leto 1884.
245
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXIX. — Izdan in razposlan dne 27. junija 1884.
103.
Ukaz ministra za trgovino od 23. junija 1884,
° uredbi upraviteljstva državnih železnic po kraljevinah in deželah zastopanih v državnem *bora, in o stajališčih ravnateljstev železnocestne vršbe, katera je ustanoviti vsled te uredbe.
Naslednja, z Najvišjo odioko od 8. junija 1884 odobrena uredba uprave državnih železnic po kraljevinah in deželah v državnem zboru zastopanih, kateri Ie v §• 35 določen čas, kdaj ima ista obveljati, razglašuje se s tem pristavkom, da bodi c. kr. ravnateljstvo za delanje državnih železnic s 1. dnem oktobra t. 1. Privzeto v glavno ravnateljstvo.
Ob enem se na temelji odobrenja z zgornjo Najvišjo odioko dodeljenega dodajo Dunaj, Line, Inspruck, Belak, Budejevice, Polzenj, Praga, Krakov, Levov, a ulj in Splet za stajališča c. kr. ravnateljstev železnocestne vršbe, katera se usta-n°vé po novi ustroj bi.
Pino s. r.
Uredba
Upraviteljstva državnih železnic v kraljevinah in deželah zastopanih
na državnem zhoru.
I.	Splošna določila.
§• i.
k Poslovršba na državnih železnicah, katere država sama upravlja, in na zasebnih železnicah, na ohi * 'ma država poslovršbo, vodi se pod višjim nadzorom trgovinskega ministra po edinstvenem tf 'lstvu, neposrednje podstoječom mu, karero službuje nezavisno od drugih železuocestnih opravil ^vinskega ministerstva ter prejme naslov: „C. kr. glavno ravnateljstvo avstrijskih davnih železnic“.
(SW
eulfloh.)
To glavno ravnateljstvo naj v rečeh omenjenega kroga poslov službuje kot eksekutiven organ trgovinskega ministra ter zastopaj kot tako s kraja navedene železnice kot ediustveno skupi'0 omrežje, sosebno vojaškim osrednjim oblastvom nasproti, po tem drugim prometnim (občiluim) zavodom nasproti — in v edinstvu nemških železnocestnih uprav.
V slučaji spreme na vojsko (mobilizacije) vstopa glavno ravnateljstvo precej v osrednje voditeljstvo za vojaške transporte po železnicah.
§. 2.
Glavnemu ravnateljstvu (§. 1) podredno ustanové se, da bodo pomestno (lokalno) poslovršbo na železnicah v §. 1 imenovanih znotraj okrajev po potrebah prometa ustanoviti se imajočih, službovn» mesta, katera imevajo naslov „c. kr. železnocestne vršbe ravnateljstvo“.
Poslovršbo trajektnega zavoda in plovstva z ladjami parnicami po Bodamskem jezeru vodi posebno plovstveno nadzorstvo v Bregenci, katero je glavnemu ravnateljstvu neposreduje podredno.
§. 3.
Pomestno vršbeno službo po železnicaii v §. 1 imenovanih oskrbuje z ozirom na potrebe, vsakega kraja in v obče ločeč tri glavne službene predele enega od drugega, naslednji kot najnižja služ-bovna mesta delujoči organi:
a)	službo za nadziranje in vzdrževauje železnic, z gradujami (stavbinami) vred, za katere niso p°' stavljena posebna voditeljstva, oskrbujejo v z dr žb eni odseki (sekcije);
b)	prometno in trgovinsko službo postaje (postajice), izmed katerih važnejše dobodo ime „c. kr-vršbeni urad“ z razširjenimi oblastmi;
c)	vlakovoz.no in delovniško službo, žene strani kurilnična voditeljstva, z druge strani delovniška voditeljstva.
Poleg železnocestnih vzdržbenih odsekov smejo se v izvod novih stavbin po železnicah, na katerih država poslove vrši, postaviti posebni tehnični organi (odseki, stavbinska voditeljstva).
§. 4.
Delo novih železnic, ki jih bode napraviti o državnem trošku, zvršujejo v to svrho postavljen" glavnemu ravnateljstvu neposreduje podstoječa stavbinska voditeljstva, katerim so za p°sa' mezne kose odseki (sekcije) podredni.
§. 5.
V to, da bode dajal svoje mnenje o narodno-gospodarstvenih vprašanjih v področji želez"0 cestnega prometa, pridodâ se trgovinskemu ministru državno-železničen svèt.
§. 6.
Troškovi osrednjega ravnanja državno-želežuične poslovršbe porazdelé naj se na posamič"6 železnice po razmera, kakor ga ustanovi trgovinsko ministerstvo — prav takô kakor troškovi za de lanje državnih železnic.
vsi organi "PraV‘. naj z vojaški"11
§. 7.
Službeni jezik upraviteljstva državnih železnic je nemški.
V nemškem jeziku naj se vrši sosebno vsečiharna notranja služba in naj teljstva državnih železnic med sabo občujejo. Vsi organi državno-železnične uprave in civilnimi oblastvi občujejo v nemškem jeziku.
