/L Prvi slovenski dnevnik v -Zjedinjenih di žavah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. 4 r Glas Naroda List Slovenskih delavcev tf c-Ameriki. fKLEFON PISARITE: 1279 RECTOR. Eatered a* ftecond-Class Matter, September 27, 1903, at the Post Office at New for*, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTO*. NO. 204. — ŠTEV. 204. NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 30, 1907. — VPETEK, 30. VEL. SRPANA, 1907. VOLUME XV. — LETNIK XV. Radi selitve naše tiskarne v večje prostore in radi delavskega praznika (Labor Day), izide prihodnja številka '' Glasa Naroda'' dne 3. septembra. UREDNIŠTVO. Zjed države in srednjeamer. republike. AKO V SREDNJEJ AMERIKI NE BODE VLADAL MIR, BODE ZA TO NAŠA VLADA SKRBELA. Najmanj priljubljen je našej vladi predsednik Zelaya, republike Nicaragne. THE BIG STICK Washington, 39- avg. Tukajšnja in mehikaoska vlada sia sklenili, da storiti ktmec (neprestanim nemirom in revolucijam ter vojnam v srednjeameriških republikah. Ako tamošnje dq^ele ciame me skrbe za to, da zavlada tam trajen mir, potem bodeta naša vlada i«i Mexico skrbeli za mir. O tem t*> že naznanili vsem petim sredinjeameriškim republikam in sedaj pričakujejo odgovora. Ravno to je storila nudi m^hikDii»ka vlada, ktera je. poslala dobesedaao ravno take note onim ropufblikain. S temi notami se poživljajo Srednjeamerit-ani. naj v bodi H-e žive v medsebojnem miru in naj v to g vrbo sklenejo medsebojne po-^nlbe. Ako bi se pa še. jn>tem prepirali, naj ta prepir izroče v poravnavo Zjed. državam in Mehiki. To sta .storili naša in mehikanska via* i a radi zadržanja niearaguajskega predsednika Zelaya. Ta skrajno bojeviti predsednik se ie v novejšem Času zojvjt pričel prepirati z republiko Salvador ill ker so ostale republike nastopile proti njemu, je bilo pričakovati, da bi v no vie kmalo pričel z v«-j iiol Mehiki je pa pred vsem na tem ležeče, da vlada v njengodbenim |M>toni, tako da bodera obe veliki republiki imeli pri tem ulogo razsodnika. Tukaj s«: vsi prepričani, da bodo predseduj ki -.rednjeajneriških republik na tozadevne note povoljno odgo-vorili in da se bodo medsebojno do-meniii glede nadaljnih diplomat ionih do'^ovoior. Ako hi se pa ta ali ona republika temu predlogu upirala, po-t«£n di>bi republika Mexico mandat, da kaznuje to ali <4110 samojrlavno sestrico. K.er je sedaj za trdno sklenjeno, da se v Srednjej Ameriki skrbi za mir, potem ne bode za jamoš-nje diktatorje in predsednike ugodno, ;iko bi se temu upirali. UMORA OBDOLŽEN BOLGAR. V Chicagu so prijeli Bolgara, kteri je baje umoril malo deklico v Gary, Ind. Chicago, 111., 29. avg. V minolej noči so tu prijeli Bolgara Trifun Marjamova, kteri je na sumu. da je umoril desetletno deklico Lizzie Schroeder v Gary, Ind. Na rokah umorjene deklioe sta utisnjenl črki T. M., kteri sta nastali od žebljev, kteri so v obliki teli črk nabiti v morilčevih čevljih. Ti dve črki so sedaj našli tudi v čevljih aretovanca. Policija pa trdi, da so čevlji aretovanca tako pokriti z žeblji, da se z njimi lahko utisne ves alfabet in ne samo imenovani dve črki in radi tega je Detektiv je rešil pet dečkov smrti. VOZILI SO SE PO 161. CESTI. KTERA JE OD CALDWELL ST. DO ST. ANN AVE. IZREDNO STRMA. Ker se je utrgala vrvica, je drvil voziček s petimi dečki naravnost proti cestni kari od 3. Avenue. SREČNA REŠITEV. Detektiv James Minogue, kteri pripada moštvu inšpektorja McClusky v New Yorku, se je včeraj zjutraj odlikoval po izrednem junaštvu. Rešil je namreč več dečkov, ktere bi bila sicer gotovo povozila cestna kara na 3. Ave. in 161. cesti. Imenovana cesta je od Call"well St. do St. Ann Ave. tako strma, da ne morejo voziti po njej tovorni vozovi. Otroci, kteri stanujejo tam okrog, jo vporabljajo zato bolj pridno. Pozimi se sankajo, poleti se pa vozijo na lepih, pripravnih vozičkih. Tudi včeraj so se razveseljevali z vožnjo. Dvanajstletni Harold MeGrath iz 700 Washington Ave. ima posebno lep voz. Zato se otroci vselej preganjajo, kdo se bode vozil ž njim. Kmalu jih je sedelo pet na vozičku, kterega je krmaril Ilarold sam. Kot veter so drvili po klancu in se zabavali, kar se da. Pod klancem je pivovarna A. G Kupfela. Ko pri drve dečki z vozičkom mimo, pride iz dvorišča baš težak, s pivom naložen voz. Harold je hitro zavil z vrvico, ktera pa se mu je na nesrečo strgala. Dečko je začel voditi voz z nogami: res se mu je ;>o>rečilo za las ogniti se voza. A za prvo nevarnostjo je prišla druga. Voziček je drvil z jednako hitrostjo proti tiru cestne železnice. Kar se prikaze izza vogla cestna kara, ktora .je drvila z veliko naglico. Deček pa se ni mogel oirniti kare več. Vsak je bil prepričan, da morajo zaleti. kar bi pometylo za dečke gotovo »mrt. To je zapazil tudi detektiv Mi-Mojrue, kteri se je peljal s tisto karo M«>torman se je trudil na vse najine. da bi ustavil karo, a zastonj. Ko policist to vidi, skoči na rob pred karo in drži roko prel seboj. Voziček ?»ridrvi z vso silo bas v roko; detektiv ga sune na stran, nakar zleti vseh pet dečkov po cesti. Tako so bili rešeni. I>obili so sicer n.ale praske; tudi detektiv je precej ranjen. Po dogodku je šlo na statine ljudi zlasti pa hvaležnih mater, na policijsko postajo, da vidijo junaka dneva. morilec. pošljemo lepo sli-ko parni- ka, kteri spada k najcenejši, najboljši in najdirefefcnejSi progi za Slovence. PiSite na Anstro-Ameri can a Lin«, Whitehall Building-, Few York. V VARSTVO GOZDOV. Priporočila zvezinega poljedelskega tajnika. Washington, 29. avg. " Poljedelski tajnik Wilson poroča vladi, da se je vrnil iz zapada v Chicago. Na zapadu je pregledal zvezine rezervacije gozdov, o kterih se pa nikakor po voljno ne izraža. On izjavlja, da ako se v Zjed. državah ne bode bolj skrbelo za obstanek gozdov, bodo vsi gozdi tekom desetih let zatrti, tako. da ne ■»'»de od vseh sedanjih ostankov nemiri r. ;»li nepreglednih gozdov ničesar Ostalo. Smrekovi gozdi v Michiganu, Minnesoti in Wisconsinu so sedaj srečno zatrti in po teh državah se lahko potuje po več milj daleč, kjer ni videti druzega, nego ostanke posekanih smrek. Mnogo gozdov uničijo tudi gozdni požari, kteri tvorijo trajno nevarnost. Vlada ima več tisoč uslužbencev, kterih naloga je čuvati gozde pred gozdnimi požari. Najboljši naši gozdi trdega lesa so uničeni radi požarov, kteri so napravili na milijone dolarjev škode. Ako se ne bode ničesar storilo v varstvo gozdov, vsakdo prepričan, da Marjanov ni, -nam bode že v desetih letih zmanj kalo lesa in v petnajstih letih ga ne bodemo imeli niti toliko, da bi si za-mogli izdelati jedno samo staromodno postelj. Predsednik Roosevelt je storil mnogo za varstvo naših gozdov in lahko se trdi, da vsi ostali predsedniki niso storili toliko, kakor on. Wilson trdi, da se mora prihodnji kongres nemudoma baviti z našimi gozdi in izdelati zakone v varstvo gozdov. Tatovi so zastrupili svojo žrtev. FRIC NITSCHKE SI JE PRIHRANIL PRECEJŠNJO SVOTO IN JE KOTEL ITI Y STARO DOMOVlko. Nastanil se je na zloglasnem Bowery v New Yorku, kjer so ga tatovi zastrupili in oropali. CORONER PREISKUJE. Coroner Harburger je včeraj odločno izjavil, da so Frie Nitsehka, kteri je( hotel iti s svojimi prihranki v staro domovino, umorili lopovi iz zloglasnega newyorskega Bowery. Nitschke je umrl 11. t. m. v hotelu Puritar^na 183 flowery. Pri sebi je imel $2000; tudi je nameraval prodat i svoje posestvo, vredno $13,000. Ali ga je prodal ali ne^ ni še mogla dognati policija. Kot je raztelesenje od zdravnika O'Haulona pokazalo, je bil Nitschke zastrupljen. V njegovem želodcu so našli mandeljevo olje. Zato meni coroner, da je bil Nitschke, zastrupljen od tatov. Krčanai- Louis G o os, kteri ima svojo krčmo na vogalu River Avenue in 20. ceste, se je oglasil zadnji pome-deljek pri coronerju Harburgerju in mu uazmanil, da je zvedel o Nitschke-jevi smrti šele iz Časopisja. Rekel je. da je bil pokojnik dolgo časa pri ujemai kot bartender in si je prihranil veliko denarja. Del tega depiarja je naložil v zemljišče. Dne 1. avig. je pustil svkijo službo. Drugi dan potem je šel sta«rvat v hotel Puritan na Bowery. Dne 5. t. m. ^je prejel Goos od njpfea dve karti, v kterih ruu naznanja, da je zdrav, da se počuti dobro ter namerava prodati svojo posest v Brooklynu. Coroner Harburger misli, da je videl kak tat na Bowery karte, ktere je » <1 poslal Nitischko na Goosa; potem je napravil načrt, kako l>i si prilastil denar, kterega ima Nitschke pri sebi. Seveda ni izključeno, da so Nitsch-keja sani«> oropali, nakar se je od žalosti sam zastrupil. Coroner Harburger je ukazal jioli-eiji. naj preiskuje, kako so prišle listin ( {Pokojnika v one-mile-hoivse, ko je vem.lar na Bowery stan val in umrl. Coi-one.rjov uradnik Zauseh se je obrnil na registratuano v Brooklyn, da se dožene, ali je jx>kojnik prodal posestvo ali ne. Policija bode preiskala tudi tvrdko, Jktera je posredovala pro d a j4-x NEZGODE NA ZELEZNICAS. Florida Limited je zavozil v neko lokomotivo. V Missouri ju. Chattanooga, Tenn., 29. avg. Včeraj zjutraj je osobni vlak, znan pod imenom Florida Limited zavozil v neko lokomotivo in sicer miljo daleč od tukaj. Pri tem je bil strojevodja Carter na mestu usmrten in kurilec Thompson smrtno ranjen. Potnikom se ni pripetilo nič zalega. St. Louis, Mo., 29. avg. Na Michigan Ave., kjer vozi železnica preko ulice, je včeraj zvečer neka železniška drezina za vozila v neko kočijo, v ktere j se je peljalo pet osob, koje vse so bile ranjene. Jeden deček je bil pri tem tako poškodovan, da ne bode več okreval. Vodjo drezine so zaprli. Katastrofa v Quebecu. host se je podrl. POLOVICA ŠE NE DODELANEGA, IV2 MILJO DOLZEGA MOSTU JE PADLA Z DELAVCI VRED V VODO. Šestdeset delavcev, kteri so bili