospodarskega življenja. Državni in javni uradniki, je zatrdil Ekscelenca Grazioli, so obdržani v službi, dasi je njihovo število zaradi skrčenega ozemlja preveliko. Omenil je nato tudi pomoč, ki jo je deležno 15.000 oseb, ki niso po rodu iz te pokrajine, ki pa kljub temu niso bile zavrnene v njihovo rodno ozemlje. Močno je vlada skrbela tudi za brezposelne. Izdelan je načrt za dela, ki bo dosegel v kratkem 150 milijonov lir. Ta dela se tičejo univerze, bolnice, vodovoda in cest. Ves ta veliki obseg javnih del se bo sedaj uresničil, dočim je bil 15 let v proučevanju. Pojav, ki kaže voljo do življenja naše pokrajine, je Ljubljanski velesejem, ki je določen, da postane mednaroden. V zvezi s tem je Visoki Komisar zatrdil, da je to pač maksimum, kar se lahko zahteva od zmagovitega naroda v vojni, ki je sam ni hotel, ter je postavil vprašanje, kaj je v zameno za to dalo prebivalstvo pokrajine. Ako je bila pretežna večina prebivalstva v prvih časih mirna in vesela, da je lahko nemoteno živela, je po vstopu v vojno proti Rusiji majhen del prebivalstva, zlasti intelektualci in dijaki, obnovil komunistično delavnost. Ti mladeniči predvsem ne vedo, zakaj so komunisti, kajti 15 dni pravega komunizma bi bilo dovolj za njihovo izlečenje. Narod, kakršen je slovenski, ki je globoko vdan družinskemu čutu, veri in lastnini, ne more biti komu- nističen, z druge strani pa se Rusije ne sme zamenjavati s komunizmom. Tako duhovno stanje je privedlo do raznih incidentov in do umorov nekoliko vojakov Kr. Italije. Ako ti atentati in zasede niso prehuda motnja, zlasti, ker so Itatlijani od mladih nos navajeni pobijati komunizem, je treba vendar naglasi,ti, da bodo prevratni elementi neusmiljeno iz-trebiljeni. Pri takem stanju stvari ravno prebivalstvo najbolj občuti in je najbolj prizadeto od energičnih ukrepov. To bo trajalo tako dolgo, dokler ne bo spoznalo da le skrajna nevednost Z£*oraj omenjenih dela proti njihovemu pravemu interesu. Mi borno vladalli. je rekel Visoki komisar, z avtoriteto, redom in pravičnostjo ter s trdnost io, tod a brez take dobrote, ki bi bila slabo razumljena. Mi ne nameravamo biti dobri, arrmak pravični. Vsi ukrepi bodo tako v soglasju z dejanii. Seveda bomo upoštevali one. ki so sodelovali od prvih začetkov, ter jih bomo razločevali od sodelavcev. ki so pristopili v zadnji uri. Visoki komisar se je zopet posvetil šolskim zadevam ter se je razgovanal z ravnatelji in učitdlji. Dal je predsednikom navodila za tekoče šolsko leto ter naglasil, da bodo neprimerne ;n svrhi neslužeče osebe postopno po določenem načrtu izločene. Visoki komisar se je zanimai tudi za razdelitev učiteljev in je poudarili, da morajo biti društva, v katerih so včlanjeni, nepolitičnega značaja. Naposled je proglasil razpust sokclskih organizacij 'n je napovedal ustanovitev mladinske organizacije. ki bo združevalla mladino od 6 do 18. leta starosti in ki bo imela podporni, telovadni, športni in okrepčevialni značaj. Podporna delavnost bo p->svečena predvsem stalnim in začasnim obmorskim ir planinskim kolonijam, skrbi za primer bolezni, brezplačnim zdravniškim pregledom ter razdeljevanju zdravil V zvezi s tem je tudi oni en?' da je njegov namen, poslati v teku prihodnjega šolskega leta 5000 do 6000 mladeničev v klimatske kolonije, dočim se bode brezplačni obedi delili v vseh šolah vsaj za razdobje treh mesecev. Ekscelenca Grazioli je ob koncu zatrdil popolnoma prostovoljni značaj organizacije. K posameznim zadevam so se nato ogla-silli mnogoštevilni vzgojitelji, podpoveljnik GILa in nadzornik ministrstva za narodno vzgojo. Popoldne je v prostorih zveznega poveljstva GILa podpovelljnik predsedoval zborovanju ravnateljev srednjih šol glavnega mesta, ki jim je v podrobnosti ob-jasnil pravila, po katerih se urejuje ta nova mladinska organizacija pokrajine ter pouk fizične vzgoje. Obiski Visokega Komisarja na velesejmu v Novinarskem društvu in Prevodu Ljubljana, 10. oktobra Visoki Komisar in njegova soproga sta včeraj popoldne obiskala velesejem, kjer so ju sprejeli in nato