A v Galiciji postavljene železnocestne vršbe ravnateljstva in njim podstoječa, v tej deželi hiv" joča službovna mesta naj se vendar po ondukaj veljajočem, na temelji Najv. odloke od 4. junija 1" izdanem ministerijalnem ukazu od 5. junija 1869 poslužujejo poljskega jezika, občujoč s cesarski nevojaškimi oblastvi, uradi in sodišči po deželi, kakor tudi z ondukajšnjimi avtonomnimi oblastvi organi. To določilo so ne uporablja na vzajemno občeuje imenovanih železnocestnih vršbenih ravi"1 teljstev in nižjih službovnih mest med sabo ali pa z uradi in organi poštne in telegrafske službe, K jih biva v deželi.
Ako strauke ali autonomna oblastva in organi železnocestne vršbe ravnateljstvom podadö vloge *n dopise, sestavljene v katerem onih v deželi navadnih jezikov, ki se govoré v deželnih delih, katerih ležč vršbenemu ravnateljstvu odkazani železnocestni kosi, treba je ua-nje odgovor v istem jeziku odpisati.
Vsa občinstvu namenjena priobčila (razglase, napise, okolnike itd.) izdajati je v nemškem in v dotičnem deželnem jeziku.
Z občinstvom je občevati v nemškem in v dotičnih deželnih jezikih, po tem, kakor je vpra-**a,ije ali izjavljenje, ki je temu občenju povod dalo, bilo v enem ali drugem storjeno.
§• 8.
Drugi državni organi ne vršijo nikakega strokovnega nadzora nad upravo državnih železnic.
Ako bi glavno nadzorstvo avstrijskih železnic vsled zakonito naložene mu skrbi za varnost in red železnocestne poslovršbe zapazilo kako spotiko, ki se tiče poslovršbe upraviteljstva državnih železnic, to naj se glavno nadzorstvo zastran ustrezne poprave pomeni z dotičniin železnocestne vršbe ravnateljstvom ter to ob enem priznani glavnemu ravnateljstvu priobčujoč mu en prepis. Ako bi se spotika ne popravila, naj se stvar da na znanje trgovinskemu ministru.
II.	Glavno ravnateljstvo.
§• 9-
Glavno ravnateljstvo, katero se ustanovi za opravo državne železnocestne poslovršbe in gradnje rzavnih železnic, vodi en oddelili načelnik trgovinskega ministerstva, kateri ima naslov „Pred-
sednik“.
Glavno ravnateljstvo, katero v izročenem mu področji samo stalno službuje gledé vseh stvari, ki niso pridržane trgovinskemu ministru, vodi in prigleduje pod neposredstvenim višjim uad-Zor°rn trgovinskega ministra vsečiharno službo železnocestnih vršbenih ravnateljstev in stavbinskih v°diteljstev v administrativnem, tehničnem in ekonomnem oziru.
Odnošaji glavnega ravnateljstva do glavnega nadzorstva avstrijskih železnic uravuujejo se Posebno naredbo trgovinskega ministra.
§. 10.
Glavno ravnateljstvo obseza:
!• Prezidijalni oddelek, v katerem se obravnujejo soBebno predmeti po področji pridržani rSovinskemu ministru (§. 16);
potem strokovni oddelki
II.	za železnocestno vzdržbo in gradnjo ali delo (z izvažanjem gradnje novih prog
fed) j
III.	za prometno in mašinsko službo, tudi vlakovozno in delovniško službo;
IV.	za upravno in trgovinsko službo, s prigledom dohodkov, knjigovodstvom in bla-eDjoičnimi poslovi vred.
, Načelniki strokovnih oddelov (ravnatelji) imajo to zvanje (ta poklic), da v odkazanem jim po-, Vne® krogu saraostalno nameščajo glavno ravnateljstvo in sosebno da občujejo z vojaškimi “Dlastvi.
Kakor potreba nanese, razčlenijo se navedeni oddelki v pododdelke.
Knjigovodstvo in glavno blagajuioo vodita posebna načelnika, ki sta drug od drugega ezaviana.
Trgovinski minister ustanovi poslovni red glavnemu ravnateljstvu.
§. 11.
Predsednika (prezidenta) imenuje Njegovo Veličanstvo cesar.
§. 12.
Predsednik ravna vsečiharno glavnemu ravnateljstvu odkazano poslovodstvo. On je odgovoren za isto, in sicer, kolikor ni njemu neposrednje izročeno, na ta način, da je dolžan skrbeti za to, da bodo v to pozvani organi službo — kakor je v redu — opravljali, ter priganjati jih k vestnem» izpolnjevanju svojih službenih dolžnosti.
Predsednikovega namestnika določa trgovinski minister.