zaposleni na mostu, je mrtvili. REŠILNA DELA Ubegli jetniki. Rochester, N. Y., 29. avg. Iz zaporov countyja Steuben v Bathu so včeraj ušli štirje jetniki, kterih dosedaj še niso vjeli. Kaznjenci, so jednostav-no izkopali pod steno tnali tunel, po kterem so prišli na prosto, ne da bi tunel 'preje ke do ^ opazil. Orkan v Iowi. DesMoines, Ia., 30. avg. Tukaj je divjal včeraj orkan, kteri je na poljedelske j razstavi napravil veliko škodo, ktero so cenili na $100,000. Električna žica, ktera se je utrgala, je padla na Knabenshoejev balon, kteri je takoj zgorel. Tudi več šotorov se je podrlo in zgorelo. Montreal, Quebec, Canada, 30. avg. Iz Quebeea se brzojavlja, da se je včeraj popoldne podrl most, kteri še ni dodelan in sej nahaja pet milj daleč od mesta. Vsi delavci, ki so bili na mostu, so padli v reko, in v kolikor je dosedaj znaino, je 60 mrtvih. Od tu so odpluli vlaeni parniki na mesrt > nesreče in iz Quebec a so poslali i-je poseben vlak. Most je bil 1 miljo dolg in polovica, od južnega brega do srede, je padla v reko. Na tej polovici je der-lalo 90 delavcev. Raš ko je pričel stroj piskati in oznanjevati konec dela, zaslišal se je na sredi ropot in takoj nato se je čul klic: 1 'Most se podere! " Delavci so bežali proti bregu, toda pot je bila predolga. Z ne popisnim ropotom so se zlomili železni Pramovi in vse je padlo v globoči no. Le par delavcem se je posrečilo priti ck> obrežja, predno so zadnji deli mostu padli v vodo. Ni jezdno truplo ni prišlo na povr šje, kajti vsa so pod razvalinami v globoke j vodi velet oka St. Lawrence. Šele potapljalci so našli trupla in ob 10. uri ponoči je biLi že 16 trupelj na bregu. Most so pričeli graditi pred sedmimi leti in bi bil dodelan leta 1909; ve?jal bi $10,000,000. Delo je prevzela Phoenixville Bridge Company iz Phoenixville, Pa. Ob 11. uri ponoči "prišlo je iz Que-beca telefonično poročilo, da znaša število mrtvih 60, med temi večin* m a državljani Zjed. držav, ki so vslu-žbeinei družbe, ki deda most. SLUČAJNO VJEL MORILCA. Policaj je v Chicagu probadil spečega trampa in ta mu je v zaspanosti priznal umor. Chicago, 111., 29. avg. V minolej noči je policaj Frank Walsh probudil nekega trampa, kteri je spal v neke j veži. Kakor hitro je mož, ugledal pred seboj policaja, hotel je bežati in je pri tem kričal: ''Vi me hočete .jeti radi umora, vi ste policaj." Na to je pričel bežati, toda policaj ga je s pomočjo revolverja kmalu ustavil. Xa postaji je aretovanec najpreje tajil, da je morilee, kasneje je pa priznal, da je Charles F. Burl^ge, kterega iščejo v Greenleafu, S. CL, kjer je umoril zamorea Gus Ta.merja pred dvema leti, na kar je ušel. Pri njem so našli pisma od governerja South Caroline, s kterimi mu je go-verner odgovoril na njegore prošnje, naj "se z njim milostno postopa, ako se sam javi sodišču. Governer mu je odgovoril, da se bode proti njemu postopalo, kakor določa zakon in tako je raje ostal prost. Zemlja se je udrla. Pittsburg, Pa.. 36. avg. Na Scott Street v predmestju Part Vue, morali so stanovniki ostaviti 25 hiš. ker se je bati, da se ne podro. Nedaleč od tam kopljejo zemljo za Pittsburg arid Lake Erie železnico. Zemlja med tem prostorom in gričem, na kterem stoje hiše, je zelo mehka in tako se pogreza proti onemu prostoru, kjer grade novo progo. Tekom zadnjih 24 ur se je grič pogreznil za 35 čevljev. Vodovodne in plinove cevi so popokale, tako da so ostali brez vode ia luči. Hatty Green in njena posest. Chicago, HI., 30. avg. Mrs. Hatty Green, ktera ima tukaj za $4,000,000 do $5,000,000 zemljiške posesti, se mora javiti pri Board of Review, da navede razlog«, Sema naj se davki na njena posestva ▼ mestu znižajo. Ako ne bode prišla, bodo njene posesti cenili za 10% več, nego so bile cenjene do sedaj. Boji v Maroku. Zopet pri Gasablanki. ARABCI SO PONOVNO NAPADLI FRANCOSKE ČETE, KTERE SO PA NAPAD ODBILE. Sultan poživlja svoje vojaštvo iz Tangier] a v Fes; položaj v Tangier ju se poslabšuje. MULAJ HAFIG. Paris, 30. a vg. Podadaniral Phili-bert brzojavlja, da so Arabei predvčerajšnjim ponovno napadli francosko taborišče pred Casablanco, da so bili pa tudi sedaj poraženi in prepo-deni, tako da imajo velike zgube. V druzih obrežnih mestih vlada mir. Iz Tangierja se poroča "Matinu", da so tjekaj dospeli kurirji sultana Abd ul Azisa, kteri so prinesli vojne>-mu ministru Gabasu povelje, naj takoj pošlje dva kaida z vojaštvom, da tako pom miži čete generala E1 Me-ranija, ktepe se morajo nemudoma napotiti v Fes, kamor mora priti tudi vojni minister. Ako se bode to povelje izvršilo, postal bode položaj v Tangierju zelo nevaren, kajti mesto osi«ane brez vojaštva in bode izročeno na milost in nemilost Raisuliju, kteri jar postal sedaj, ko je zmagal vladino vojaštvo pod vodstvom E1 Meranija, še bolj ošaben. Paris, 30. avg. Iz Cabablanke se brzojavlja listu "Matin", da je nedavni. < izklicani novi sultan. Mulaj Haiig v Mazaganu izdal proklamaci-jo, s ktero navaja, kako škodljiva je bila dosedanja vlada sultana Abd ul Azisa. Nadalje je tudi izjavil, edolovka Dart je dobila povelje odpluti v Tangier. NESREČA Z AVTOMOBILOM. Tri ženske in jeden moški ubite. Rochester, N. V.. 29. avg. Avtomobil. kterega je vozi! dr. George Wal-dron. je blizo Canadaigue zavozil v voz ulične železnice, kteri ga je razbil. Zdravnik in vse tri ženske so obležali na mestu mrtvi. ■ V prid siromakom na Puerto Rico. San Juan de Puerto Rieo, 29. avg. Governer Post je/ izdelal načrt, po kterem se v raznih krajih otoka ustanove kolonije za siromašnejše prebivalce. Kolonisti bodo tudi dobivali delo pri gradnji železnic in cest, tako* da bodo lahko poplačali svoja do-movja. Ta načrt je izdelal radi tega, ker postaja beda v mestih vedno večja. IKoslimnjeii ali i'v Ameriko vzeti-FRANK SL. New York, ti. Y, ker tu bode* naj poltene je in najbolje SaKser je priznani zastop-Vik vaefc :r«*Di*3ih ^anrrDdDth dru*r Vesti iz Rosije. Obsojeni zarotniki. VOJNO SODIŠČE, KTERO JE SODILO ZAROTNIKE PROTI CARJU, JIH JE SPOZNALO KRIVIM. Trije so obsojeni v smrt, ostali v ječo, prisilno delo in izgnanstvo. POMANJKLIJIVI DOKAZI. Petrograd, 30. avg. Vojno sodišče, ktero je sodilo 18 osob, ki so bile ob-dolžene zarote proti carju, je izreklo svojo sodbo. Trije obtoženci, Nikiten-ko, Simoskij in Naumov so obsojeni na vešala, ker so organizovali zaroto. Drugi štirje so organizovali zaroto z namenom prepoditi vlado in radi tega so trije obsojeni vsak v triletno prisilno Jdelo. Pet jih je obsojenih radi podpiranja zajote v pro-gnanstvo in zgubo državljanskih pravic. Šest, med temi tudi odvetnik Teodozijev in njegova žena, je oproščenih. Boris Nikitenko, ki je obsojen v smrt, je sin polkovnika, kteri se je odlikoval pri zatrt ju upora na križarki Očakov. Oproščeni Feodozijv je sin podadmirala in njegova žena je hči generala Šverina. Pri vsej obravnavi so bili dokazi zelo pomanjkljivi. Iz Avstro-Ogftke. Zopet nagodba. NA DUNAJU SE PRIČ NO V KRATKEM ZOPET OBRAVNAVE GLEDE NAGODBE MED AVSTRIJO IN OGRSKO. Generalni štrajk v Stolnem Bel gradu na Ogrskem; vojaško "posredovanje' '. BOJI MED RUMUNCI IN MA DJARI. LEVOVA ŽRTEV UMRLA. Žena, ktero je napadel ubegli lev v Pittsburgu, je sedaj umrla. Pittsburg, Pa., 29. avg. Gospa Ana A. Uuckejeva, ktero je v Luna parku v tukajšnjem mestu napadel ubegli lev in jo grozno razmesaril, je včeraj dopoludne v bolnici umrla radi za-dobljenih ran. Lev je, kakor smo poročali, ženo vrgel 11a tla in jo z zobmi in nogami grozno razmesaril. Njena pljuča je lev prodrl z zobmi in razun tega jej je tudi več reber zlomil. Vsled tega dogodka so tudi zaprli lSletnega Clarence Chapelle, kteri je snažil levovo gajbo in jo najbrže pozabil zapreti. Tri ženske, ktere so bile v parku zajedno z gospo Huckovo, so se napada tako prestrašile, da so še danes bolne in morajo še v nadalje ostati v zdravniškej oskrbi. Razun tega se sedaj tudi prepirajo trije policaji, in vsak izmed njih trdi, da je on ustielil leva, ter zahteva za to pohvalo in naravno tudi nagrado. V levo vem truplu so našli nad dvesto krogelj in ran, tako, da ne bode mogoče dognati, kedo ga je pravzaprav ustrelil, Razun policajev trdi tudi mnogo civilistov, da so oni ustrelili leva. Mogoče je. da pride ta prepir tudi pred sodišče, da se lev kolikor mogoče proslavi. Kaznovan sodnik. Cincinnati, O., 29. avg. V nekej hiši na Richmond Ave., kjer se oddajajo meblovane sobe, našli so bivšega policijskega sodnika R. F. Sin-gletona iz Newporta, Kv„ zvezanega in nepopisno pretepenega. V onej sobi sta stanovala nek moški in njegova žena. ktera sta trdila, da se imenujeta West in da sta prišla iz Cleve-landa. Oba sta v ponedeljek odpotovala. ne da bi povedala, kam se napotita. Sodnika so prepeljali v bolnico, kjer so zdravniki pronašli, da so njegove poškodbe take. da ne bode več okreval. Zdravnikom je Singleton naznanil, da je v ponedeljek ostavil svoje stanovanje, na kar so ga lopovi zvabili v ono hišo, kjer so ga oropali. Obesil se je pred očmi svoje žene. Commerce, Ga., 29. avg. Bogat lastnik bombaževih E nasadov James Wright se je včeraj prepiral s svojo ženo. Ko se je prepira naveličal, jej je dejal, naj vendar preneha. Žena s© pa za njegov poziv ni zmenila in to ga je tako vjezilo, da je vzel vrv, odšel pred hišo, zlezel na visoko in se tu pred očmi svoje žene obesil. V slovo jej je še dejal, da se sedaj ne bode več z njim prepirala. Oba sta se vedno prepirala in pri zadnjem prepiru jej je dejal, da s® bode obesil, kakor hitfo pride do prvega prepira. Dunaj, 30. avg. Razprave za na-godbo med Avstrijo in Ogrsko se /•»-pet priono dne 10. septembra v tukajšnjem meistu. Sedaj se zopet z;t'*-juje,Tda se bodo za vršile ujuhIii«.-. sicer radi tega. ker je i_.