spremljevali po sejmišču zastopniki velesejmske prireditve. Ekscelenza Grazioli je obšel ves velesejem in pri podrobnem ogledu blaga, ki je razstavljeno v industrijskem in kmetijskem paviljonu Ljubljanske pokrajine, v Katerem je bilo vse polno ljudi, je bil spoznan in navdušeno pozdravljen po obiskovalcto iz mesta in pokrajine, ki so se ustavljali pred bogatimi izložbami. Visoki Komisar si je podrobno ogledal a tudi paviljon Goriške pokrajine ter ostale paviljone in oddelke velesejma. Kakor je bilo omenjeno že na drugem mestu, si je včeraj ogledalo velesejem nad 8.000 ljudi. Velesejmske razstave so napravile nanje najgloblji vtis, spričo bogate izbire razstavljenega blaga KaKor tudi zaradi okusne režije vse velike prireditve. Visoki Komisar Ekscelenca Grazioli je včeraj obiskal prostore Novinarskega društva in »Prevoda«, ki so oboji v palači v Gosposki ulici 12. V veži so Ekscelenco Graziolija sprejeli voditelji obeh organizacij. V imenu ljubljanskih novinarjev je Visokega Komisarja pozdravil predsednik Novinarskega društva in mu izrazil zahvalo v imenu vsega stanu za njegovo zanimanje in obisk. Visoki Komisar se mu Je zahvalil po pozdrav in si je ogledal prostore novinarske organizacije v pritličju, kjer so ga vsi prisotni sprejeli z velikim spoštovanjem. Nato si je v spremstvu polkovnika Strade, načelnika prehranjevalnega urada »Prevoda« podrobno ogledal vse urade te važne organizacije, ki skrbi za porazdelitev živeža po vsej pokrajini. Visoki Komisar se je zanimal za delovanje posameznih oddelkov in je dal navodila za njegovo nadaljnje delovanje. Obisk tržaškega preSekf a na velesejmu Ljubljana, 10. oktobra Včeraj zjutraj je Ljubljanski velesejem posetil tržaški prefekt Ekscelenca Tambu-rini, ki si je zlasti podrobno ogledal vse paviljone ter se je močno zanimal za razstavljeno blago in izredno zanimive izložbe. Pri ogledu sejma so prefekta spremljali predstavniki prireditve, nato pa se je prefekt sestal v vladni palači z Visokim Komisarjem. V teku dopoldneva je sejem posetila tudi mnogoštevilna skupina ženskega fašija iz Trsta. Skupino je vodila pokrajinska zaupnica tov. Rossi Timeus. Posetnice sejma so se po gledu slednjega napotile na Visoki Komisarijat, kjer jih je sprejel Eksc. Grazioli s toplim tovariškim pozdravom. V teku dneva je velika množica napolnila paviljone izložbe in udeležba letošnjega sejma je vse dni še enkrat tolika, kakor je bil poset prireditve preteklo leto. Kakor vsak dan, je tudi včeraj imela voja-gka godba dobro uspel koncert. Sindikalne organizacije t Ljubljana, 10. oktobra. Lokalne sindikalne organizacije, ki so Imele pretežno politični značaj, postopno prehajajo v italijansko sindikalno organizacijo korporacijskega značaja. Bivša Delavska zbornica se je spremenila v pokrajinsko Delavsko zvezo. Njenega predsednika je imenoval Visoki Komisar. V vodstvu zveze so predstavniki vseh obstoječih pokrajinskih sindikatov. S pomočjo nacionalnega svetnika Vagliana, strokovnjaka, ki ga je v ta namen določil Visoki Komisar, se polagoma ustanavljajo 4 sekcije zveze in sicer za Industrijske delavce, trgovske nameščence, kreditne in zavarovalne nameščence ter poljske delavce, z odgovarjajočimi pokrajinskimi kategorijami sindikati, tako da bodo imeli delavci jf Ljubljanski pokrajini, čeprav bodo ostali organizirani v eni sami zvezi, kmalu svoje sindikalne organizacije, ki bodo povsem vzporedne z onimi v ostali kraljevini, pri čemer pa se bodo prilagodile krajevnim prilikam. Vse to delo je bilo opravljeno v kratkem času, sporazumno in ob popolnem sodelovanju krajevnih, sindikalnih prvakov. Obenem je bil ustanovljen skupen pokrajinski urad za posredovanje dela z enakimi nalogami, kakor jih imajo taki uradi v ostali pokrajini. Njegovemu odboru načeljuje zvezni podtajnik. Za koordinacijo organizacijskega in sindikalnega dela bo skrbel poseben delovni inšpektorat, ki se ustanovi ln je bil ustanovljen pri Visokem Komisarijatu. Posebni strokovnjaki posameznih sindikalnih konfederacij pa bodo uravnavali na pravilen način delovanje lokalnih