Za načelnike strokovnim oddelom, navedenim v §. 10, št. II—IV, postavijo se višji uradniki; dobodo naslov: „Ravnatelj“ s pristavkom, kateri namikuje službeno vejo ali panogo strokovnega oddela (stavbinski ravnatelj, prometni ravnatelj, upravni ravnatelj).	,
Njim je naložena neposredstvena voditev glavnih službenih vej, katere so v strokovnih oddelil' strnene, kakor tudi pažnja na nižja službovna mesta in organe postavljene za-nje, po imenu skrb za to, da se služba v dotični veji vrši po dotičnih službenih propisih in da zadostuje vsak čas strokovnim zahtevom.
Ravnatelji dajo v prvi vrsti predsedniku nasproti odgovor za izpolnjevanje svojih dolžnosti ter naj postopajo po naročilih, katera prejemljejo od njega.
Pravno-obvezna izrecila v področji, dodeljenem glavnemu ravnateljstvu, oddaje predsednik, odnosno njegov namestnik.
Poslovanje pri glavnem ravnateljstvu opravlja se po določbi predsednika — razveu komisij0" nalnega predlaganja, katero nastopa v disciplinarnem postopku.
§. 13.
Glavnemu ravnateljstvu, oduosno trgovinskemu ministru, pridržani so glede vršbe po železnicah imenovanih v §. 1 vsi oni poslovi, kateri ne spadajo v področje ustanoviti se imajočih železno-cestne vršbe ravnateljstev (§. 28).
Področje glavnega ravnateljstva obsega, — ne krateč za posamične reči potrebnega višjega odobrenja, — sosebno tudi:
1.	Enotno in enakomerno uredbo službe v vseh vejah, po imenu izdajanje občeveljavnih sluz benih propisov, navodil in drugih načelnih ukazil, kakor tudi njih razlaganje, premeinbo *** preklic;
2.	proračuustvo, blagajništvo in računstvo vsečiharne uprave državnjh železnic pod sodelova-njem računskih oddelkov, kateri so pridodani železnocestne vršbe ravnateljstvom;
3.	občenje z vojaškimi in grajanskimi (civilnimi) osrednjimi oblastvi, z drugimi železnocestuim* upraviteljstvi in vozilnimi ali prometnimi zavodi, in tako tudi z družbami železnic, na katerih država pošlo ve vrši;
4.	postavljanje in predrugačevanje stanu osebja, razdelim uradnikov po činu, imenovanje, p°v' ševauje, odpovedovanje (v pokoj devanje) uradnikov višjih in nižjih, in razloko o disciplinarnem postopku z istimi, njih premeščanje — kolikor se uradnik ne premešča v enem in istem okraji vršbe-nega ravnateljstva — in pa imenovanje in prestavljanje službenih načelnikov, vzprijemanje in odpovedovanje železuocestiiili zdravnikov in komercijaluih agentov, dalje odmerjanje penzij (pokojnin) *" provizij za vsečiharno osobje, po tem ostale osebne reči ljudi služečih pri glavnem ravnateljstvu;
5.	upravljanje za služnike obstoječih preskrbovalnih in drugih dobrodelnih zalogov po dotični pravilih ;
6.	ravnanje službo mereče na vzdržbo in gradnjo železnic, tudi odobrovanje projektov in d°v° ljevanje za kako premeno v stanu železnice, ki preseza okvir tekoče vzdržbe ali ki se tiče uporab» železuooestnih naprav;
7.	ravnanje vlakovozne in delovniške službe, tudi skrb za razpreglednost in prigled vzdržb® celega vozilnega parka, razpolaganje z istim, naročbo in izposojevanje vozil, ravnanje ali vodit»' delovnic, katere niso podredne železnocestne vršbe ravnateljstvom ;
8.	ravnanje prometne službe, z ustanavljanjem in izpreminjanjem voznega reda vlakom vred;
9.	ustanavljanje in izpreminjanjo tarif za vožnjo ljudi in blaga, dovoljevanje darovnili vozov»*0’ znižane voznine za ljudi in blago, uravnovanje prometnih razmerov drugim prevažovalnim zavodom nasproti, z domembami vred, ki bi jih v to utegnilo biti potreba, po tem prigled dohodkov raz'1,1 prigleda dohodkov iz pomestnega (lokalnega) prometa, ki je odkazan vršbeuim ravnateljstvom;
10.	upravljanje gradiva (materijala), tudi dobavo iu porazdelbo take robe in takih inventarjih kosov, ki jim samo svojstvo zahteva edinstveno obravnovanje ;
11.	razloko o pritožbah (utečajih) proti naredbam nižjih službovnih mest, z nadzorom iu pri-gledom cele službe vred.
§. 14.
Predsedniku glavnega ravnateljstva pridaje se stalen svèt za financijalno in komercijalno obravnovanje vršbenih poslov.
Petero üdov tega sveta imenuje trgovinski minister izmed üdov državno-železničnega sveta in Za ves ta čas, dokler traja službovanje le-tega sveta.
Stalnemu svetu, kateri je pridodan predsedniku, predlagati je vsa tehtovitejša vprašanja finan-c>jalne in komercijalne službe, da dâ svoje mnenje o njih, sosebno :
a)	nasvete o podelitvi znižanja tarife v vožnji za ljudi in blago;
nasvete o oddaji del iu dobav za proge, katerih vršbo ima država, kolikor je oddajanje, odnosno odobrovanje sklenene pogodbe odkazano glavnemu ravnateljstvu.