-ki ka-Vuiei vsled domače krize v velikih :iepri-likah, tako da se vsled bojazni pred Hrvati skuša približati Avstriji. Budimpešta. 30. avg. Iz Stolu c^a Belgrada prihajajo vznemirljive vesti. Vsi tamošnji delavci so prif-eli štraj-kati in štrajk se je tako razširil, da je moralo vojaštvo zases: i mesto. Budimpešta. 30. avg. V Panadtv, komitat Iviskiikuli".. prišlo je med m-munskirni kmeti in vojaštvom do krvavih bojev. R-iimunci tam nastanjen-^ častnike" 24. pešpolka raz-žalili. nakar so častniki alarmirali vojake, kteri so morali napasti do-maeine. Slednji naravno niso mirno gledali in so naskočili ter osvojili hišo, v ktere j so stanovali častniki. Potem je pričelo v* jaštvo streljati in S kmetov je oblegalo mrtvih ter 16 težko ranjenih. Te žrtve jasno dokazujejo. kako slaba disciplina vlada meu avst ro-o grški mi častniki, ktere morajo davkoplačevalci preživljati. Rumena mrzlica na Cubi. Washington. 30. avg Govt mer Magoon poroča iz Havane, da se položaj z ozirom na rumeno mrzlico v Cienfuegos vsaki dan izb- Ijšuje. V vojaškem taboru sedaj ni nijednega bolnika več ostalo vojaštvo in tudi «-»-vilisti čistijo mesto. Rumena mrzlica se jet sedaj pojavila v Campo pri Havani, kjer se je pripetil nov slučaj te bolezni. Novice iz inozemstva Berolin, 29. avg. Ko je včeraj nemški cesar Viljem pozdravil vojne vetejrane v IIa.n 110veni. je bil pri tem tako neroden, da je padel raz konja v prah pred vojake. Pri tem se ni poškodoval in je takoj za jahal druzega konja, nakar so ga morali ljudje naprej pozdravljati- Longford, Irska, 29. avg. Tekom včerajšnjega dne so zopet zaprli par irskih agitatorjev narodne stranke, kteri so obdolženi, da so agitirali v prid nemirov. London, 29. avg. Iz Petrograda se poroča, da je bivši ruski ministerski predsednik Witte postal ravnatelj neke ruske zasebne banke, ktera se bavi z inozemsko trgovino. S tem 6e je Witte povsem ločil iz javnega življenja. Znano je, da njegovo zasebno posestvo ni veliko in to velja tudi o premoženju. Njegova plača, ktero bode sedaj dobival, bode izdatna. — Witte je #.e dolgo časa želel ostaviti državne slVužbe in to je sedaj dosegel. Desetletni morilec. Oil City, Pa., 29. avg. V Clarion a. Pa., je tamošnje sodišče ^poznalo desetletnega dečka McKinley Richmon-da krivim umora po prvem redu. Sodnik je poslal dečka v reformni zavod, kterega je ustanovil Morgaza in sicer za nedoločen čas. Deček je v mi-nolem maju ustrelil svojo mlajšo sestrico, ker je vrgla nanj mali kamenček. — Žrtev verske blaznosti. Detroit, Mich., 29. avg. Tukaj so zaprli Nemca Alberta Stemmelena, ker je v verskej blaznosti utopil svojo hčerko. Sodniku je svoj zločin priznal in sedaj ga bodo preiskali, da se dožene, je li v resnici blazen. Pri zasliševanju je bilo opaziti, da se kesa, in tako je najbrže pri zdravej pameti in se le dela blaznega, da Be izogne zaslužene j kazni na vešalfh. Deklico je vrgel v reko Detroit raz most. Njeno truplo so našli šest milj daleč od mosta. iS, :■■■'.'.. '' \ • . .i;.. . • ., "GLAS NARODA" t Slovcnic Daily.) Owned an« „ leto za mesto New York . . 4.00 ,, pol leta za moto New York . ,, Kvropo ax v-e leto.....4.."»O ,, ,, ,, |k>1 k-tu.....2.50 ,, ,, retn leta .... 1.75 V Evropo pošiljamo skupno tri številke. 'GLAS NAHODA" izlxaja v-ak .lan iz-vtemši neilelj in ppunikov. "GLAS [NARODA" ("Voice of the l*eople,T") lassue s-vo Kui-ban 4iajram ali post, kajti "Glas Naroda" jih obišče še le drugi teden. A'zrok: selitev tiskarne v večje prostore, ke objavili Članek o modernem knjigovodstvu in to nam daje -I»riliko premišljati o knjigovodstvu neke banko-vne "kuče", kjer baje vsakdo lahko sprejema denarne vloge in izdaja hranilne knjižice, le da bran i tel.j |>otem zelo luž a vino pride do svojega denarja... • • • To je seveda čudno... Čudno pa je tmli, da -ie uredniki pri nekem navi-dezn hrvatskem listu vsako leto menjajo in čudno je, da v t ve^do take tajruwti imenovane^ knjigovodstva, da je ona **kuča" trikrat čudna... * * • Ta «uwle>. je najbrže tudi vzrok, da be oni uradi Čudne "kuče" v novej-Itiem času tako čestokrat zračijo. V 1 tajih je najbrže preveč zraka, kteri s^ dolgočasi po onem, kar je z delnicami odšlo. .. • ♦ • f*red par leti smo imeli polne glave Filipinov, kteri bo nam pa sedaj v Želodcu. To je tudi pravilno, kajti na ta način se jih lahko naravnim |K»t<»m znebimo. . . « * * Vsi letni časi naj se ravnajo po letošnjem poletju: prišlo je kot pozni ist in nedaj se tako rano posla v-lja... ♦ * * V Ameriko je dosj>el švedski princ Viljem in s*xlaj imajo v poletnej koloniji milijonarjev z njim vse polno komedije. S potomcem brutalnega Bernadotte! Oni so si jednaki: par-veniji denarja in več ali manj "modre" krvi... » * • S 127 proti tri as« ivo rn je med- narodni k nirres bode bodočim častnikom vojne mornarice le koristilo in njihovej ninrnarski spretnosti ne b" škodovalo. . . ♦ * * Fanatično juna)Hvo Arabcev v njihovem boju proti Francozom prihaja, kakor ^mo že v soboto povdarjali, odtod, kpr verujejo m oh a med an <*i, da bode vsakogar, ki pade v boju, sprejelo na "onem svetu" 10,000 deklet. Marsikedo izmed nas bi pa, ako bi bili troobamedanci, bil zelo previden a svojo srfnestjo... m m w ' A' * stalem je pa mlado ženo po preteku šestih dni Bog zopet poslal nazaj: in tamozni božji služabnik se je z nj<> zopet nastanil v svojem stanovanju. In soflaj je njen mož nad vse srečen, kajti on je prepričan, da se ni nič nemoraličnega zgodilo. Njemu je glasom evangelija zagotovljeno nebeško kraljest\». . . » » * Sodnik Landis, kteri je Rockefeller ja obsodil v plačilo denarne kazni #29,000.000, je, kakor se poroča, zbolel radi nervoznosti. Mr. Rockefeller je pa stvar vzel bolj "easy" na znanje in je popolnoma zdrav. . . * 4» Nek policijski sodnik je včeraj o-prostil obtoženca, dasiravno je pretepal svojo taščo. Sodnik ima najbrže tudi taščo, ali se pa ravna po principu "ženske ravnopravnosti".... » » • Konvencija za Hearst a. dne 24. septembra ? ! Kaj ? Ta tudi še živi T____ » » • 50.000 novih sedežev v newyorskih ljudskih šolah — in šej vedno ne za-d it je! Naše šolske oblasti kakor tudi stavbeni oddelek ne more dohajati (kljub marljivosti) naše zakon- -ke' marljivosti. . . * * * Mestno zastopstvo v Highmore, Dakota, je odredilo, da je "Flirt" na ulicah prepovedan. Občinski svetniki so pa pozabili določiti, kaj je razumeti pod hesedio "Flirt"... Newyorske slike. XV. Častniki v Ameriki in a v ancement do natakarja. Bivši evropski častnik — (poznam le take, ki so tratili čas v avstrijske j c. & kr. ter " kaiserlich'' Vilje-movej vojski) — ki je v Ameriki postal kaj več, nego navadem natakar, je pri nas prava redkost. Piislovna bela vrana se lahko poleg tacih dan-■gub kar sivo pobarva Tako mi je zatrdil lani v grškem res I .a v ran tu Kstiatorion Princessa S. itia na Albany Street nek bivši " Herr Kamerad" iz avstro - ogTske vojske in jotden izmed potomcev one-Lra generala, ki je vodil "armado" preko Save v uporno Herceg-Bosno. Da je imel plemski predikat "pl." Kaplan\*i, mi seveda ni treba posebej I>ovdarjati. Toda on je spadal k belim vranam, kajti (bil je Horvat in krožmikov ne pomival. Razun tega je bil tudi "vem der Cavallerie" in ker je znal dobro jezditi, tako v šoli za ježo, kakor tudi drugod, si je kmalo našel v Montclairu bogato Dulcineo, ktero je napumpal za gotovo svetico in potem ga je vzela noč. . . Te dni s«m sedel v nekem nemškem restavrantu s par znanci, ko je prišel pismonoŠa. Prinesel je pismo za «necega ''barona van" Toplitz-Do-berlinga, kteero je bilo naslovljeno na omenjeni restavrant. Tegu barona pa v pisarni "business mamagerja", kakor tudi med raznimi gosti, ni nihče jwiznal. Nakrat se je pa manager nekaj domislil in odšel v kuhinjo. In res, tu je našel plemefnitega adre-sata, kot novega pomivalca krožnikov in steklenic, kterega so njegovi kolegi imenovali "the dutch fool'*. Ta človek je bil že preje nekoliko sumljiv. Prosil je namreč kuharja, naj mu da za zajuterk čašo čokolade in pri tem ga je nagovoril z "Herr Kamerad".... Bivši nadporočnik dratronskega polka v Berolinn. Dol-frovi. Brez novčiča. Zadnja rešitev: Amettika... ♦ * * Na dolenjej Guljaš Ave., med " 1. ulico in Houston St., poznam nek či-futski lokal. Tam se zbirajo ravnokar iz Avstrije došli degradirani Člani " častniškega kazina". Tako se namreč imenuje miza, kjer se vsaki dan zbero. Ti ljudje so sami poročniki in nadporočniki, kterim ni kiz-mrrt dodelil, da bi bila doba njihovega parasitstva dolga. Pri ti mizi so Še vedno "die Herren Kamera-den ". Vsi imajo v žepih male krta-čice, s kterimi si vsaki čas češejo lase, v kterih se še niso za redile uši. Vsakega novodošleca pozdravijo s tem, da vstanejo in udarijo peto ob peto, tako, kakor kak dalmatinski "magarac", ko nosi tovor na Oinaro-Planino in ko se mu vsede njegov gospodar baš nad zadnji dve nogi. Vsi imajo budi brke pnfagaae na- steJiens >• \-zgojeno srčice v oni del hlač, ki prikriva oni del trupla, kterega "Die Herren von der Cavallerie" najbolj potreb u j ej o. Vsled tega sej ponudi jeden za drugim dobremu krčmarju za hlapca ali "omni-busa". Prvi se ponudi "von" Bie-nenfeld, kteri hoče na vsak način pomivati krožnike, toda kramar dobro ve. da častnik ni za nikako rabo na svetu. Ko ga zavrne, ptstane bivši poročnik navaden tramp in trempa v — Chicago, kjer dobi delo pometa-ča pri izdelovalcih klobas. Drugi se ponudi za om i val ca krožnikov "von" Sack in potefcn "von" Lewetzow. Ko tudi ta dva zavrne, napotita se peš ekrog sveta... Prise (1Š i v Yonkers, oziroma severno naše predmestje, dobita delo in nakladata pri železnici premog... * * * Poznam tudi druga častnike; nek ožji rojak in bivši nad poročnik aranžiral je sedaj