vodstev. Sprejemi pri Visokem Komisarju Visoki Komisar sprejema ob delavnikih, razen v sredo: od 8. do 10. funkcionarje Visokega Re-misarijata, od 10. do 11. prvake in vodilno osebje nacionalne fašistične stranke ter režimskih organizacij, od 11. do 12. zastopnike oblasti ln občinstvo. V uradih Visokega Komlsarijata so sprejemi za občinstvo ob delavnikih dnevno od 10. do 12. ure. Pričetek pouka na italijanskih šolah Ljubljana, 10. oktobra Kr. italijanske šole bodo začele pouk 16. t. m. Za sedaj obsegajo 5 razredov osnovne, prva dva razreda srednje ter tretji, četrti in peti razred gimnazije. Rok za vlaganje prošenj za sprejem v šolo ter za plačenje pristojbin zapade 15. t. m. Glede vlaganja prošenj in listin ter po informacije se je treba obračati vsak dan od 11. do 12. na ravnateljstvo šole v Erjavčevi ulici štev. 19. Šesta nagrada L N. A« za obiskovalce velesejma Ljubljana, 10. oktobra 2rebanJe nagrad Italijanskega nacionalnega zavarovalnega zavoda L N. A. se je ▼ zavodovem paviljonu tudi včeraj nadaljevalo. Na vrsti Je bila šesta nagrada po 500 lir, za katero je bila izirebana srečka šter. 6009, na ime g. Karla Podobnika iz Zadobrove pri Ljubljani. Nagrajenec naj se zglasi v uradu zavoda v paviljonu L N. A. na velesejmu, da dvigne nagrado. Nase gledališče DRAMA Sobota, 11. oktobra: Hamlet. Izven Začetek ob 17.30. Konec ob 21. Nedelja, 12. oktobra: Dva bregova. Izven. Začetek ob 18.15 Konec ob 20.30. Izreden uspeh je doživela letoSnja nova uprizoritev Shapespearjeve tragedije »Hamlet* z Janom v naslovni vlogi, v prevodu pesnika Otona Župančiča, dr. Kreftovi režiji, inž. Franzovi inscenaciji in D. Zebre-tovo scensko glasbo. Nenehno ploskanje ob koncu dejanj, številni klici glavnega igralca pred zastor ter priznanje kritike dokazujejo. da je predstava zelo ugajala in da obeta postati prav tako velik dogodek k.ot lanska uprizoritev »Romea in Julije«. • OPERA Sobota. 11 oktobra: Netopir. Izven Začetek ob 18.15. Konec ob 21. Nedelja. 12 oktobra: Aida. Izven. Začetek ob 17.30 Konec ob 21. »LA BOHEME«, Puccinijeva opera ima kot osnovo za libreto istoimenski Murger-jev roman. Ta predstavlja že sam po sebi delo velike vrednosti. Razkriva življenje pariške boheme pesnikov, slikarjev muzi-kov in drugih, ki živijo v pričakovanju slave in usipeha skromno, včasih prešerno, včasih žalostno življenje. Puccinijeva glasba daje s svojo čustvenostjo in barvitostjo močan izraz deianju ter zajame poslušalca s svojo sladko metodiko in bogatimi razgibanimi ritmi in harmonijami. Zasedba je naslednja: Vidalijeva — Mimi, Manoševski — Rudolf, Marcel — Janko. Polajnarjeva — Musetta, DolničaT — Schaunard, Betetto — Collin, Zupan — Benoit, Rakovec — Parpignol in Anžlovar — Alcindor. Dirigent N. Štritof Režiser C. Debevec. Radio Ljubljana Sobota, 11. oktobra 1941-XIX. 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Pesmi in melodije, v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Sekstet Jan-doli. 12.45: Simfonična glasba. 13.: Napoved časa, poročila v italijanščini. 13.15: Komunike Glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom Draga Marija Si-janca: Orkestralna glasba. 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Orkester Cetra, pod vodstvom Mojstra Barzizza. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Plošče. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Lahka glasba. 20.: Napoved časa, poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Koncert prof. Pavla Ran-člgaja. 21.: Koncert basista Toneta Petrov-čiča, pri klavirju Marijan Lipovšek. 21.15: Radijski orkester in Komorni zbor ljubljanske postaje pod vodstvom D. M. ši-janca. 22.: Slovensko predavanje. 22.10: Koncert tria De Rosa Zanetovich-Lana. 22.45: Poročila v italijanščini. Rdeči križ poroča Na poizvedovalni oddelek Rdečega križa je prišlo nekaj obvestili o pogrešancih. Svojce naprošamo, da jih dvignejo v naši pisarni na Miklošičevi 22 b. Bratuž Karel, Ceučič Olga, Filipič Fra-nja, Gajda Ana, Grujič Peter, Ilijevič Ru-žica, Janosiev Ivanka, Klemen čič Ivan, Martinovič Malči, MandeHc Matevž, Medle Franc, Milenkovič Milosav, Rebolj Franc, Rendll ing. Fran, Rigler Ivan. Roth ing. Matija, Simondič Štefan. Simončič Vladislav, Schopfer Matilda, Svetel Viktor, Šerko Marija, Sentjurc Nande. Uranšek Maks.