§. 15.
Udje stalnega sveta dolžni so — kakor določi predsednik glavnega ravnateljstva — sodelovati pri prigledu financijalnega upravljanja in sosebno pri skontrovanji glavne blagajnice ter deležiti se uPrave pokojninskih in dobrodelnih zalogov.
Udje stalnega predsedniku pridanega sveta dobivajo neko nagrado, katere iznos določi trgovski minister.
§. 16.
Trgoviuskemu ministru biva pridržano, določiti one področju glavnega ravnateljstva odkazaue r®či (g, katere bode njemu samemu v razloko, odnosno v odobrenje predlagati.
Sosebno je trgovinskemu ministru pridržano:
potrebna orgauizatorna ukazila, kakor tudi odobravati mejami Najviše odobrene organizacije;
2.	ustanavljati letni proračun iu dovoljevati razhodke (troske), kateri v njem niso v misel vzeti, P° uieri kreditov, ki se imajo polistavno zadobiti;
3.	imenovati namestnika predsedniku glavnega ravnateljstva;
4.	imenovati oddelile načelnike glavnega ravnateljstva, vršbene ravnatelje in stavbinske vodice, kakor tudi voditelja nadzorstvu plovstva po Bodainskem jezeru;
5.	imenovati, poviševati, odpovedovati (v pokoj devati) vse uradnike državno-železničnega "pi'avstva, kateri vlečejo več nego 2000 gld. letne plače, in razločevati o disciplinarnem postopanji z Štirni, in takô tudi podeljevati imenovanim uradnikom remuneraeije iu podporščine v novcih;
6.	dovoljevati dopust (urlavb) predsedniku, njegovemu namestniku in oddelnim načelnikom Slavnega ravnateljstva;
7.	odobravati službeni red (službeno pragmatiko), stan ali čislo osebja iu pravila, uravnajoča Pristojbine temu osebju, pravila (statute) pokojninskih in provizijskih zavodov, po tem dobrodelnih Glogov ;
,	8. ukazovati tehnična pripravljalna dela za nove železnocestne proge in pa delanje le-teh,
asor tudi dovoljevati, da se poslovršba na njih začne;
3.	dovoljevati sklepanje pogodeb, s katerimi se nepremična državna lastnina odstopa ali Omenja, po tem odobrovati pogodbe, kadar pogodbena vsota — pri občni, javni koukurrenciji iu Pritrkom največ nudečemu — 150.000 gld., a v drugih slučajih 30.000 gld. preseza;
10. odobravati osnove (podloge) tarifam, katere bodo pri vožnji ljudi iu blaga veljale.
1. Izdajati v izvod pričujoče uredbe ruge važnejše organizatorne naredbe, med
III.	Državno-železnični svèt.
§• iï.
Državno-železnični svèt sestoji iz prvosednika in 30 üdov, katere imenuje trgovinski minister na tri leta.
Imenujejo se ti udje tako le:
a) 9 üdov izvoli trgovinski minister po svojem pi-ostem sprevidenji in 5 üdov se tak6 imenuje, da finančni minister in minister za poljedelstvo naznačita vsak po 2, in državni vojni minister eno izmed oseb, ki jili je imenovati ; h) 24 üdov se imenuje po predlogu trgovinskih in obrtnih zbornic in
c) 12 üdov po predlogu deželnih zemljedelstvenih svetov in drugih kmetijskili strokovnih korporacij.
Od üdov, ki jih je predlagati po b), pripada posamičnim trgovinskim in obrtnim zbornicam naslednje število:
Dunajski 3, Bruski, Praški in Tržaški po 2, Levovski z Brodi 2, Graški in Črnoviški po 1.
Dalje predlagajo skupinama:
Liberska, Hebska........................
Budejeviška, Polzenjska.................
Olomuška, Opavska.......................
Liuška, Salcburska......................
Inspruška, Feldkirchska.................
Bolzanska, Roveredska...................
Celovška, Leobenska.....................
Goriška, Ljubljanska....................
Rovinjska, Zaderska, Spletska, Dubrovniška
skupaj
n
rt
rt
n
D
n
rt
rt
l
l
l
l
l
l
l
l
l
Od üdov, kar jih predlagati po c), prihaja po 1 na c. kr. kmetijske družbe na Dunaju v Gradci, Krakovu in Levovu, po tem na deželni zemljedelstveni svèt za Češko, kakor tudi na čruo-viško društvo za zemljedelstvo v vojvodini bukoviuski; dalje skupinama na c. kr. kmetijske, odnosni' poljedelstvene družbe v
Linči, Salcburgu................................................skupaj 1
Celovci, Ljubljani.............................................. „	1
Gorici, Trstu, Rovinji.......................................... „	1
na deželni zemljedelstveni svèt za Tirolsko in na predarelsko kmetijsko društvo v Feldkirchu, skupaj 2 (in to: po 1 na odsek I deželnega svéta za zemljedelsto na Tirolskem s kmetijskim društvom na Predarelskem in na odsek II tirolskega deželnega sveta za zemljedelstvo);
c. kr. moravsko-sleško družbo za poljedelstvo, prirodoslovje in deželoznanstvo in avstro-sleško kmetijsko in gozdarsko družbo v Opavi skupaj po 1.