srečno za zidarja in ta mi je zatrdil, da, ako bi vedel, da pri nas zidar zasluži acč, nego v Avstriji kak polkovnik, bi gobovo ne čakal, da bi postal nad poročnik, temveč bi že davno bil tu zidar in si služil svoj kruli na ljudem koristen način. Nadalje poznam v New Yorku bivšega poročnika italijanskih bersaglie-rov. Ta ni imel spočetka sreče, toda končno je postal mežnar italijanske cerkve na Washingt> n Square. Ker si pa Vatikan in Quirinal nista nikdar jedina, moral je tudi cerkev osta-viti in sedaj prodaja po mefctu banane in peanute. Upam, da pride srečno do mafije, seveda še le potem, ko preneha žvižgati: I bersaglieri portano, la piuma sul capello" itd. * * * Tudi druge 'bivše* častnike poznam, toda bolje je, da molčim, ker jim nečem oživljati blagih spominov na do-bk>, v kterej so bili še gospodje. Pač jih pa poživljam tem potom na ra-port, da jih (v kolikor so Slovenci in jedo kruh slovenskih Američanov) opozorim na dejstvo, da je grdo in smešno ob vsakejj priliki posluževati se pokvarjene nemščine, ktera ne dela časti niti potomcem Vaclavo»v, niti onim »Tagelonov.... najmanj pa deželi, v kterej živimo in v kterej se cejni praktičnost višje nego "plemstvo" in nekdanje kom i sne "časti". _____Z. Pismo iz Ljubljane. Izvirno poročilo za "Glas Naroda". Jed no izmed najvažnejših vprašanj je gotovo naš deželni zbor. Važno je radi tega, ker je to -najvišja reprezen-tacija naroda, v kteri so Slovenci v prejtežni večini. Zato je toliko bolj obžalovanja vredno, da ne deluje, kar je nepreraeunljiva škoda za vso deželo. Napačno je mišljenje, da se zamujeno lahko pripravi. Koliko važnih gospodarskih, vprašanj leži nerešenih! Vsi stanovi tipe, zlasti pa kmetski, na kterega bi se moralo prav posebno paziti. Danna-dan vidimo, kako propadajo kmetije. Deželni zbor pa lepo počiva. Ali zasluži naš kmet, da doprinaša baš (jd najvišje žrtvef Ali je zato volil svoj 4 zastopnike, da ga bodo upropastili in žrtvovali politiki f Za kmeta je pravzaprav vsejedno, kdo ga zastopa. Glavna stvar niso oeobe tega ali onega političnega mišljenja, ampak dejanja, resno delo. Kmetsko vprašanje je gotovo važnejše kot v&a druga. A da ga ne smatrajo kot tako, jef dokaz, da ga sedanji zastopniki ne razumejo ali nečejo razumeti. Velika in važna vprašanja zahtevajo velikih žrtev. Teh pa ne prinašajo naši zastopniki, kar kaže, da so jim vprašanja stranskega ali osobnega pomena več kot ubogo t-rpeče ljudst vkv Toda k stvari. Kranjski deželni /.bor obstaja samo še po imenu. V resnici ni deloval že leta in leta. A tndi 'bližnja 'bodočnost je taka, da ne obeta nobenih uspehov. Ves prepir datira od tedaj, ko je prišlo v zbornico retoirganizovano zastopništvo bivše klerikalne in sedanje slovenske ljudske stranke. Pričel se je boj za nadvlado. Narodno napredna stranka je ime^a v zvezi z nemškim veleposestvom večino. To je tista večina, ob kteri se je tako »podtikala S. Li. S. (slovanska ljudska stranka). Ker je bila ta po številu zastopnikov najmočnejša, zahtevala je vodstvo dezejne upraveL Ker ni ničesar opravila proti slovensko-nemški večini, začela je z obstrukcijo, ktera se -je vršila natančno tako, kot so jo študirali njeni zastopniki na Dunaju. Čas spreminja vse. Tako so se spremenile razmere; tndi v deželni zbornici. ¥te«ri«i na ljubo k6nštatn- znanem pravilu: Kjer se prepirata dva, tretji dtdbiček ima. Tako bi se bilo tndi kmalo zgodilo. Svojelčasno bobnenje proti zastopnikom velepose-stva je naenkrat prenehalo. In rodila se je tiha zveza med S. L. S. in Nemci, seveda proti dragoeeni odkupnini, da ostane vejleposestvo tudi p • spremenit vi volilne pravice tako, kot je, in da se brez izrednega privoljenja ne sme spremeniti v bodoče. Ali ni to krasna koncesija? No, slo-vefcisko ljudstvo je jagnje, ktero se da voditi, kakor kdo hoče. To vedo zlasti njegovi zastopniki in to tudi izrabljajo vedno in povsod. Spremenil se je položaj. Obstruk-cija S. Lf. S. je prenehala, a začela je obstruirati NI N. S. (narodno-napredna stranka), ktera je takoj uvidela, da sej skuša vpeljati novi volilni red le na njen račun. Prej so zastopniki S. L. S. dokazovali potrebo obstrukcijo in ljudstvo jim je trdilo. Zdaj so pa naenkrat začeli: mi želimo delati za vas, a ne moremo, ker -nam ti branijo. Oni so vaši sovražniki. In dobro ljudstvo je zopet vrjelo. Ali ja* bilo to pravično in pošteno? Ne. S. L. S. je pokazala in vpeljala orožje, ki se vihti zdaj napram njej. N. N. S. se zdaj le brani, kot se brani vsak črv, če stopiš nanj. To je v naravi. In čim večja je sila, toliko večji je odpor. Politika S. L. S. gre za tem, da za-tre N. N. S. Kako so vendar naivni. Naj preneha danes — jutri bode druga, s tistim prepričanjem in tistimi ideali, četudi pod drugim imenom. Hrast ostane hrast, pa ga imenuj kakor hočeš, v bistvu namreč. Bk-rba je vendar naravna. Borimo se posamezno, borimo se v skupinah. Tako je bilo in tako ostane. Zato bi pa morali biti toliko strpljivi, da bi sicer zastopali svoje mndnje, a končni namen, in ta je: pomagati narodu. Le pota so Tazlična. In mi, da imati S. L. S. in N. N. S. tisti končni namen: pomagati narodu. In ta poa ne zapazi prosto ljudstvo tega škanda~ loznega postopanja, so preoblekli svoje ideale. Nekdaj je bila narodnost, materni jezik, narodove pravice vise. Danes ima vse to le postranski pomen. Danes je vera prva, vse drugo je stransko, krt se je, nedavno izrazil odličen duhoven in vodja koroških Slovencev: "Pustimo narodnost, rešimo vero. * * Tako gre povsod pri nas. Čas hiti in se ne vrne. Kar je zamujenega, se sicer poskuša lahko popravljati, če «9 pa tudi pripravi, je drugo vprašanje. R. LISTNICA USEDHI&TYA Dopisniku iz Sheboygan a, Wis. Vaš dtopiB rana v koš. Naš list ni za med-sefoojrae prepire. Če imate kaj med eeboj, poravnaj t a se sami' in ne vlačite zadeve v javnost, ktero nič ne briga. Kam bi pa prišli, če bi priob-oevali vse, kar se dogaja med rojaki! Zato pa: malenkostne domače zaderve poravnajte doma. POZDRAV. Pred odhodom v staro domovino po-pozdravijava vse rojake širom Amerike, posebno pa tiste prijatelje ter znance, ki so naju v Calumetu na kolodvor spremili. Vsem skupaj kliče v a : Živeli! Na svidenje ! New York, 29. avg. 1907. Fran Grum. Fran Pire. Pri mojem odhodu v staro domovino se tem potom od vseh prijateljev, znancev tek* društvenih bratov v Broughtonu, Pa., poslavljam; posebno pa pozdravi j am Ivan Božiča, ženo in sotovariše. Na zdar! New York, 29. avg. 1907. Fran Boštjančio. Pri odhodu v staro domovino pozdravljam srčno vse rojake, zlasti pa mjoje stariše in brate v Willocku, Pa., ter kličem vsem skupaj: Živili! New York, 29. avg. 1907. Ivan Kovač i č. Na obali Atlantika pozdravljam še enkrat, predno odhajam, vse rojake po Zjedinjenih državah, posebno pa prijatelje in znance v Morley, Colo., ter svojega šurjaka. Na srečno svidenje ! New York, 29. avg. 1907. M. Aeavar. Zadnji pozdrav pri odhodu iz New Yorka rojakom in znancem po širni Ameriki, posebno pa onim sorodnikom, prijateljem in znancem v Cla-ridge, Pa., posebej še Lovrenc Jerasu. Z Bogom! New York, 29. avg. 1907. Fran Še t In a. lOv n t__> katoildko podp. društvo u svete Barbar OPOMIN. Vse one, ki mi dolgujejo bodisi na hrani ali v gotovini, naj bode prijatelj ali sorodnik, opominjam, da mi v teku 14. dnij poravnajo dolg; če ne, jib bod em naznanil v vseh tukajšnjih kakor tudi v staro kraj s kih časopisih s polnim imenom. Pozor trudi rojakom pri Lumber Baboock Co. Matija Heršič, P. O. Box 272, Dunlo, Pa. (2x 30—«) Kje je FRAN DIVJAK? Doma je iz Dobrave pri Ljubljani; pred dve-mi leti jd bil v Ghicagu, I1L Za njegov naslov bi rad zvedela njegova sestra: Mary Divjak, 3504 E. Slst St., S. E., Cleveland, Ohio. (6x 30—8) DELO! DELO!! DELO!!! Takoj potrebujem 35 DELAVCEV ZA DELO V ŠUML Plača je -voznikom in Žagarjem $1.90, klestaČem pa $1.80 na dan. Vprašajte se pri: Jolm Zgonec, Z. O. Box 21, Ash tola, Pa. (29-30—8) Camp «3. vzgor, tako da izgledajo natačno ta- jem, da se je S. L. S. BpodtfkaJa (28-8—0-9)Bx Kje je moj brat ANTON PIRCt Doma je iz Vrh Trebnje na Dolenjskem. Zadnje pisano sem dobil iz Čorbett, Wyo., in potem pa ne dobim nobenega odgovora več. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da ga sni naznani. — Joe Piry, P. O. Fofresta, Colo. Pozor 1 Ako hočeš imeti lep spo-lin iz Amerike, pošlji svoj naslov na: Nl<> vensko-Hrvat-sko Zdravišče, Dr. J. E. Thompson, 334 W. 29th St., New York, N. Y., in dobil ga boded zastonj. države Sevem« Sedež: Forest City", Pa. «ia 1Q03 v dHtavf f*««um \ fcnfl i OSBOKim: Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forsst Pm. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Asm, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. EL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHlC. Box 537, Forest City, Pa. ^ NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duiyea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Ta. FRANK SUNK, Luzerne, Pa. v , POROTNI ODBOR: KAltOL ZA T. AR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAH, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: I-ran Tel kam, P. & real City, Pa. . ,, DruStveno glasilo je "GLAS NARODA". NAZNANILO. Kje je ANTON ROZMAN T Doma je iz Stražišča, fare Šmartno pri Kranju, Gorenjsko. Pred kacimi 5. leti je prišel v Ameriko in njegov zadnji naslov je bil: Anton Rozman, 1734 Bandit St., Davenport, Iowa. Kdor izmed rojakov ve kaj o njem ali za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Ludvik Benedik, Care of Frank Sakser Co., 109 Greenwich St., New York. Tmena delegatov za H. glavno zborovanje, ktero se prične 16. sept. 1907: Za postajo štev. 1 v Forest City, Pa., Martin Grerčanan Tn1; Ivan Tor-nie, Josip Bueeneli st~ Za postajo štev. 3 v Moon Runu, Pa., Ivan Telban. Za postajo štev. 6 v Clevelandu, Ohio, Anton Oštir, Mihael Jalovec. Za postajo štev. 8 v Johnstownu, Pa., Josip In tih ar. Za postajo štev. 9 v Weir City, Kansas, Pavel Obregar, Fran Presnk. Za postajo štev. 10 v Coketonu, W. Va., Fran Vodopivec. Za postajo štev. 11 v Duryea, Pa., Jakob Brecelnik. Za postajo štev. 13 v East Mineralu, Kansas, Martin Oberian. Za postajo štev. 16 v Willocku, Pa., Josip PeteraeL Za postajo štev. 17 v Broughtonu, Pa., Pavel Fortunau Za postajo štev. 18 v Flemingn, Kansas, Fran Zupančič. Za postajo štev. 19 v Bridgeport u, Ohio, Alojzij Šuštaršič. Za postajo št. 20 v Claridge, Pa., Ivan Močnik. Za postajo štev. 21 v Little Falls, N. Y., Fran Pohleven. Za postajo štev. 27 v Yale, Kansas, Matija Izlakar. Za postajo štev. 32 v Braddockn, Pa., Fran Knafelc. IVAN TELBAN, glavni tajnik. ROJAKI, NAROČAJTE SE NAJCENrJJšl DNEVNIKI Na * GLAS NARODA ', NAJVEČJI TM f mm-miim line kegularrtl potni parnlkt 44LaUra" (nov z 2 vijaki) odpluje 7. sept. (nov z 2 vijaki) odpluje 17. septembra. •^Francesca" odpluje 1. oktobra. "Quilia" odpluje 12. oktobra. vodijo m«u Vorkom, fr^tom In Moko. Najpripravnejša in najcenejša paiobrodija trta v Ljubljano in sploh n« Slovensko. Železnica velja do LJubljane le SO centov. Potniki dospe isti dan na pamik, ko oa društvo sv. Jožefa št, 29 v Imperial u, Pa., Florjan Prošt. Za društvo sv. Jožefa štev. 30 v Chishohnu, Minn., Ivan Kočevar, Jose p Lani. Za društvo »v. Alojzija št. 31 v Braddocku, Pa, Alojzij Hrovat, Matevž Kikelj, Anton Sotler. DROBNOSTI. KRANJSKE NOVICE. Bivši jurist Ivan Kukla zopet v zaporu. Bivši jurist, leta 1878 v Ljubljani rojeni Iv. Kukla, je s svojega izprehoda po svetu srečno zopet pri-romal v zapore ljubljanskega dežel-netra sodišča Kukla je v Boleanu na Tirolskem znal nasproti nekemu obrtniku tako spretno nastopiti "kot star šolski kolega", da mu je ta posodil par »to kron. Od gospoda Kamposcha je v Boleanu izvabil 70 kron in je na to s svojo spremljevalko izginil. Na poziv bolcanske policije je bil Kukla Groedenu aretiran in spravljen na varno. Sedaj se je izvedelo, da je Kukla v A v.-tro-Offrski uprizoril že sliene * * pum pa rije ''. Državno pravd-ništvo v Budimpešti, kjer se je klatil okolu kot Ivo Kakla, ga zasleduje radi 1000 kron, deželno sodišče v Ljubljani _ra pa že od maja zaslednje radi aleparije. V Inomostu je Knkla poročniku Cizekn izvabil 200, neki tr-gov*ki uslužbenki pa 150 kron. Tudi na Dunaju ,je poneveril razne večje trot«. Koklina vagabnndska junaštva bodo predmet zanimivi porotni obravnavi v Ljubljani. Groma nevihta je divjala 7. avg. ob 8. uri zvečer v Stari Oselici in okolici. Malo je grmelo in vsula se je toča, debela kakor orehi in jajca, da j« pokrila zemljo aa štiri prst« na Za društvo Marija Zvezda št. 32 v Black Diamondu, Wash., Bernard Šmalc. Za drušivo sv. Barbare štev. 33 v Trestle, Pa., Fran Šifrar. Za društvo sv. Petra in Pavla št. 35 v Llovdellu, Pav Anton Bombač-Za društvo sv. Cirila in Metoda št. 36 v Conemaugh. Pa., Josip Dre-melj. Za društvo sv. Janeza Krstnika št. 37 v Clevelandu, Ohio, Antoa Ocepek, Ivan Avsec. Za društvo Sokol št. 38 v Pueb lu, Colo., Ivan Pluth. Za društvo sv. Barbare št. 39 v Roslynu, Wash., Fran Knavs. Za društvo sv. Mihaela Arhangela št. 40 v Claridge, Pa., Matija Re-gina. Za društvo sv. Martina št. 44 v Barbertonu, Ohio, Mat. Kramar. Za društvo sv. Jožefa št. 45 v In-dianapolisu, Ind., Alojzij Rudman. \ Za društvo sv. Barbare št. 47 v Aspenu, Colo., Fran Marolt. Za društvo sv. Jurija št. 49 v Kan-, s as City, Kansas, Peter Špehar. 7-\ društvo sv. Petra št. 50 v Brook-| lynu, N. Y., Ivan N. Gosar, Za društvo sv. Petra in Pavla št. 51 v Murrayu. Utah, Josip Sneller. Za društvo sv. Jožefa št. 53 v Lit-tie Falls, N. Y., Fran Rožanc. Za društvo sv. Roka št. 55 v Le-, mont Furnace, Pa_, Jakob Novšek. Za društvo, sv. Jurija št. 61 v Read-ingu, Pa., Simon Luzar. Za društvo sv. Petra in Pavla št. 66 v Joliet u, HI., Mihael Vardjan. Za društvo Is us Prijatelj Malenih št. 68 v Menessenu, Pa., Nikolaj Vin-cetič. Za društvo Zvon št. 70 v Chicagu, 111., Ivan Stržina. JURIJ L BROŽIČJ, glavni tajnik. debelo. Bliskalo se je kakor bi gorelo* Pomendrano je vse. Drevje je golo kakor pozimi, še ljubje je vse razbilo. Gozdno drevje je polomljeno, da ni mogoče po poti v Oselico. Kozolci so podrti, žito razmetano, na " Slemenu*' je podrlo hlev in zasulo živino, oken je pobitih brez števila Škode je samo pri sadju in žitu na tisoče. 15 minut je trajala strašna nevihta. Pomanjkanje vode v Boh. Bistrici. Navzlic vsem opominom županstva, naj prebivalstvo štedi z vo'do, tratijo' nekteri vodo, kot bi v Boh. Bistrici sploh ne mogel nikoli izbruhniti požar. Rabijo jo za vse mogoče in nepotrebne namene, dasiravno je županstvo svarilo ljudstvo z oklici na občinski deski in razglasi pred cerkvijo. Ako ne bode vse nič pomagalo, treba bode neobhodno, da poseže vmes višja roka. Mlatilnica jo je prijela za lase. Na Brdu pri Ljubnem na Gorenjskem je mlatilnica prijela »a lase Katarino Brejc s tako silo, da ji je odtrgala kožo z glave. Katarina Brejc je težko poškodovana. V trebuh mu je zasadil noš. Nedavno je v Naklem pri Kranju Janez Pieman zasadil nož v trebuh laškemu kaaenoseškemn delavcu Otiliju Piutti. Piuttija so prepeljali težko j ranjenega v Ljubljano, kjer je umrl. PRIMORSKE KOVICE. Žrtve logarja v goriški okolici. Dne 9. avgusta je umrl Jožef Remc iz Vito vel j. Nalezel se je bolezni kot zidar v Postojni. Bolni so na tej bolezni Še dva mladeniča in dva moža, ki so zidali v Postojni. Bati se je, da se bolezen razširi, zatorej bi bilo prav, da bi poklicane oblasti odredile varnostne naprave, ne pa bolezen po listih — dementirale. Umrl je 9. Xvg. tudi na tifusu Emil Cingerle iz Vitovelj. Povozil je v Gorici voznik Frane Gruzovin eno leto starega Viktorja Prinziga. Otrok je takoj izdihnil. Pri kopanju ponesrečil. V Lovranu se je kopal v morju domači učitelj v neki plemenitaški hiši. Skočil je skale v morje na glavo, pri tem pa zadel z njo ob skrito pečino, da je bil takoj mrtev. " ŠTAJERSKE NOVICE. Nesreča pri zgradbi nove šole v Mariboru. Pri zgradbi novega šolskega poslopja v Mariboru se je podrlo 4 metre zidu na delavce. Zidarja Karala Senekoviča je ubilo. Radi sleparske kride je bil obsojen pred mariborskim sodiščem bivši trgovec Konrad Murschitz na en mesec, njegova soproga Frančiška pa na pet dni strogega zapora. HRVATSKE NOVICE. Vaška tragedija. V Novem mestu pri Sv. Ivanu Zelini na Hrvatskem je živel mlinar Zadravec, star 60 let, s svojo ženo Terezijo, ravno toliko staro. Ker sta se vedno prepirala in je postalo razmerje med njima neznosno, je Terezija pobrala svoje stvari ter odšla k svoji hčeri v Krečo vas, kjer je bila omožena z Luko Herša-kom. Zadravec je zato k sebi vzel mlado Barico Kos, ter živel ž njo skupaj. Radi tega pa je začela kuhati Terezija na svojega nezvestega moža besno jezo. Ponudila je nekemu postopaču Heraku 200 kron, ako ubije Zadravea, kar je ta takoj obljubil. Dne 29. julija se je podala Terezija s Herakom, hčerjo in njenim možem ter njegovim bratom k mlinu, da iz-vrše svoj namen. Najprvo so napadli Barico ter bi jo bili ubili, da ni ušla ter se rešila k sosedu. Zadravec je hitel v sobo gledat, odkod kričanje in ropot, a mahoma so besni napadalci padli nanj s koli. Starec se je branil, kolikor so mu dopuščale oslabele moči. a brez uspeha. Njegova žena je bila kot pobesnela ter sredi boja zakričala Heraku: 'Zakaj ga ne ustrelišf* Po sobi je takoj zagrmel strel iz samokresa, Zadravec pa se je zgrudil mrtev na tla v mlako krvi. Po tem krvavem činu so morilci zbežali na vse strani, Terezija pa je šla na orožni-ško postajo ter objavila ondi, kaj se je zgodilo. Morilce je orožništvo po-lovilo ter jili odvedlo v zapor v Zagreb. kjer se vrši sedaj proti njim preiskava. Saborske volitve na Hrvatskem. "Hrvatski Dnevnik" poroče, da se vrše prihodnje volitve za sabor najbrže 4. septembra. Ponesrečil se je dne 2. avgusta v Ix>čah neki Ivan Cajnar iz Zagreba. Peljal se je v Ameriko. Zjutraj ob 4. uri ga najdejo na železnicni progi čez prsi od vlaka prerezanega. Ali je padel iz vlaka ali ga je hudobna roka oropala, ko se je skozi lipoglavski tunel peljal, in potem ven vrgla, bo preiskava dognala, zakaj denarja niso našli pri njem. le vozna karta se je našla. Samomor 731etnega delavca. V Radničkem dolu si je prerezal 731etni delavec Fran Ivačič z britvijo na roki žile. To zimo mu je umrla žena, kar ga je jako potrlo. Nekako pred mesecem je odšel radi rane na nogi v bolnišnico, a jo je zapustil neozdravljen, ker mu ni bilo prestati. Ta bolezen je še slabše uplivala na njegovo menik v Atenah- V ta namen zbrani odbor je pozval umetnike vsega sveta, naj mu pošljejo svoje načrte ter jim dal na razpolago 16 posnemkov starih pečatov, novcev itd., ki se dobe pri grškem konzulatu v Rimu (Piazza Terrine 83). Rusko trgovsko nčilišče v Carigradu. V mesecu septembru bode ruska vlada v Carigradu otvorila trgovsko nčilišče pod naslovom "Russkoe kommerčeskoe učOišče v Konstanti-nopole". Zavod, ki bode imel sedem razredov, bode nadzoroval ravnatelj ruskega arheološkega zavolda v Carigradu. Učilišče bodo mogli obiskovati učenci vseh narodnosti. Lakota v Aha-Čelebijskem. Mace-donski dopisnik bolgarskega dnevnika "Den" poroča, da v Aha-Čelebijskem, kjer bivajo Bolgari, vlada groz na lakota. Ozemlje je preveč oblju- Austria. NA PBQDAJ. Proda se v LEPO POSESTVO tik dolenjske eeste v Zdenski vasi, 10 aninut od postaje Dobrejpolje. Posestvo obstoji iz lepe nove hiše, kjer je stara obče znana gostilna; poleg hiše je hlev, listnica in velik pod. Zadaj velik vrt, več njiv in travni ter hosta. Tudi je še? ena manjša hiša in vrt, kar se lahko skupaj ali posamezno kupi. Cena" vsemu skupaj je 27,600 kron, brez male hiše z vrtom pa 22,000 kron. Natančneje se poizve pri: John Kramar, 99S E. 63rd St., N. E., Cleveland, O., ali pa: F any Tavželj, Nova vas pri Rakeku, Kranjsko. deno in prebivalci se preživljajo večinoma le z rokodelstvom. V zadnjem času pa framošnjim rokodelcem delajo veliko konkurenco drugi evropski rokodelci, zlasti pa jih uničuje oficijel-no organizirani grško-t urški bojkot, ki je združen z ropanjem in umori ter baš sedaj obhaja slavlje. 