^ Pošto naj dvignejo: Babič Ana, Rožna 29, Bregant Sonja, Jarška 36, Carl Ela, Škrabčeva 5, Cuznar Matilda, Černetova 27, čopič ing. Henrik, Sv. Petra 56. Dobro volje Franjo, Černetova 4, Drnovšek Vinko, Ig, Držaj HMda, Malgajeva 1, Erzar Tončka, Zg. Šiška 133, Foltyn Slava, Celovška 260, Hostič Emil, Ppvšetova ul. 27, Gregor Metod, kolodvorska kurilnica, Gosak Meta, Marmontova 45, Gregorač Ivanka, Velika Čolnarska 5, Itin ing. Vladimir, Livarska 7, Javornik Marija, Petrarkova 16, Jenko Janez, Bezenškova 5, Juvan Mina, Sv. Petra 29, Kalan Peter, Zrinjskega 5, Klojčnik Franjo, Kokalj Anica, Poljanska 15. Kolina Mirko, Korotanska 18, Košmrlj Rado, Livarska 7, Košuta Hela, gor. kolodvor. Knez Frančiška. Viška 13, Kregar Ana. Zrinjskega ud., Križman Vera, Vidovdon-ska 28, Lah Joško, Vrhovčeva 1, Lajovic Janko, Turnerjeva 20, Maguša Ludvik, Po-povieeva 7, Melik dr. Anton, Mišičeva 25, Mimič Danica, Rožna dol. Cesta VI/37. Močan, Rožna dolina Cesta XIX/12, Mozetič Mihel. Sp. Šiška 32, Oblak, Vodovodna 83, Pečjak Alenčica, Staničeva ul. 27r Pipan Albina. Podli mba reka 15 PiskuT Rado, Galetova 13, Polak Ivo. Obrije 21. Repič Ljubo, Kolodvorska 22, Schiffrer Mila. Večna pot 27, Skrt Vojko. Matjano-va pot 27, Suša Ivan, Bizjanova 5. Šimnic Peter, Zeleznikarjeva 6, Tornažič Anton. Tyrševa 52, Verderber Justi, Cesta na Brdo 43, Vičič EmilL, Tolstojeva 3, Vračko Oskar, Celovška 23, Zamejic Ema, Zarni-kova 1, Zupan Ivan, Šiška kurilnica. V tajništvu naj se javijo sivojci nižje navedenih vojnih ujetnikov: Božovič Rade Jovanovič Milovan, Koprivec Milan, Kcsanovič Dušan in ga. Marija Vidmar iz Ljubljane. Gospod Kneževič A ca, medicinec iz Ljubljane, naj se javi majorju Kneževiču Sveti v Fiume. Gospod Štefan Koser ima nujno brzojavko iz Trsta, oglasa naj se v tajništvu. Prijatelji pokojnega šoflskega upravitelja gospoda Ferda Wigela so zbrali na dan pogreba v kavarni Vesel L 1.150.— in jih poklonili Rdečemu križu. Za plemenit dai iskrena hvala. Nova teflefonska številka poizvedovalnega oddelka Rdečega križa je 41-31. Izkoriščanje zemeljskega plina za pogon V zadnjih letih se je znatno razširila uporaba zemeljskega plina zlasti za pogon motornih vozil. Tudi proizvodnja zemeljskega plina v severnem Aoeninskem pogorju (Toskana, Emilia, Romania) in v ravnini južno od Pada se je znatno povečala in se je od leta 1935. do 1940. podvojila. Kakor poroča »Frankfurter Zei-tung«, je dosegia produkcija zemeljskega plina v letu 1940. že 26 milijonov kubičnih metrov. Za oskrbo gospodarstva s pli-nim pa pride v poštev še odpadni plin pri topilnicah, ki se ceni na ->krog 12 milijonov kubičnih metrov. Približno poicvica pridobljenega plina se sedaj uporablja za pogon motornih vozil. V bodoče računajo, da se bo predukcija zemeljskega plina povečala še za 40 milijonov kubičnih metrov m jroiukinja ostalega plina za 8 milijonov kub'čn'h metrov. Delajo pa tudi poskuse za pridooiva-nje plina iz odpadnih voda v mestih velia nri metu k'adiva za Ilirjane. Stepišmk in Zupančič ali Hla-de so metalci, ki jim ostali »erjetno ne boHo kos. Pri skokih imajo »na papirju« največ ra- čunov za najboljša mesta Hermežani Ker pa je vprašanje, ali bo mogel njihov najboljši skakalec Bratovž zaradi poškedbe na nogi sipiloh nastopiti, so nade že precej padle. Zanimivo je, da je poškodovan tudi njegov soimenjak Bratož (Planina), letošnji najbo'jši skakalec v daljino kar se pa Planini ne bo mnogo pc znalo, ker ima zanj dobri zamenjavi v Lončariču m Bač-niku, ki sta samo za nekaj cm s!ab;a. Pri skoku v višino je zmaga Milanoviča, ki ima letošnji rezultat 180 cm. spričo njegove silabe forme zelo problematična in sta mu zelo n<*vama Slanina in F. Šumak (oba Hermes). Pri palici je v odsotnosti Bra-tovža favort Pribošek (Il;rija), pa tudi Janež (Planina) ali Sega (Ilirija) b- utegnila priti na prvo mesto. Kakor v metu kopja, so favoriti »Planinci« tudi v troskoku. kjer kraljujeta »dolg.na« J. Nabernik in Smole j. To bi bile v kratkem prognoze za troboj. Za kontno zmaevska kakor igralska izdelava je bila prav ugodna. Zlasti pevski izkazuje z ozirom na lepšo izenačenost, polnejši zvok in muzi kalno poglobljenost linij nasproti lanskim prikazom vidni napredek. cd.