Nadomestnike (zamenike, nastopnike) postavljati pridržano je ministrom pod a) imenovanim.
Za ude omenjene pod b) in c) treba o podajanji predloga ob enem imenovati tudi nadomestnike.
§. 18.
Da bi se imenovale v državno-železnični svet, predlagati je samo take osebe, katere 90 udje dotične trgovinske in obrtne zbornice, odnosno dotične kmetijske družbe (zemljedelstveneg svéta).
Predloženi udje smejo se, ko jim poteče funkcija, vnovič predlagati.
Trgovinskemu ministru biva pridržano, kadar bi sc katero mesto v državno železuičuem sve*tl pred iztekom triletne službene dobe izpraznilo, poskrbeti za to, da bode vnovič popolnjeno, sosebuo v slučaji, ko hi kakemu udu vsleil bolezni ali drugega zadržka, ki sc primeri v njeg° osebi, bilo nemogoče ali znatno otežkočeno opravljati svojo službo, na njegovo mesto poklicati domestuika, eventuvalno iznova imenovati koga.
§- 19.
Zvanje in dolžnost državno-železničnega svéta je, da v tehtovitih vprašanjih železnocestnega Prometa, katera se dotikajo interesov trgovine, obrtnosti, kmetijstva in gozdarstva, svoje mnenje izjavlja.
Mnenju državno-železničnega svéta, kolikor ide za železnice pod državno poslovršbo stoječe, Podpadajo sosebno :
«) vsi važni nasveti; glede tarifstva, zlasti nasveti, kateri se tičejo ustanovitve normalnih tarif za
ljudi in blago, po tem načel za uporabo izimnih in diferencijalnih tarif;
b)	vozni črteži, ki jih je vsako leto po dvakrat (za letne in zimske mesece) ustanoviti;
c)	nasveti o premeni reglementarnih določil, kolikor ne gre za tehnična določila, po tem tarifnih
določil, kolikor se ne tičejo zgolj začasnih izimnih razmerov ;
d)	načela za način, kako je razdajati dobave in dela.
Dalje je dolžnost državno-železničnega sveta, na poziv trgovinskega ministra povedati, kje D)isli, da hi bilo ustanavljati železnocestna vršbena ravnateljstva, vršbene urade, vkladališča za gra-divo in robo in odseke za vzdržbo železnice.
Tudi sme državno-železnični svèt gledé železnic, ki so pod državno poslovršbo, staviti vpra-Sanja in predloge.
Še sme v reèéh svojega področja staviti predloge, kateri se odnašajo na druge železnice in na železnocestne stvari sploh.
§• 20.
Državno-železnični svèt shaja se v sejo na povabilo trgovinskega ministra po potrebi, a naj-manj po dvakrat v letu, in sicer spomladi in jeseni.
državno-železničnega sveta privzemati tudi veščaki,
Prvosedstvo v sejah državno-železničnega svéta pristoji trgovinskemu ministru in kot njegov namestnik v državno-železničnem svetu službuje predsednik glavnega ravnateljstva.
Ako bi trgovinskemu ministru in predsedniku kak zadržek branil, določi trgovinski minister, ado bodi prvosednik.
Razprave državno-železničnega svéta vršijo se v nejavnih sejah in po poslovnem redu, ki ga 1Z(‘a trgovinski minister.
Državno-železnični svèt daje svoje mnenje po ukrepih storjenih z večino glasov priču-J°čih üdov.
Nazore, ki se razlikujejo od ukrepa, treba je na zahtev glasovalcev v zapisnik vzprejemati.
Na prvosednikov poziv smejo se k sejam aateri niso organi državno-železnične uprave.
§. 21.
Udje državno-železničnega svéta, kateri niso državni uradniki, naj storé obljubo v roke trgovskega ministra ali onega, kateremu le-ta preizroči ta posel.
Njihova funkcija je časten urad, s katerim ni v zvezi nikaka nagrada.
Udje, kateri ne stanujejo na Dunaji, imajo pravico do dijet (dnevnic) po 8 gld. in gledé želez-1(5> na katerih ima država poslovršbo, do tega, da se na katerem koli vozovnem razredu zastonj '°zijo v mesto, kjer biva seja, in od onod nazaj.
Tudi se jim povračujejo potni troski, ki jih imajo, ako porabijo kak drug prcvažovalen zavod.
IV.	Železnocestne vršbe ravnateljstva.
§. 22.
Železnocestne vršbe ravnateljstva vodijo v svojih okrajih po ukazilih, ki jim dohajajo od glav-f?a ravnateljstva (§. 2), pomestno (lokalno) vršbeno službo z kor tudi onimi novimi stavbami
avnateljst
delovniško službo in upravo gradiva, ali gradnjami vred, za katere niso postavljena posebna, glavnemu vu neposredstveno podredna stavbinska voditeljstva.
Železnocestne vršbe ravnateljstva (ravnateljstva železnocestne vršbe) so odgovorna za varnost in red poslovribe po svojem okraji v zmislu reda železnocestne vršbe od 16. novembra. 1851 (Drž-zak. od 1. 1852 št. 1), ter so v tem oziru podvržena nadzoru in prgiledu glavnega nadzorstva avstrijskih železnic.
§• 23.
Vsako ravnateljstvo železnocestne vršbe sestavlja za tri glavne službene veje ali grane (že-leznocestno vzdržbo, promet, vlakovozbo), po tem za občne administrativne reči z upravo gradiva ali materijala vred eno edinstveno službovno mesto.
Njemu so podredni: organi službujoči kot najnižja službovna mesta treh glavnih službenih vej, po tem nadzorništvo za delanje in vzdrževanje železnic, vkladališče materijala in računski oddelek, kateri prejme posebna navodila o tem, kako mu je voditi račune.
Novčne nakaze ravnateljstev železnocestne vršbe zvršuje pod posebnim (ločenim) računovodstvom praviloma postajna (železuocestno-vršbenega urada) blagajnica, katera biva v mestu, kjer stoluje vršbeno ravnateljstvo.
Izimno sme se postaviti posebna blagajnica vršbenega ravnateljstva.
§. 24.
Kraje, kjer se imajo ustanoviti železnocestne vršbe ravnateljstva, določa z Najvišjim odobre-njem trgovinski minister oziraje se na službene potrebe.
Z odobrenjem trgovinskega ministra določa glavno ravnateljstvo stajališča vršbenih uradov, odsekov železnocestne vzdržbe in vkladališč materijala s posebnim ozirom na službene potrebnosti nadzora in porazdelbe materijala.
§. 25.
Vsako železnocestne vršbe ravnateljstvo ima enega višjega uradnika za načelnika, katerega naslov je „vršbe ravnatelj“.
On je odgovoren za vsečiharno poslovodstvo, sosebno za varnost, red in pravilnost vršbe znotraj okraja vršbenega ravnateljstva.
Vršbe ravnatelju je pridodan namestnik in pa potrebno pomočno osobje.
Vsi organi ravnateljstva železnocestne vršbe dolžni so opravljati službo znotraj veljajočih prepisov po naročilih, katera jim daje vršbe ravnatelj.
Poslovni red ravnateljstevtželeznocestne vršbe ustanavlja se z odobrenjem trgovinskega ministra-
§. 26.
Vršbe ravnatelj zastopa železnocestne vršbe ravnateljstvo proti vnanjemu svetu ter daje za ist° pravnoobvezna izrecila.
On občuje v vseh reččh, katere so odkazane v področje ravnateljstva železnocestne vršbe, ne' posrednje s pozvanimi v to vojaškimi oblastvi in z grajanskimi (civilnimi) oblastvi onih dežel, v katerih leži okraj vršbenega ravnateljstva, po tem z glavnim nadzorstvom avstrijskih železnic in z enakimi sebi službovnimi mesti drugih prevaževalnih ali prometnih zavodov.
Vršbe ravnatelj je dolžan zahtevom vojaških teritorijalnih poveljstev (komand) zarad potrebščin posamnih krdel in vojstva po svojem lastnem okraji brezuvetno ustrezati ter ako bi treba bilo, P°' oglasiti se za potrebna v to vozila.
V kolikor vojaški transporti prestopajo meje lastnega okraja, to naj vršbeni ravnatelj, na kat® rega se je obrnilo napotujoče vojaško oblastvo, v poraznimi z dotičnimi sosednimi okraji napril' ’ česar je treba, da se vojaški transport prevzame in dalje odpravi do namenišča.
§. 27.
Vršbenega ravnatelja dolžnost je, narejati, da so višja ukazila izpolnjujejo tor izpolnitev iB^J| nadzirati, priganjati podstoječe mu organe, da vsak svoje dolžnosti izpolnjuje, tor skrbeti /-a "J1 ugodno sodelovanje, kakor tudi — kolikor jo moči — ckonomno ravnanje.
Skrbno naj pazi na poslovni posledek svojega okraja ter si z ustreznimi naredbami v svojem področji, odnosno s predlogi glavnemu ravnateljstvu podajanimi prizadeva, da se isti, in poslovršba sploh ^boljša.
Kjer bi bilo nevarno odkladati stvar, ima vršbe ravnatelj pravico in dolžnost, tudi v reèéh, ki so pridržane glavnemu ravnateljstvu, narejati, kar bode potrebno, a precej o stvari poročati, da mu 8o naredba poodobri.
§• 28.
Področje ravnateljstva železnocestne vršbe obseza zvrševanje in nadziranje pomestne vršbene službe po svojem okraji, namreč:
1.	ustanavljanje letnega proračuna in upravljanje z dovoljenimi od trgovinskega ministra krediti, in tako tudi sestavljanje izkazov o novčnem upravljanji in računskih zavrskov;
2.	vzprijemanje (nameščanje), prestavljanje, poviševanje, odstavljanje (odpovedovanje) vsega službenega osobja s čuvaji in definitivnimi služ.abniki vseh kategorij, po tem pripomočnega osobja, ki bi ga za kak poseben slučaj bilo potreba, po meri obstoječih vodil znotraj določene s pravili Potrebe in odobrenega proračuna, in pa disciplinarno postopanje s tem osobjem; po tem v oziru na definitivne poduradnike in uradnike, po tem na aspirante dovoljevanje ženitve, premeščanje (razveu službenih načelnikov) znotraj letnega okraja, podajanje predlogov o povišbi, in napotovanje disciplinarnega preiskovanja, in pa ustavljanje (suspensija) službe.
Kadar se kateri definitiven poduradnik, uradnik, po tem aspirant premesti, kakor tudi če se sproži disciplinarno preiskovanje zoper katerega teh služnikov ali če se mu služba ustavi, treba je stvar od e'iem naznaniti glavnemu ravnateljstvu;
3.	podeljevanje dopusta podstoječemu osobju do na štiri tedne;
4.	dovoljevanje remuneracij in podporščin iz sredstev, ki bivajo v to na razpolog, po odobrenem proračunu do 100 gld., in pa predlaganje višjih iznosov;
5.	reševanje dohodâriuskih reči podstoječega osobja, in pa reči, ki se tičejo zemljarine (zemljiškega davka) in pa davka od poslopij, v oziru na železnične nepremičnine, ki lezé v okraji;
6.	izpregledovanje, odnosno odpisovanje računskih nedostatkov ali iskovin, ki se ne dadô izterjati, po tem kakih izgub, ki se primerijo pri materijalu ali inventarskih predmetih,, v kolikor novčna vrednost v vsakem slučaji posebej 500 gld. in vsega skup v enem letu 5000 gld. ne preseza, kar pa ne brani take stvari po disciplinarnem poti dalje gnati;
7.	sestavljanje in predlaganje projektov za rekonstrukcije, razširjalne in nove stavbe ali gradnje na progah v vršbi bivajočih;
8.	izvajanje takih staveb po odobrenem projektu in proračunu, ako se v to ne postavijo posebna stavbinska voditeljstva;
9.	dajanje predlogov gledé ustanovitve in premene voznega reda vlakom za ljudi in blago;
10.	vvajanje vlakov po voznem črteži, tudi vlakov po potrebnosti, odnosno vojaških vlakov, po tem vvajanje posebnih (separatnih) vlakov in nadziranje vsečiharne odprave vlakov s prigledom ’’ropisnice ali časovnice vred;
11.	razpravljanje, odnosno razločanje n kaki poškodbi vozil, izimši obračun s tujimi železnicami gledé troškov za popravo vôz;
12.	razpolaganje s parkom mašili in vôz znotraj okraja vršbenega ravnateljstva in predlaganje kake pomnožbe ali premene vozilnega parka, ki bi utegnila biti potrebna;
13.	poizvedovanje o kaki nezgodi na železnici;
14.	skrb za železnocestno policijo;
15.	dajanje predlogov v oziru na ustanovitev tarif za vožnjo ljudi in blaga;
16.	dovoljevanje darovnih vozovnic in znižanih voznin v posamnih slučajih, po tem pomestno Zl>iževanje tarif za vožnjo blaga, oboje po posebnih navodilih, in pa dajanje predlogov za slučaje, ki j’*1 navodila no omenjajo;
17.	razločanje o pritožbah proti podstoječim organom (knjige pritožbenice) in reševanje po-°glasnio (reklamacij) in iskovin odškodbe izvirajočih iz vožnje ljudi in iz pomestuega blagovnega prometa, ako cela vsota odškodbe pri reklamacijah iz vožnje ljudi 100 gld. a pri reklamacijah iz vožnje blaga 1000 gld. ne prestopa, po tem prigled dohodkov iz pomestnega prometa;
(8loveni*eh.)
50
18.	dajanje skladišč in železnocestnili zemljišč v zakup, in popuščanje zakupščin ali najmovin do 100 gld. ;
19.	udeležbo pri razpravah o konkurenciji, in dopuščauje zasebnih staveb na železnici iu blizu kolodvorov;
20.	skontrovanje blagajnic in zalog po lastnem okraji;
21.	upravo delovnic, kolikor podstojé ravnateljstvu železnocestne vršbe, in vkladališč materi-jala, oboje po pravilih za to veljajočih;
22.	omišljanje letne potrebščine potrošnega materijala in inventarskih kosov razven takih, pri katerih je vsled njihovega svojstva potreba edinstvene nabave (kakor so vozila, rezervni kosi, šine itd.).
§. 29.
Materijal (§. 28, št. 22) je po odobrenem proračunu potrebščine in troskov nabavljati držeč se najstrožje ekonomije.
Dobave, katerih proračunjena vrednost 5000 gld. doseza ali prestopa, naj se praviloma žago-tové po ponudbenem poti na temelji javne konkurencije in s pritrkom ponudniku, kateri je stavil najugodnejši pouudek.
Presojaje ponudke treba je paziti ne samo na ponujeno ceno, temuč tudi na troske po krajih? kjer se kaka roba izdeluje, različne v oziru na nadziranje izdelka, vožnje do mesta, kjer se preod-daje, prejemauja in razdeljevanja, in pa na to, ne bi li se s tem otežkočili poslovi, po tem na pogod-nika samega, koliko je sposoben storiti, in koliko mu je vere dati. Pod istimi uveti dajati je vsekakoi' prednost obrtnosti in prvotnemu pridelovanju lastnega okraja.
Ako bivajo tehtoviti pomisliki zoper to, da bi se občna javna razprava o ponudah napravila? če n. pr. to branijo sejemski (tržni) razmeri, majhno število pripravnih ponudnikov, kak domneven (verjeten) zmenek med njimi itd.), tedaj se smejo izimuo omenjene dobave, kakor tudi dobave z vrednostjo pod 5000 gld., glede katerih je sploh način oddaje določati po vladajočih kjekod okol-nostih, potem omejene konkurencije ali iz proste roke (po akordu) oddati. Kupiti kaj iz proste roke je sosebno tedaj dopuščeno, kadar biva prilika, znotraj enotnih cen, katere so proračunu za podlog0 vzete, zagotoviti si potrebovano z ugodnejšimi uveti, nego so oni, ki jih je kateri drug zavod ali p°d' jetnik dosegel v javui konkureuciji, ki je bila tist čas razpravljaua.
Tudi v teh slučajih naj veljâ za pravilo, da je pri enako ugodnih uvetih ozirati se predstveno na s voj okraj.
Predstoječa določila naj se zmislu primerno uporabljajo na oddajanje del po železnocestne vršbe ravnateljstvih.
V.	Določila zastran osobja in končna določila.
§. 30.
ali
Osobje državno-železnične uprave (uradniki, poduradniki, služabniki, aspiranti itd.) je stalno (definitivno) ali pa časno (provizorno) nameščeno.
Pravice in dolžnosti osobja uravnujejo se — pod obrano pridobljenih pravic — sè službeni® redom (službeno pragmatiko), ki ga glavno ravnateljstvo z odobrenjem trgovinskega ministra izda? 1,11 z drugimi edinstvenimi službenimi propisi, ki se na temelji istega ustanové, morebiti tudi s posebnn» službenimi pogodbami.
Preskrbo v pokoji in pa preskrbo vdov in sirot opravljajo posebni penzijski (provizijski) z^v°l po meri dotičnih pravil na temelji prispevkov, ki jih deležniki po lo tem vplačujejo.
§. 31.
Postopek v disciplinarnih rcččli za državno-železnično upravo uravnuje službeni red (služb'’®1 pragmatika), katera se izdil po §. 30 držeč se tega načela, da je pri vsakem železnocestne vršbe ravnateljstvu, kakor tudi pri glavnem ravnateljstvu sestaviti disciplinarno komisijo, katera uk repi)e z večino glasov po posledku disciplinarnega preiskovanja.
§. 32.
Kolikor podstoječa ukazila(§§. 30, 31) ne ustanavljajo razlike pravic in dolžnosti, uporabljajo se na definitivno nameščene uradnike, poduradnike in služabnike državno-železničnega upravstva ztnislu primerno pravila veljajoča za državne uraduike in služabnike.
§. 33.
Trgovinskemu ministru je vsak čas na voljo, določiti, da se organi trgovinskega ministerstva, glavnega nadzorstva avstrijskih železnic in državno-železničnega upravstva v službi čredijo.
Pravic, pristoječik onim državnim uradnikom, na katere se uporabljajo določila postave od 15. aprila 1873 (Drž. zak. št. 47), ne dotika se okolnost, da se oni morebiti pritegnejo v službo državno-železničnega upravstva.
§. 34.
Skrb za železnocestui red (policijo) izročena je v prvi vrsti v to po navodilu zvauim organom Pomestne vršbene službe in ravnateljstev železnocestne vršbe, po tem oddelnim načelnikom glavnega ravnateljstva.
Osobje zvano za železnično-policijske funkcije jemlje se pod prisego, da bode ustreženo §• 102 železnocestnega vršbenega reda, potem delegacije po organih državno-železničnega upravstva.
§. 35.
Zgornja uredba pride v moč 1. dan avgusta 1884.
S to dobo izgubé svojo moč vsa nasprotna določila, sosebno z ukazom trgovinskega mintsierstva °d 26. februvarja 1882 (Drž. zak. št. 25) izdane „Glavne črte za uredbo državne vršbe po zahodnih državnih železnicah in po zasebnih železnicah, katerih vršbo ima država“.
Vsled §. 10 ukaza trgovinskega ministerstva od 26. avgusta 1875 (Drž. zak. št. 116) ustanovljeno ravnateljstvo za delanje državnih železnic privzame se v glavno ravnateljstvo z dobo, katero določi trgoviuski minister.