10,000 bolgarskih delavcev je brez dela in jela. Nekteri izmed njih se izseljujejo v Ameriko, nekteri v Bolgarijo in nekteri prestopajo k protestantizmu, ki jim je obljubilo pok'roviteljstvo in gmotno podporo za življenje. Nedostatek krme za živino. V ne-kterih krajih na Bolgarskem vlada vsled neprestane suše veliko pomanjkanje krme za živino, tako, da so prebivalci prisiljeni kot krmo rabiti hrastovo listje iz gozdov. A tudi to v zadnjem času vsled suše začenja že rumene ti. Nova stranka v Bosni. Srbi so ustanovili v Bosni "samostalno srbsko stranko". ktere geslo se glasi: "Bosna BošnjakomHrvate stranka priznava ter je pripravljena iskati med ( Hrvati in Srbi "modus vivendi". I RAZNOTEROSTI. Samostanski škandali v Italiji. Vsled izida preiskave je načelnik v Savoni ukazal takoj zapreti salezi-janski ideški zavod in dekliški zavod Santa Catarina. Veliki inkvizitor Sa-lezijancev, don Musso, je pobegnil, ker bi ga sicer zaprli. Salezijanei imajo v Italiji nad sto takih zavodov, ki se vsi preiskujejo. Skozi ogenj z lokomotivo. V Schaff- \ hansenu se je vnelo poleg kolodvora skladišče petroleja, v eegar bližini je ■ stala cela vrsta železniških voz z žitom, vrednim 80,000 mark. Če bi ho- ! teli žito rešiti, morali bi z lokomotivo ' prav ob skladišču, kar pa je bilo za- ' radi eksplozije silno nevarno, ker se j je del petroleja razlil prav do tira ' ter tvoril pravcato ognjeno morje. Izmed švicarskih železničarjev si nihče ni upal podati se v silno nevarnost. Končno pa se je odločil strojevodja Gemple z Badenskega, da poskusi. Spremljan od kurjača in enega uslužbenca, peljal se je pogumno skozi plamen, vsi z glavami zavitimi v suknjiče, da so mogli vsleid silne vročine in neznanskega smradu dihati, do vozov, jih speti z lokomotivo ter srečno rešiti iz ognja, ne da bi bil kdo poškodovan. Družbo sedmih ponarejalcev denarja so prijeli v Brašu na Sedmo-graškem. Izdelovali so 20kronske bankovce. Vodja jim je bil bogati mesar Korny Nesreča v gorah. Z Ahomspitze na Solnograškem je padel višji finančni svetnik iz Brna Fr. Mašiček ter se ubil. Zaradi podrazenja stanarine so bile v Budimpešti velike demonstracije. Demonstrantje so dva policaja hudo ranili s kamenjem, nakar so tudi policaji streljali ter usmrtili nekega 13-letnega dečka, ranili pa mnogo oseb. Roparski napad v avtomobilu. Du- (30—8 8x 2x n t«fd) JOHN VENZ12L, |I0I7 E. 6 2nd Street. N. E-, Cleveland, O M« 'izdelovalec kranjskih in nemških HARM O N I K. Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpetno in dobro. Tri vrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trrvrstnim ie od $45 do $80. -—————- - -i-rv-^nnrtruTjTjTjTj-ijui Pozor Rojaki! Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino s Knajpovim prailtom, kdor želi po?k«5njo naj pošlje 30c v znamkah na kaj tam takoj prašek pošljem. Za goiobr: dce in plešaste imam najboljše mazilo j o katerem se v 6 tednih lepi brkovi, biada in lasje narastejo, Ce ni to resnica pi iCam rsakomu $500. Jakob Wahcic, »»'4 E. 63. K1LFOYLE STREET, CLEVELAND, OHIO. Rojaki Slovenci! Verjemite samo resnico, katere nikdo z lažmi |n obrekovanjem premagati ne more, pa naj pripoveduje kar in kolikor mu drago. Neovr končal svoje življenje. Ukradeni redovi in odlikovanja. Na mej ne j postaji v Zemunn sta bila n-kradena dva zabojčka z italijanskimi redovi in odlikovanji, ki so bila poslana italijansko diplomatsko tagen turo v Sofiji. En zabojček so ukradli železniški uslužbenci, drugega so našli skritepa in neodprtega v nekem kotu. Dopisnica, ki roma 22 let! Hrvatski listi poročajo: 9. avgusta sta bili doposlani Maksu Herlingerju v Kar-loveu dve dopisnici, ki imata odpošilja vni pečat: "Dunaj 1885 in dopoši-ljalni pečat: 6. avg. 1907. Te dve dopisnici sta torej rabili celih 22 let, predno sta prišli adresatn v roke. Tri nedeljske ribiče sta 25. julija napadla pri Gospiču dva popolnoma srola Človeka. Ribiči so jo z mrežami in drugimi ribam nevarnimi orodji nedeljskih ribičev ubrali proti mestu, Adama, pa za njimi, dokler se nista radi bližine hiš,izgubila v hosto. Ogenj je divjal v Koprivnici na Hrvatskem. Pogorelo je 12 gospodarskih poslopij in tri hiše. Škode je 100.000 K. Ogenj je nastal na nekem vrtu, kjer so se otroci igrali ž njim. BALKANSKE KOVICE. Zadnjemu bizantinskemu - cesarju, Konstantinu X. Paleologu, ki je padel 1. 1453 junaške smrti ob zavzetju Carigrada po Turkih, postavijo spo- nega ravnatelja Steinerja in njegovega voznika, ki sta hotela umoriti prodajalca Krausa v njegovem avtomobilu. Navidezni ravnatelj Steiner je bil tehnik Hertzka, ki je ze napravil celo državni izpit na dunajski tehniki. Takoj je priznal zločin. Njegov sokrivec, bivši dijak Brosch, se še skriva. Nesreča na železnici. Na lokalni železnici kneza Lubomirskegra v Kre-chowicah v Galiciji je zrknil vlak s tira ter je bilo več oseb Ubitih. Podrobnosti še manjkajo. ling 55 centov galon*. Kdor kopi manj kakor 28 galon vui*. mora sam (nmxIu piaeati. Droiaik po 92JSO galona. •livovtca po $3.00 galona. Pri večjem naročiln a*** popust, van jod ftTEFAH JAKlE, P. O. Bos 77. Orockati, Contra Coota Co.. Cal. NA NAZNANILO Društvo sv. Jožefa št. 29 v Impe-rialu. Pa., blagoslovilo bode dne 2. septembra t. L NOVO DRUŠTVENO ZASTAVO. Pri tej priliki priredi pa tudi VELIKO PLESNO VESELICO z godbo iz Willocka, Pa. Tem potom vabimo vse rojake in rojakinje, kakor tudi vsa sobratska društva iz Tmperiala, Pa., ter okolice, da se mnogoštevilno udeležiti blagovolijo. Člani omenjenega družtva, posebno oni izven Imperials, so naprošeni, da se gotovo polnoštevilno ob 8. uri v društveni dvorani »bero. Vsi skupaj se snidemo potem na Enlow postaji in odkpirakamo z godbo na čelu v cerkev Srca Jezusovega. Vstopnina za oeobo 50 eentov. Za vse potrabno skrbi ODBOR. "SLA VIA" Watch and Jewelry Co. 27 Thames St., New York,N.Y. po veliki cenik, okrašen z več »to sli kami ur in druge zlatnine. Oni ce nik nudi vsakemu s svojo veliko iz bero najboljših in najraznovrstnejših ur, verižic, prstanov in sploh drugr* zlatnine, — cela dragulja rs k a tvrd ka v last ne j hiši, — omogoči Van veliko lažje izbrati in tudi naročiti veliko ceneje, kakor T ktere j koli tr gorini te srrhe. SAMO 1 CENT. SAMO JEDEN CENT za dopisnic in dotnese Vam v hišo zastonj in poft nine prosto krasni cenik in naročite* po njem prihrani Vam MNOGO DO ULBJEV. IVE BOJTE SB TOREJ IZDATI TA OBIT, TBCVBČ OPOBOKITZ ftS VA&B MX7ATSKJB KA TO I Slovensko-Hrvatsko Zdravišce je najzanesljivejši zavod ya Slovence ▼ Ameriki. —Čitajte kaj nam ena rojakinja poroča: Visokospoštovani Dr. Thompson:— Naznanjam Vam, da sem zadnja zdravila potrošila, katera so mi podelila zopet popolno zdravje, kakoršnega že celih 6 let nisem imela, kajti kakor sem Vam v prvem pismu naznanila, bolehala sem celih 6 let in pri nobenem zdravniku nisem našla nobene pomoči in nekateri zdravniki so mi ie rekli, da moja bolezen ni več xa ozdraviti. Slučajno sem seznala za Vaše zdravišče in Vaša zdravila rabila sem skoraj 5 mesecev in danes sem tako popolnoma zdrava, kakor bi bila novorojena. Jaz Vam Vaše dobrote in truda ne morem poplačati; naj Vam Bog tisočkrat povrne, kar ste za me dobrega storili. Priporočam Vas vsakemu rojaku ali rojakinji in ostajam s pozdravom Vam iz srca hvaležna Marija Petač, 55 Hear Straublene, Troy Hill, Allegheny, Fa, Rojaki 2 Ako ste toraj bolni, obrnite se osebno ali pa pismeno samo na to zdnviKe, opišite natanko svojo bolezen, naznanite kako dolgo bo-lujete in tedaj smete biti popolnoma prepričani, da bodete najceneje in najhjtrejc zop-1 svoje zdravje zadobili. Ogibljite se p« kakih ukozTanib zdravniških kompanij, da se ne bodete na vse zadnje kesali. Pisma morate natanko tako nasloviti : SLOVENSKO-HRVATSKO ZDRAVIŠCE Ravnatelj: D«-, a. E. THOMPSON, 334 West 29th Street, New York, N.;Y. MARKO KOFALT; 249g5o. Front St., STEELTON, PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogoJb, pooblastil ali polnomoči (Voli-macht) in drugih v notarski posel spadajočih s*vari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dp!je prodajem parnbrocne lis:fce a v stari kraj za vse b« ljše parnike in paiobrodne prope ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni. Mr. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo. FRANK SAKSER CO. Zdravju najprimernejša pijača je LE1SY PIVO ktero ie varjeno iz najboljšega importiranega češke j a fcireia. 1 ;.cš : t« s naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev ?n drugih. pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti ivesie pri Geo. Travnikar-ju 6102 Si. Clsir Ave. N.F. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPAQ CLEVELAND, O. : s Jetnik v Kavkazu. Poveet grofa Leva Tolstega. (Konec.) Pokriial se je, prijel z roko ^ključavnico pri plohu, da ne bi ropotala, in plazil ix> poti. In gledal je na dei-o /arjo, kjer je vzhajal mesec. pot je poznal. Naravnost je imel ho liti okoli os«-rn vt>rst. I>a le dospe v h.».