— RCronlka * Novi grobovi. V Dol. Nemški vasi Je nenadoma umrl posestnik in nekdaj po Dolenjskem znan prekupec z živino Jože Uhan, po domače Jošk. Zadnja leta so ga razmere pritisnile k tlom in nekdaj vedno dobrodušen in prijeten družabnik je klonil težavam, ki so se postavljale v jeseni njegovega življenja na pot. Njegova tragična smrt je presenetila vse, ki so ga poznali. K večnemu počitku so ga položili na pokopališče pri Sv. Marjeti. — V Kamniku je preminil železniški upokojenec g. Janez Finžgar. Zapustil je številno sorodstvo. Pokopali ga bodo na Žalah v Kamniku. — V Ljubljani je umrla ga. Terezija Bohinčeva, sestra znanega trgovca. Pogreb bo v soboto ob 17. iz kapele sv. Petra na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnim blag spomin, žalujočim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! * Ajdo žanjejo. Toplo sončno vreme v zadnjih dneh je pripomoglo, da je ajda dozorela. Po vseh krajih Ljubljanske pokrajine se je pričela žetev, le v višjih legah in zelo pozno posejena ajda bo ostala še nekaj dni na polju, šele zdaj se vidi, da so kmetje posejali velike površine zemlje s tem žitom in da nam ajdovih žgancev letošnjo zimo re bo manjkalo. Tudi zelje spravljajo kmet"e na domove ln povsod se vidi, da je naredilo lepe glave. Ozimna žita so veči del že posejana in je seme že pogna lo iz zemlje. Le pesa, repa in korenje bodo ostali še nekaj dni na njivi, da se dodobra odebele in dozore. * Roženvenski sejem v Dol. Toplicah je eden najboljših topliških sejmov. Toda letošnji je bil v znamenju sedanjega časa. Kramarjev ni bilo, da bi postavili stojnice in razstavili svoje blago, ker ga začasno ne smejo prodajati, niti ni bilo čevljarskih stojnic, kjer je zlasti v jeseni najživahnej-ša kupčija ,le lectarji so razstavili svoje b1~'ro. Prignali so le nekaj glav goveje ži-vi~e, pa tudi za to ni bilo posebnega zanimanja. * Obraz Rima v zgodovini. Zavod za proučevanje Rima pripravlja vrsto smotrno zamišljenih razstav pod zaglavjem »Obraz Rima«, ki naj bi nazorno prikazale razvoj večnega mesta iz davnine do danes. Vsaka razstava bo posvečena posameznemu problemu in predela Rima, tako da bo občinstvo lahko študiralo, kako so v teku stoletij rasli trgi, spomeniki, ceste, cerkve, palače itdč V zvezi z vsako razstavo bo izšel katalog, ki bo občinstvu tolmačil razstavljena dela in budil zanimanje za razna razdobja v razvoju mesta. Prva razstava bo posvečena trgu Piazza Navona in bo ob zanimivem dokumentarnem gradivu predočila razvoj tega od Do-micijanove dobe do današnjih dni. * Nemška kinematografska delavnost v Italiji. Po zaslugi družbe »Germania-Film« v Rimu, ki predstavlja v Italiji velika nemška filmska podjetja, nemška filmska delavnost v Italiji stalno narašča. Nedavno je režiser Rudolf Hansen končal zunanje slike filma »Srebrna mreža« za Ufo in se je nadvse pohvalno izrazil o poteku svojega dela. Žarah Leandrova, nosilka glavne vloge v filmu, se je vrnila v Berlin. V ateljejih filmskega mesta pa se je pravkar ■začelo snemanje filma »Anuška za Bava-rio«. Režija je v rokah Helmuta Kaeutner-ja, glavno vlogo pa nosi Hilda Krahlova. * Višji trgovski tečaj v Ljubljani. Vpisovanje traja še ta teden. Sprejemni pogoji: dovršeni višji razredi (najmanj pet let) srednje oz. enakovredne strokovne £o-le ali pa dovršeni redni enoletni trgov SKi tečaj. Informacije in prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. (—) iz ljubljane u— Listje rumeni. Ljubljanski parki ln drevoredi so dobili zadnje dni nov izgled. Zeleno listje je porumenelo in v veliki meri že odpadlo. Jesen se uveljavlja. Vendar imamo za ta čas krasno vreme. Noči jasne in speča Ljubljana se koplje v srebrni mesečini. Mesec vzhaja zmerom krvav — mak, da bo naslednji dan lepo vreme. Jutra so meglena, tako da pride sonce šele pozno do veljave. u— Srednji prostor tramvajske čakalnice na kolodvoru so koristno uporabili. 