-to. predno je mesec zunaj ! Pre-bredel je resico. Na gori se je že svetilo. Ali »z soUske ven še ni bilo videti meseca, zarja pa se je širila, na eni strani soteske je postajalo svetle-je ia svetleje. Z anio spodaj je slišati žubore-nje rečice. Ne da bi srečal koga, je dospel v hosto, si poiskal temen prostorček in se usedel, da bi si malce odpočil. Pojedel je eno pogačo, našel kamen in pričel zopet obdelavati ploh; a zaman je razbil samo roke. Vstal je in šel naprej po stezi. Eno verst je morda prehodil, ko so ga zapustile moči; noge so ga bolele; napravil je še nekaj korakov In se ustavil. Vlekel se bom naprej, si je mislil, dokler bom mogel. ' e se pa usedem, tedaj ne bom mogel vstati več. I>o trdnjave seveda ne pridem; kakor pa se zdani, se skrijem v hosti — in na noč poj dem naprej. V>o noč je hodil. Dva Tatarja sta mu prijezdila nasproti, a slišal ju je oddaleč in se potuhnil za drevo. Mesec je že obledeval, rosa je padala, počasi se je začelo daniti. Žilin še ni bil dospel do kraja hoste. Še trideset korakov napravim, si je ri'kel — potlej grem globokeje v gozd in poeijem. Ko je napravil še kakih trideset korakov, je videl, da se gozd svetli. Ko je prišel na parobek je bil že »"-isto dan. Pred njim, kakor na dlani, je ležala trdnjava. In nedaleč, na levo v dolini so goreli ognji; zdaj so ugasnili, in dim se je dvigal, in ljudje so se drenjali okoli žerjavice. Ost ro je gledal tjakaj Žilin in razločil skoz dim. . . .svetle puške. .. . ka-zake. % Veselja prevzet je zbral poslednje moči. splezal dol po obronku. Vse do- brotni naj zabrani, si je mislil, da me ne vidi tu na prostem polju Tatar: tako blizu cilja, ne bi ušel. . . . Komaj mu je bila prišla ta misel, •rlej na levi na hribu, kaki dve desja-tini (desjatina, okoli 110 aršinov) daleč, trije Tatarji na konjih! Ze so g-a-zagledali, ko blisek drve proti njemu. Njemu je bilo, kakor bi mu otrpneva-lo sree — vzdignil je roke, kričal na vso moč: 4 4 Bratje, osvobodite me! "Bratje, osvobodite me! Bratje!" Naši so slišali klic — kazaki ©o -kočili na konje in dirjali sem. A kazaki imajo daleč, Tatarji so blizu. Zilin, z eno roko pri plohu, se je vlekel brez sape kazakom naproti, ve- iz sebe.... se je križal in vpil: "Bratje! Bratje! Bratje!" Kazakov je kakih petnajst mož. Tatarji so se ustrašili, pob rz dal i so konje in obstail. In zilaj so obdali kazaki Žilina. ga vpraševali: kdo da je in odkod? Žilin je jokal in je mogel samo jecati: * * Bratje! Bratje!" Prihajali so drugi vojaki, tudi oni so se drenjali okoli njega. Ta mu je dal kruha, oni kaše. tretji žganja, ta ga je pokril s svojim plaščem, ta mu je zbil dol ploh. Častniki so ga spoznali in ga peljali v trdnjavo. Vojaki so se veselili, tovariši so se zbrali okoli njega. Žilin je pripovedoval, kaj da je doživel. in zaključil: 4'Tu sem torej potoval domov, se oženil! Ne, ni bilo namenjeno." Tn služil je dalje v Kavkazu. Mesec pozneje so odkupili Kostilina njegovi sorodniki za pettisoč rubljev; komaj živega so ga pripeljali. Pod tatarskim jarmom Iz spisov H. Sienkiewicza. — Poslovenil J. A. Glonar. I. Dečko je jezdil pred menoj ali pa tudi za menoj in brenkal na teorban, meni pa je objela srce bolest in žalost za Marijo; in čim dalje sem jezdil od nje. tem bolj iskreno sem jo ljubil. Spomnil sem se takrat besed: po s t equitem sedet atra cura, a ker nisem mogel zavoljo svojega siromaštva niti govoriti z gospodom Twor-zyanskim, kaj šele mu razodeti svoja čustva, mi ni preostalo ničesar drugega. kot da si pridobim premoženje s sabljo in da stopim šele tedaj prednjo, ko sem se ovenčal z bojno slavo. Niti Bog, niti moja Marija mi nista mogla zameriti, da nisem tega storil prej. Ko bi mi rekla ona, naj kri pre-lijem zanjo, Ti, Kriste, ki gledaš v moje srce, vidiš da bi bil tako storil. Ali nečesa nisem mogel žrtvovati niti | svoji krasni, devici, to je plemiške ča- j sti. Premoženja nisem imel nikakega,' ali plemenito kri; po očetih sem podedoval nalogo, naj vedno pomnim, da ifl !c moje življenje reč, ktero smem staviti v nevarnost, neomade-ževana east pokolenja pa je dedščina po prednikih, ki jo moram ohraniti neomadeževano, kakor sem jo sprejel. Večni pokoj blagovoli dati Gospod mojim očakom in večna lue jim naj sveti na vekov veke. Dasi bi mi gospod Tworzyanski dal svojo (bčerko, vendar bi je ne mogel nikamor popeljati; če pa mi be zavoljo mojega nežna Vnega premoženja imenoval ubožca, ali celo prosjaka, tedaj bi se čutil žaljenega na svojem plemenitem pokol en ju in moral bi se maščevati nad njim, česar me sam Bog varuj, ker je on oče moje Marije. Torej mi ni preostajalo ničesar drugega, kot da poj dem za mejo. Opravo, pase in kar je ostalo boljšega po očetih, sem deloma zastavil, deloma prodal in tako nabral dobrih 300 zlato v, ktere sem takoj shranil pri gospodu Tvrorzvanskem; potem sem se s solzami in težkim vzdihom ločil od Marije, čez noč sem se pripravljal na pot in drugo jutro sva z dečkom obrnila konje proti vzhodu. Morala sva potovati čez Zaslav in Bar do Hajsinja. Po gradih, dvorcih in krčmah sva prenočevala in prišla naposled do Umanja, kjer se je že odprla pred nama stepa ravna, bujna, tiha. Dečko je jahal spredaj, z'daj pa zdaj brenkal na teorban in peval pesmi, a meni se je zdelo, da leti pred menoj kakor ptica, ki jo lovim: slava — za menoj pa druga ptica, žalost. Jahala sva do posadke, ki se zove Mogilna, kjer je nekdaj moj oče, polkovnik straž i 1 s praporoem, ki ga je postavil na lastne stroške v vojno zoper nevernike; do Mogilne pa je še tako daleč, ker se ljudovlada, hvala Bogu, razteza široko po zemlji; razen tega je treba tam jahati čez stepe, po kterih se klatijo noč in dan Tatarji in drugi tolovaji in si je treba z orožjem varovati življenje. Na potovanju sem se čudil vsemu, ker sem bil prvokrat na Ukrajini in sem tam našel same neznane razmere. Zemlja je jako pripravna za vojsko in tudi ljudstvo je tam trdnejše in pogumne j še : kmetje pa so ponosni in samozavestni kakor kakšni plemiči. Kadar jezdiš skozi vas, komaj privzdigne čepico in ti gleda naravnost v oči, najsitudi vidi, da si plemič. Tam je v vsaki koči sablja in puška Najvažnejša stvar! 1'žitek popolnega zdravja se smatra kot prva potreba življenja. 1>nbro zdravje je pieduiet želja, eastitanj in pozdravov med ljudmi. Kot živimo in delatiio si zmanjšujemo odločnost in zmožnost; na ta način odpiramo pota za razne bolezni. Med sredstvi, ktera nadomestnjejo uspešno padanje l aravnib nio.ij zavzema SEVEROV _____ in marsikteri kmet nosi buzdovan, kakor kje drugje plemič. Pa je tudi trda narava tega ljudstva in celo — z«, kar smo jih že s sabijatni kaznovali in jih še bodemo — za poslance ljudovlade se ne zmenijo dosti; tako so posiroveli vsled veduegaf stika s pogani in vsled vednih vojsk. S kmetijstvom se ne ukvarjajo radi in če že ugaja komu gospodarstvo, pa sedi rajši v svojem kot na gospodovem. Pač pa jim ugaja služba pri spremstvu na različnih dvorih ali v lahko oboroženi vojski ljudovlade; tam so tudi dobri vojaki za predstraže in manjše praske, četudi se na prostem polju ne bijejo dobro. Najrajši planejo s strašnim vriščem na sovražnika in kar na slepo bijejo in udrihajo. Vsaka njihova vas je prej podobna taboru, kot selu; imajo veliko množico konj, ki se pasejo poleti in pozimi na stepi in ki so brzi kakor tatarski. Mnogo jih uteka tudi na 'dnjeprove otoke in tam živijo v trst ičju kakor samotarji, kakor vojaki, bolje rečeno razbojniki, in vsled njihove objestnosti je mnogo trpela in še bode — dokler jih ne pokara — mila naša domovina. Plemič in bodisi tudi tako mogočen, jih ne more stalno naseliti, ker takoj izginejo in s© naselijo na lastno roko v pustih stepah, ki jih je tam dovolj. Po postavi in šegah se jako razločujejo od naših kmetov, ker so veliki in krepki. Lica imajo rjava in ožgana kakor Tatarji in črne brke kakor Italijani; glavo pa si brije j o po poganski šegi in puste samo na emenu debelo kito. Ko sem vse to uzrl in premišljal, sem se jako Čudil tej zemlji in vsemu, kar sem našel v njej. Kakor sem rekel, da je ta zemlja za vojsko jako ugodna, tako tudi ponavljam sedaj, da bi zaman iskal primernejše zemlje za konji ke in pešce. Ko padejo prvi, pri-hite drugi od vseh strani, kakor jate ptic; v tej pusti stepi slišiš prej kot petje škrjančkovo na'd brazdo strele iz samokresov, razgetanje konj, žven-ket sabelj, plapolanje zastav tartar-skih čet, ktere se podijo tam, kakor na Volinju in Podolju. Tudi hostarei, ktere vsi spoštujejo. Ti so slepi, igrajo in po jo pesmi o vitezih in zato je tam navdušenje in dovzetnost za slavo jako velika. Ker vojak vidi, da to, kar danes žije, jutri gnije, gleda tam na svoje življenje kakor na počen groš, ravna s krvjo kakor magnat z zlatom in bolj čisla častno smrt kot življenje ali časi.o blago. Drugi vzljubijo vojno nad vse- in čeravno so plemenitega pokolenja vendar podivjajo popolnoma v vednem vojevartju in gredo kakor na gostijo, z veliko radostjo in petjem; mirne čase sovražijo nad vse in ker ne najdejo prilike, da dajo duška svoji vojaški nravi, razgrajajo in motijo javni mir in red. Takšne ljudi imenujejo "izgubljence". Kadar izgine tam kdo, ni to nič nenavadnega in niti najbližji sorodniki ga ne objokujejo, češ, da je za moža l>ol.j častno, da umre na stepi, kot pa da umre kakor ženska na postelji. In takšno življenje je tam naj-l>oljša viteška šola in vaja. Če stoji tam kak polk leto ali dve leti v posadki, potem se izbrtisi kakor turška >ablja. da se potem niti turški jani-čarji, niti nemška konjiča njegovemu navalu v istem številu ne upro, kaj šele drugi manj vredni vojaki, n. pr. laški ali kakršnibodi najemniki. Prepirov je tam dovolj in treba se jih je varovati, ker je tam vse polno oboro-žencev. Ne trpite za reumatizmom. Drgnite otekle in bolne ude z Pr. R1CHTERJEVIM SidroPainExpeilerjem in čudili se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Habil sem V a* Patn Expeller 20 let dru-gtxl in tukaj zi^.bornimi vspe-hi v s l učii j ill reuufatizma pre-blajenja, bolezni v križu in sličnib pojava h. Sedaj ne morem biti brez njega. Rev. H. W. Frej-tog, Hamel, IH. Na vsaki steklenici je knaša varnostna, znamka "sidro". 25 in 50 cent. v vseb lekarnah. F. Ad. R1CHTER & CO. 215 Pearl St., New York. Za. vsebino in—ratov ni odgovorno a« uredništvo niti upravnižtvo. Upravništvo "Glasa Naroda". morem lojUi, naročaj t« m na "Glas Ha roda", največji in najcenejši dnevnik Spominjajte ne ob raznik prilikah naše prekoristne družbe rr. Cirila ta Metoda v Ljubljani 1 Mal peloži 4*> domu na oltar I (t 4] Cenik knjig, KATERE BE DOBE V ZALOGI FRANK SAESEE CO., 109 GREENWICH STREET. NEW YORK. Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Alartin Oeršiča, 301-303 E. Northern Ave., Pneblo, Colo. Tndi naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno snho meso, namreč: klobase, rebra, jezike, Šunke itd. O Govorim v vseb slovanskih —, ___jr - ... .__ MOLTVENIKL Bogu, kar je božjega, ličen molitvenik za možke, zlata obreza, polusjije, 75c. I Dušna paša f spisal škof Fr. Baraga), platno, rudeča obreza, 75c., fine vezava, zlata obreza, $1.00. 9 Jezus in Marija, vezano v si 0110 kos t $1.50, fino vezano v usnj^ $2.00, vezano v šagrin $1, vezano v platno 75c. Ključ nebeških vrat, vez. v slon. kost $1.50. Mali duhovni zaklad, šagrin, zlata obreza 90c. Nebeške iskrice, vez. v platno 50c. Rajski glasovi, 40c. Otroška pobožnost, 25c. Rožni venec, platno $1.00. Vrtec nebeški, platno 70c. Skrbi za dušo, zlata obreza 80e., Ono vezano $1.75. Sv. ura, zlata obreza, fino vezano $2.00, šagrin večava $1.20. TpjI/TlFp zs brzoparnik dobiš zs I | |\ Pj I Ucero družbo hočeš naj cen-je in bodeS najso-lidneje postrežb n pri Fr. Sakserju. 109 Greenwich Str., New York, zate nai se vsak na niegaobrn^ JOHN KRACKER EUCLID, O. ZIVLJENSKI BALZAM ImjjlE prvo mesto. Ta popravlja želodec, uravnava jetra in čreva, da delujejo pravilno ter'odstranja zapreke 111 ovire notranjih organov. Ozdravlja zaprtje in urejuj*, prebavljen - st. vsled česar dobe telesne in duševne zmožnosti novib moči j, kar je glavni pogoj življenja. Zadostuje poskušnja. da se vidi zdravimi učinek. dolarjev so že Slovenci in Hivatie poslali v staro domovino po Fr. Sakserju, «09 Green vvich St., New York, a nijeden ne more tožiti o zt-ubi. zato naj se vsaV Slovenec- n«« n^-sa "hme Priporoča rojakom svoja izvršim VINA, "ktera v kakovosti nadkriljn jejo vsa druga ameriška vina. Radeče vino (Concord) prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba) ; o 70c galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRINJE V EC, za kterega sem im portiral brinje iz Kranjske, velja steklenic -"daj $13.00. TROPINOVEC $2.50 galona. DROŽNIK $2.75 ga Iona. — Najmanje posode za žgao^v «0 4%galone. Naročilom je priložiti denar. ' Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKER. BacHd. Ohio. 4 • l'soj mu si naznaniti Vam, daje Severov živlienski balzam po-titatral moji ženi i 11 ji povrnil zdravje. Predno je uživala Taša zdravila, je bila zelo bolna in ni mogla delali. Ko je spila dve steklenice Seierovega žit I jeiiskega balzama čutila se je vso prerojeno. Kadarkoli bodemo rabili kaka zdravila pri hiši, hočemo si oskrbeti samo Severova družinska zdravila, ker vemo, da so v resnici /a tiste bole/iti, za ktere jib zahtevate" John Ueno, Box 172 Hocking:, Iowa, Cena Jo ctMiloi H Slika predstavla uro z zlatom prevlečeno in dvonimi pokrovi, velikost 16", in e jamčena za 20 let:. Kolesovie je naboliSega ainerikan-skega izdelka ElGIN, WALTHAM ali SPKINGFIELD NA 15 KAMNOV ter ktane samo $13. OO Kadar Vas boli glava ali kadar imate sitnosti z neur;ilgijoT zapomnite si, da _—^Vv SEVEROV prašek proti glavobolu in neuralgiji je baš pravo zdravilo, ktero takoj olajša, uteši bolezen in odpravJja neprilike brez vsakih posledic. 12 praškov za 25 centov. Za obilne božične nnročbe cahva-liujem in naznanjam, da ostane le 5e neka Časa ta izjemna cena kakor je bila za Božič. Spoštovanjem se priporočam . lit. Pogorele, 1114 Heyworth Building Chicago, 111. ••domke vttsia: ara je dobiti po woraiicni unjii ■« kmm **Gth In vetje vclikoati 18tb »i««------- Naslov sa kaige M. Pogorele Bom 226 Wakefield, Mich. V vslh lekarnah, Zdravniški avet zaatonj. A CEOAR RAPID IOWA mwwwwmm m* Velika zaloga vina in žganja »VUrtija Grin* j Prodaja belo vino ^»0 70e gt .'Ion I „ črno „ „ ,, vf Drožntk 4 tr^llone za...... 811.00 Br*nje\eti 12 st«*kienJ«i t:i S12.00 ali* gall, (sodček) za......£1« no oblino naročtlo mm priporoča Grlllv ' J CLEVELAND. O. J Abecednik, vezan, 20c. Ahuov nemako-angleški tolmač, 50c, Angleščina brez učitelja, 40e. Aladin s čarobno cvetlico, 10c. Andrej Šofer, 20c. Avstrijski junaki, 90c. Baron Trenk, 20c, Belgrajski biser, 15«. Beneška vedexevalka, 20c. Berač, 15c. Boj tek, v drevo vprežesni vitas, 10e. Božični darovi, 10c. Barska vojaka, 30c. Cerkvica na skali, 10c. Cesar Fran Josip, 20c. Cesarica Elizabeta, 10c- Ciganova o sveta, 20 c. Cvetina Borograjska, 20c. Cvetke, 20c. Čas je zlato, 20c. Črni bratje, 20c. Četrto berilo, 40c. Darinka, mala Črnogorka, 20c. Detcljica, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Dve čudopolni pravljici, 20«. Dimnik: Besednjak slovenskega is nemškega jezika, vezan 90c. Domači zdravnik po Kneippu, nevezan 50c. Erazem Predjamski, 15«. Eri. 20r George Stephenson. edIudm Golobček in kanarček, 15c. Gozdovnik. 2 zvezka. *kirpaj 70«. Grof Radecki. 20c. Grundriss der slovenischea •prachs. vezan $1.25. Hedvika, banditova nevesta, 15e. Hildegarda, 2i>e. Hirlanda. 20«. Hrvatsko-angleški razgovori, vezami 50«.' Hitri rmčunar, vezan 40c. Ivan Resnicoljub, 20«. Iz an am i, mala Japoaka, 20c. Izdajalca domovin«, 20«. Izgubljena sreča. 20«. Izidor, pobožni kmet, 20e. Jaromi!. 20c. Jurčičevi spisi, 11 zvezkov, umetno vezano, vsak zvezek $1.00. Kako je izginil gozd, 20c. Knez Črni Jnrij, 20c. Krištof Kolnmb. 20c. Krvna osveta. 15«. Kako postanemo stari, 40«. Katekizem, mali, 15č. Lažnjivi Kljukec, 20c. Maksimilijan I., cesar mehikam*ki. JOc. Mali vitez, 3 zrezki, skopaj $2.25. Marija, h^i poUkova, 20c. Marjetica, Materina žrtev, 50c. aCati Božja z Bleda, 10«. Miklova Zala, 30c. Mirko Poštenjskovič, 20«. Mladi samotar, 15«. / Mlinarjev Janez, 40«. Mrtvi gostač, 20«. Mala pesmarica, 30c. Mali fienatoc, 20«. Mučeniki. A. Aškerc. Hegtotoo vezano, $1.25. Na indijskih otodh, 25«. Ha preriji, 30«. Narodne pripovedke, 3 sv—ki, vsaki 20«. Naseljenci, 20c. ?Caselnikova hči, 20«. Mil dom. Zbirka povesti. Vsak SOe. Nedolžnost pregajana in poveličaaa. 20«. Nezgoda na Palavano, 20c. Nikolaj Zrinjski, 20c. Warodne pesmi. Žirovnik. 3 zvezk^ rezano. Vsak po 60c. Navodilo za spisovanje raznih placs-75«. Ob tihih večerih, 70c. Oh zori, 50c. Odkritje Amerike, 40e. Poduk Slovencexa. ki se hočejo aass-liti v Ameriki, 30c. Pregovori, prilike, rekt 30e. Pavlih a, 20c. Pod turškim jarmom, 20c. Poslednji Mohikanec, 20o. Pravljice (Majar), 20«. Pred nevihto, 20c- Princ Evgen, 20c. Pripovedke, 3 zvezki po 20«. Pri Vrbovčevem Grogi, 20«. hrt božji, 15«. Prva nemška vsdaica, 35«. Poezije. F. Preš-ereru Broširano, 50«. Poezije. Vojajiov-R. M a je ter. 60«. Repoštev, 20«. Robinson, vezan 60c. Robinson Crusoe, 40e. Rodbinska sreča, 40c. Rodbina Polansekih, 3 svečki $is o« Roparsko življenje, 20e. Ročni angleško-slo venski in sloveaska- aogleski slovai, 30c. Ročni nemško-slo venski slovar, Jane-žič-Bartel. nova izdaja, vezan $3.0#. Ročni slo vensko-nemški slovar, Jan«-žič-Bartel, vezan $3f00. Ročni sloveusko-nemški slovar, 40sl' Sanjske knjige, velike, 30c. Sanje v podobah (male) 15c. Senilis, 15«. Sita, mala Hindostanka, 20«. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljivec, 2 zvezka po 20e. Spis je, 15«. Spominski listi iz avstrijske sgode- vine, 25«. S prestola na morišče, 20«. Srečolovec, 20«. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20«. Sto majhnih pripovedk, 25«. Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40«. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, 15c. Sv. Notburga, 20«. 60 malih povesti j, 20e. Slovenska kuharica. eieg-aut- vezana £1.8(1. Slovenski šaljivec. 20c. , Spisovnik ljubavnih in ženitovaaf-i skih pisem, 25c. Spretna kuharica, br»->širovano 80a. Stoletna pratika, 60«. Slovarček priučiti se nemščine kres t učitelja, 40c. Šaljivi Jaka 2 svezka, vsak 20«. Šaljivi Slovenec, 75«. Štiri povesti. 20«;. Tegethof. siavni admiraL 20e. Timotej in Filomena. 20«. Tisoč in ena nc>č. 51 zvezkov, $SJS%. Tiun Ling, morski razbojnik, 20«. V delu je rešits-v, 20c. Venček pri povesti, 20c. V gorskem zakotju, 20«. Vrtomirov prstan, 20«. V zarji mladosti, 20«. Voščilni listi, 20e. Winnetou. rdeči gentleman, 3 sv« ! $1.00. Zlata vas, 25«. Znamenje štirih, zanimiva p«ved, 12 centov. J£birka lj .bavnih in snubilnlh j 30«. Zbirka domačih zdravil, 50«. Zgodbe sv. pisma, stare in nove ver* n.-* 50«. Zgodbe sv pisma za aižje ljudskih ftoi. 30« Z ognjem in mečem, $2.50. Ženinova skrivnost, 20c. Žepni hrvatsko-angleški rangovwt, 40c., broširano 30«. Zemljevid Avstro-O grške 25«., • 10c. Zemljevid kranjske dežele, m aH 1$«. i Zemljevid Evrope, 25c. Zemljevid Zjedinjetiih držav RAZGLEDNICE: Kranjska narocLna noša, IJtUjaaus, in drugih mest na Kranjskem, mmw yorike in raj enih mest Amerike, ■ cvetlicami in hnmoristične po li^ ducat 30c. Rasne svet« podobe, komad Se. Ave Marija, 10«. Album mesta New York s slikami mesra. 30c. OPOMBA Naročilom Je priložiti denarno vrednost bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih snamk ah. Poštnina je pri vseh teh i« všteta I