'V njem so uredili higiensko prodajalnico sadja. Potniki se je pridno poslužujejo. Nova čakalnica v polni meri služi svojemu namenu. Zdaj, ko se bližamo zimi, je zmerom bolj zasedena, u— Sobote ln nedelje v »Veselem teatru«. Začenši 3 soboto 11. oktobra bodo odslej v >Veselem teatru« redne sobotne m nedeljske večerne predstave. Prepričani smo, da bo s tem ustreženo marsikomu, ti zaradi zadržanosti med tednom ni mogel prisostvovati našim prejšnjim programom. Obiskovalci naj si nabavijo vstopnice že v predprodaji pri naši dnevni blagajni, ki je odprta vsak dan oi 10 do pol 13. in od 17. do 19. ure. u_ Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Ulica 29. oktobra 7, telefon 41-52. u_ Operna pevka prof. Jarmila Lily Gerbičeva bo pričela s privatnim poukom dne 16. oktobra. Poučuje klavir, solo petje, teorijo in deklamacijo od prvih začetkov do popolne izobrazbe. Vpisovanje in pojasnila v torek 14., sredo 15. 'n četrtek 16. oktobra od 11.—12. ure in cd 4. do 6. ur zvečer v Čevljarski ulici 1-n. (—) u— g ospodinjska šola za gostilničarske gospodinje v Ljubljani, Privoz St. 11, je začela s poukom. Sprejme pa še učenke do 20. t. m. <—) u— Večerni trgovski tečaj. Poučujejo se: Knjigovodstvo, trgovinstvo, korespondenca, računstvo, pisarniška dela, stenografija, strojepisje, nemščina, italijanščina. Šolnina nizka. Dovoljen je obisk tudi posameznih predmetov. Vpisovanje še ta teden. Informacije in prospekte daje: Tr-govstvo učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. Posebni dnevni in večerni tečaji italijanščine, začetni in nadaljevalni. u— V sobote in nedelje »Veseli teater«. Začetek ob 19. (7.), konec pred 21. (9.). Vstopnice v predprodaji vsak dan od 10. do pol 13. in od 19. do 21. ure. u— »Mrakovo gledališče« uprizori v sredo 15. t. m. Mrakovo tragedijo »Slavnostni finale«. Opozarjamo na to premiero ki bo tudi v igralskem oziru nad vse zanimiva. Oskrbite si vstopnice v predprodaji, ki je v trafiki ge. Severjeve v šelen-burgovi ulici. u— Ravnateljstvo državne klasične gimnazije sporoča na mnoga vprašanja o začetku šolskega pouka, da se bo začel morda že 27. oktobra. Gotovo pa v začetku novembra. Natančni dan bo objavljen v dnevnikih brž, ko ga bo mogoče točno določiti u— Vse pridelovalce krompirja in fižola v ljubljanski občini opozarja mestno poglavarstvo, da morajo mestnemu gospodarskemu oddelku v Beethovnovi ulici št. 7/n., soba št. 35, zanesljivo do ponedeljka 13. t. m. posebej naznaniti, koliko so pridelali fižola, in posebej, koliko so pridelali kompirja. Prijaviti morajo svoje pridelke ali zaloge vsi, ki so pridelali nad 500 kg krompirja in nad 50 kg fižola. u— Sorodniki Gaberška Ivana, vojnega ujetnika, katerega žena Kristina, po rodu Bolgarka, živi zdaj s hčerko v Gornji Strumici, se naj javijo čim prej pri Pokrajinskem odboru Rdečega križa, Gosposvetska cesta 2-H, da bodo dali potrebne informacije o njem. u— Namesto venca na grob pok. gospoda Kosa, posestnika v Rožni dolini, darujeta gospe Evg. šubičeva in Pahajeva Rdečemu križu 50 Lir. Iskrena hvala! u— Krušna karta za ves mesec se je našla. Na ovoju je zapisano ime Perne. Lastnik jo proti izkazu dobi na stojnici na Vrazovem trgu (pred žentpetrsko vojašnico). Iz Novega mesta n— Nova cena mleka. Na temelju določb maksimalnega cenika Visokega komisarl-ata velja mleko v Novem mestu L 1.20 liter, v ostalih krajih novomeškega okraja L 1.10 liter. Te cene veljajo za na dom postavljeno blago. Vsi tozadevni prekrški tako s strani prodajalcev kakor tudi kupcev bodo najstrožje kaznovani. n— Kavcije za merjaščke in valilna jajca. Vsi posestniki, ki so nakazali novomeškemu okrajnemu glavarstvu kavcije za mer-jaščke in naročnino za valilna jajca, se obveščajo, da jim bo ta denar takoj nakazan, čim ga bo stavila Poštna hranilnica na razpolago. n— Smrtna žrtev prometne nesreče. V sredo je podlegel poškodbam, zadobljenim ob priliki ponedeljkove prometne nesreče na tako zvanih »vratih« 51etni sin trafikanta Marijan Lukman. Poškodbe so bile tako hude, da mu tudi takojšnja zdravniška pomoč ni mogla rešiti življenja. Naj mu bo žemljica lahka, težko prizadetim staršem pa izrekamo naše najiskrenejše sožalje! Iz St. Jerneja šj- Rekordno število učencev na tukajšnji osnovni šoli. Po uredbi, s katero se začetek šolske obveznosti premakne od dosedanjega 7. na 6. starostno leto, so bili naknadno vpisani v I. razred , še vsi otroci, ki dopolnijo v tem lotu 6 let. Na ta način se je število učencev Šentjernej sike šole dvignilo na 969, kar je najvišje doseženo število v zgodovini naše šole. Dosedaj je na šoli 16 oddelkov s 15 učnimi močmi (in 1 strokovna učiteljica), spričo sedanjega novega prirastka učencev pa bosta potrebni še 2 nov paralelki in nove učne moči. šj- Seznam konj. V občinski pisarni je na vpogled seznam in točen opis konj, ki se nahajajo v kočevskem srezu in se še do danes niso oglasili pravi lastniki. Vseh teh konj je 502. — Kdor bi po opisu spoznal srvojega konja, se mera oglasiti pri okrajnem glavarstvu v Kočevju, kjer bo prejeli potrdilo za vrnitev njegove živine. šj- Rok trgatve — 15. oktober. Opozarjajo se vinogradniki, da je 15. oktober od oblasti določen rok pred katerim s iifrr I 2.—. Tricikelj popolnoma nov, najboljše izdelave, naprodaj za zelo nizko ceno. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figo-vec, levo dvorišče). 17202-11 Damsko in moško kolo krasen lahek športni model za 480 Lit naprodaj. Generator delavnica, Tyr5eva 13 (Figovec, levo dvorišče). 17201-11 Beseda l —.60, taksa —.60, daianje naslova ali za šifro ! 2.—. Vlogo Lir ca. 30.000.— Hranilnice kmečkih občin v Ljubljani prodam po ugodni ceni. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ul. 12. 17189-16 SobotadUa Beseda L —.60, taksi —.60. 'a 'liante naslova ali za šifro L 2. Opremljeno sobico oddam. Florijanska ulica 23-11. 17163-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, odejam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17169-23 Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 2.—. Svetlo sobo opremljeno, po možnosti za Bežigradom, iščeta dva akademika. Ponudbe na Kom-pare Anton, Univerza. 17l62-23a Opremljeno ali prazno sobo event. sobo s štedilnikom, iščem v bližini bolnice. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1616«. 17197-23a ijjslnajem Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro l 2.—. Večjo vinsko klet v Ljubljani vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Klet takoj«. 17177-17 Beseda l —.60, taksa —.60, za daianie h r,a šifro L 2.—. Zlato zapestnico drag spomin, sem izgubila. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v ogl. odd. Jutra. 17167-28 Filaielijft: Novost za filateliste Pravkar sem prejel novo izišlo bloko in serijo »Sme-derevo« in jo nudim za vsoto lir 1800. Istočasno sprejemam abonente za novi srbski blok v dobro vojnim ujetnikom. Knjigarna Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6. 17072-39 Umrla nam je naša ljubljena Tončka škrinar Truplo blagopokojne leži na Žalah v kapelici sv. Frančiška. Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo 12. t. m. ob 4. uri popoldne izpred pokopališča na Viču. LJUBLJANA, dne 10. okt. 1941. Globoko žalujoči: P PRAŠMKAR METKA in FRANCj ter ostalo sorodstvo Impresa comunale pompe funebri Lubiana Mestni pogrebni zavod Liubliana ITALIA BELEZZE MATURALI ARTE - LAVORO NARAVNE LEPOTE, UMETNOST, DELO Nel visitare la Fiera dl Lubiana recatevi al Padi-glione italiano dove troverete un'ampia documenta-zione fotografica dell'ooerosit& creativa del popolo italiano nella cornice di belezze naturali e artistiche. B Ko obiščete Ljubljanski velesejem, se ustavite v italijanskem paviljonu, kjer boste našli obširen fotografski dokumentarični materija! o stvariteljskem delu italijanskega naroda v okviru naravnih lepot in na umetnostnem področju. FEDERAZIONE ITALIANA DEI CONSORZI AGRARI (ITALIJANSKA ZVEZA KMETIJSKIH KONZORCIJEV) Tutte le materi« e macchlne per Fagricoltura. Tutti I prodotti delTagricoItura Vse potrebSčine in stroj! za kmetijstvo. Vsi kmetijski pridelki. ROMA — Via XXIV Maggio 43 ITALVBSCOS A HRRIGO MILANO — Corso Vlttorio Etnanuele n. 37—39 Societa per la vendita eselusiva delle Družba za izključno prodajo umetnih fibre tessili artificiali viseose pro- lepljivih tekstilnih vlaken, ld jih dotte da: izdelujejo: Snla Viscosa — Cisa Viscosa — Chatilloi? 43 stabilimenti $8.000 operai 43 tovarn 38.000 delavcev PRODUZIONE raion lucido raion opaco lavorati di raion fiocco opaco fiocco lucido filati speciali IZDELKI bleščeči rajon moten rajon rajonski sukanci moten fiocco bleščeči fiocco posebne vrste prediva AGENZIA GENERALE PER LUBIANA Sm €■ I. E. Corrispondente per la Croazia Korespondent za Hrvatsko GENERALNA AGENCIJA ZA LJUBLJANO — Societa Commerciale Importazione Esportazlone — MILANO — Corso del Littorio n. 9 — LUBIANA — Tyrševa cesta 33 INDUVOZ D. D. — Zagabria TRG »N« 12 FIERA DI LUBIANA PADIGLIOIIEITALV1SC0SA LJUBLJANSKI VELESEJEM IMIIIBIS«^ FRANCO G A Y CONSERVE AUMENTARI JEDILNE KONZERVE STAN D 1^478/4?.. Pelli per pellicceria e confezioni INGROSSO — ESPORTAZIONE Kože za kožnhovino in konfekcije NA DEBELO — IZVOZ SCANDALLI Via Montenapoleone 5 Stand N« G 218-221 MILANO Telefono 75-231 INDUSTRIA COMMERCIO ARTIIOLI TECNICI ANTONIO QUINTAVALLE 8. A. Capitale Sociale Lire 1.000.000.— interamente versato Družbena glavnica 1,000.000.— Lir v celoti vplačana TRIESTE (4) — Via Cesare Battisti N. 4 — Telefono N. 68-38 AGENTI DI VENDITA CON DEPOSITO — AGENTI S SKLADIŠČEM: «____. Utensileria per le industrie meccaniche e navali Elll, Zerooni 99 "" potrebščine za mehanične delavnice in ladjedelnice Lime di precisione, raspe e utensileria da falegname ril P Precizijske pile, rašpe in mizarske potrebščine _ _ M f M . Mole e lime abrasive per tutti gli impieghi S* A. MOie NOnSlI ~" brusni kamni in stružne pile za vsako rabo _ _ A .. Accial da utensili, costruzioni e lnossldabill S* I« A* U» Jeklo za orodje, gradnje, rje prosto jeklo C A AMvSai««*'- DAlvanA — Fusioni e forgiati greggi e lavorati 9« A* ACClaieric DOltdllU surovo in obdelano, lito in kovano železo _ . . 0____-__4^.- — c v r _ Cuscinettl a sfere e rulll per S. A. I. Cuscinettl a Sfere S. K. F, — kroglični ln valjčni ležaji za Teste automatiche a scatto per Slletare „TAS" AVTOMATIČNE GLAVE PRI STROJIH ZA OBROBLJANJE »TAS« IL L I Q U O R E DI TUTTE LE STAGIONI E DI TUTTE LE ORE La Gran Marca Italiana Posteggio Fiera N. 296-297 Velika italijanska znamka Sejmski oddelek št. 296-297 CAMERANO - (Ancona) LA REGINA DELLE FISARMONICHE KRALJICA HARMONIK UBALDO B0NTEMPI PARBRICA FISARMONICHE-CASTELFIDARDO (Ancona) TOVARNA HARMONIK, CASTELFIDARDO (Ancona) Cataloghi a richiesta. Na zahtevo katalogi. CINCANA BISLERI LIKER ZA VSE SEZIJE IN VSAKO URO ■ C3IC=3IOBCDaC Brizgalne za protiletalsko zaščito v J velikostih po maksimi-ranih cenah (preizkušene in odobrene od gasilske zajed-nice) dobavlja ILERSIČ & CO., Ljubljana, Cesta 29-oktobra 13. telefon 37-54. 16277-6 [CTHJJ3 ENO IN VEČBARVNE Iščemo v centru Ljubljane trgovino z izložbo in 2—3 prostore za pisarno s pritiklina- mi. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »V mestu«. Umrla nam je po dolgi težki bolezni naša predobra mama, stara mama. tašča, gospa Frančiška Misson, roj. Ros soproga stavbenika Na zadnji poti jo bomo spremili v nedeljo 12. t. m. ob 3. uri popoldne z žal — kapele sv. Andreja — k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. LJUBLJANA, dne 10. oktobra 1941. Žalujoči: JOSIP — soprog; EGON, BERTI, MARJAN, KAMILO — sinovi; MARŽENKA, ELVIRA, poroč. MAJNIK, MELANIJA. po poč. PELHAN — hčerke, in ostalo sorodstvo. Umrl je naš dobri soprog in očka, gospod JANEZ FINŽGAR železniški vpokojenec Pokopali ga bomo na Žalah v Kamniku. LJUBLJANA — KAMNIK, dne 10. oktobra 1941. Rodbine: FINŽGAR, NOVAK-MOŽINA, DEBEVC, JANKO Inserati v »JUTRU imajo velik uspeh Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani \