Poštnina plačana v gotovini Leto XX,, št. 196 a Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Šelen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg ši. 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Ljubljana, četrtek tj. avgusta 19)9 Cena l Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon štev. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. 90 Pretresljiv mirovni apel belgijskega kralja si. od katerih ie odvisen nadaljnji razvoj dogodkov, naj podrede svoje spore mirni ako nočejo, da bosta propadla evropska civilizacija in svetovno gospodarstvo Ljubljana, 23. avgusta Bruselj, 23. avg. c. Ob priliki za- j , " .. . . | »ruaeij, iO. avg. C. UD DrillKl za- ^LS. * L" .55? 1 konference severnih držav je sporazumeli za sklenitev nenapadalnega pakta, je alarmirala ves svet. Zadela je države fronte miru in njihove voditelje povsem nepripravljene. Niti angleška, niti francoska diplomacija nista slutili, kaj se pripravlja za berlin-sko-moskovskimi kulisami. Chamberlaina in Halifaxa so morali v Londonu dvigniti iz postelje, a tudi zaveznikom osi se ni godilo bolje. Japonski veleposlanik v Berlinu je zvedel vest iz radia. Podobno se je zgodilo državnikom po ostalem svetu. Opravičeno imenuje neki švicarski list berlinsko sporočilo v noči na torek za največje diplomatsko presenečenje novejše evropske zgodovine. Naknadno ugotavljajo diplomatski poročevalci, da so se razgovori med Berlinom in Moskvo pletli že od maja in da so bili zadnje štiri tedne zelo intenzivni. Šli so torej paralelno z diplomatskimi pogajanji Rusije in zapadnih velesil in vršili so se istočasno, ko so se francoski, angleški in ruski generali dogovarjali o medsebojnih vojaških tajnostih in strateških načrtih. Učinek v obeh taborih je bil ogromen. Na strani osovinskih velesil vlada prepričanje, da je angleški obroč razbit, da je Hitlerjevi diplomaciji otvorjena prosta pot k popolnemu uspehu in da bo sedaj znani program do kraja izveden, a da se mu nasprotniki ne bodo mogli ustaviti. Če pa bi poskušali, potem bodo morali nositi posledice. Ne preostaja jim torej nič drugega, kakor da sprejmejo Hitlerjev program za pacifikacijo Evrope, V zapadnem taboru je v prvem trenutku zavladalo splošno vznemirjenj in globoko razočaranje, vendar učinek vesti ni imel pričakovanih demorali-zujočih posledic. Francija in Anglija sta že tekom včerajšnjega dne odločno pokazali, da ostane njinovo stališče neizpremenjeno. V prvi vrsti je seveda prizadeta Poljska. Glasovi, ki se čujejo od tam, pravijo, da poljski narod ni izgubil ravnotežja in da je, kakor prej, tudi slej odločen braniti se do poslednjega. Anglija in Francija sta mu dali ponovna zagotovila brezpogojne pomoči. Vse kaže, da je evropska kriza prispela do vrhunca. Odločitve ne morejo dolgo izostati. To dokazujejo poročila iz glavnih evropskih centrov. Jutri v četrtek se sestane angleški parlament. Angleška vlada je zahtevala diktatorska pooblastila. Francoski ministrski svet je tako rekoč v permanenci in bo tudi jutri imel svojo zgodovinsko sejo. Vojaški ukrepi v Nemčiji, v Angliji in v Franciji prehajajo v stanje najstrožje vojne pripravljenosti. Še ni povsem jasna dalekosežnost pripravljenega rusko-nemškega nenapadalnega pakta. Ako znači, kakor so v prvem trenutku v Varšavi trdili, umik Rusije iz Evrope, to je njen des-interesement na razvoju evropske krize, potem nadaljnji razgovori med Moskvo, Londonom in Parizom nimajo več smisla. Ako je pa točna verzija, da si bo Rusija za slučaj, ako Nemčija napade neko tretjo državo, pridržala svobodne roke, potem bi nenapa-dalni pakt ne onemogočil sklenitve politično vojaške pogodbe med Rusijo in zapadnimi velesilami, ki ima, kakor znano, le namen skupnega oboroženega odpora proti neizzvanemu napadu na enega izmed pogodbenikov, odnosno pod njihovo zaščito se nahajajočih držav. Optimistični komentarji vidijo važno razliko v komunikejih, ki so bili izdani v Berlinu in Moskvi o nena-padalnem paktu. Dočim je po berlinski verziji stvar že gotova, bi po moskovskem besedilu šlo še za pogajanja, ki bi trajala še nekaj časa. Toda z dejstvom, da je odšel v Moskvo sam zunanji minister g. Ribbentrop, ki seveda ne more ostati dalje časa odsoten, je pač nakazano, da so bila glavna pogajanja opravljena že prej in da gre sedaj samo za zaključno formulacijo. Smatra se, da bo g. Ribbentrop svoj posel do sobote že opravil. Pesimistični komentarji gredo dalje in predvidevajo, da se bosta Rusija in Nemčija tudi politično sporazumeli in da nastopa era rusko-nemškega sodelovanja, ki bi seveda pomenila dobo povsem novega političnega razvoja v Evropi. Trenutno se mora opozoriti na sledeča važna dejstva: Nemška protipolj-ska propaganda traja in je še ojače-na. Nemški program zahtev napram Poljski se v polnem obsegu vzdržuje. Nemške priprave za njegovo morebitno nasilno izvršitev so končane. Proti nemški odločitvi, s katero se solida- imel danes ob 20. belgijski kralj Leopold III. iz kraljeve palače sledeči nagovor po radiu: Na diplomatski konferenci, ki se je vršila v Bruslju med zastopniki sedmih držav Belgije, Nizozemske, Danske, Norveške, Finske, Švedske in Luksem-burga, je bilo sklenjeno, da podam v imenu poglavarjev vseh teh držav skupno izjavo. Svet živi v času največje napetosti, tako da je normalno sodelovanje med narodi postalo nemogoče. Velike sile se na vseh straneh oborožujejo in pripravljajo za mogoči konflikt. Male države se morajo bati, da bodo proti svoji volji potegnjene v ta konflikt z vsemi strašnimi posledicami, ki jih utegne imeti. Svet je v nevarnosti gospodarskega propada. Konflikt, ki se pripravlja, mora povzročiti, da Evropa propade z vso svojo civilizacijo. Javno mnenje v vseh državah se zaveda strašne nevarnosti, vdaja pa se vedno bolj mnenju, da je usodepolni konflikt neizbežen. To stališče resignacije moramo pobijati. Ni naroda, ki bi se hotel pognati v vojno, ali ki bi hotel drugemu vzeti neodvisnost. Najhujšemu se je še mogoče izogniti. Toda čas pritiska in odločitev mora priti hitro. Življenjska pravica za narode mora biti postavlje- na na solidno in moralno bazo. Samo tako je mogoče očuvati mir. V imenu poglavarjev vseh tukaj zbranih držav izjavljam, da upam, da tisti, ki je od njih odvisen razvoj dogodkov, podrede spore mirni rešitvi in se odločijo za mirno diskusijo. Izražam upanje, da bodo drugi sledili iniciativi, ki smo jo ravno dali. Jutri bodo milijoni ljudi v tem upanju z nami. Naj odgovorni vodje to dejstvo upoštevajo. Dvomi, strah in napetost vladajo nad svetom. Trdno upam, da bo ta atmosfera izginila, kakor hitro veter z morja dvigne meglo in prinese nazaj solnce in svetlobo. Konferenca severnih držav v Bruslju Bruselj, 23. avg. br. Pod vodstvom ministrskega predsednika in zunanjega ministra Pierlota se je danes nadaljevala včeraj slovesno otvorjena konferenca zastopnikov sedmih severnih držav, ki so sklenile pred meseci znano konvencijo v Oslu. Današnja dopoldanska seja je trajala tri me. Popoldne so se zunanji ministri Belgije, Nizozemske, Danske, Norveške, švedske, Finske in Luksemburga znova sestali. Na popoldanski seji so že sestavljali reso-lucijo, ld bo še nocoj objavljena. O resoluciji bodo obveščene pristojne vlade še pred njeno objavo. Bruselj, 23. avg. br. Nocoj ob 19.30 je bila objavljena resolucija, ki je bila spre- jeta na konferenci sedmih nevtralnih držav. Resolucija naglasa, da so se Belgija, Danska, Finska, Lnksenburška, Nizozemska, Norveška in Sveedska odločile ostati strogo nevtralne ne glede na vse n°ve zapleti ja je mednarodnega političnega položaja. Zunanja ministrstva teh držav bodo stalno v stikih, da bi mogla sporazumno od primera do primera izdati ukrepe za zavarovanje svoje nevtralnosti. Obenem bodo sporazumno budno na straži v obrambi svojih interesov. * Danes bo govoril Halifax po radiu London, 23. avg. AA. (Reuter). Zunanji minister lord Halifaz bo govoril jutri ob 20.30 po radiu. Govor bo traja] približno 10 minut. Mislijo, da ga bodo prenašale tuje radijske postaje med drugimi tudi ameriška. Dominioni na strani Anglije London, 23. avg. br. Nocoj so prispele v London iz Avstralije, Nove Zelandije, Ro-dezije ln Južne Afrike vesti o pomembnih izjavah tamkajšnjih odgovornih politikov v zvezi s sedanjim položajem v Evropi. Vse te izjave pričajo, da bodo dominioni v resnem primeru odločno to zvesto ob strani Anglije. Avstralski min. predsednik je še posebej naglasil, da bo Avstralija v najrevnejših dneh, ki se napovedujejo, prav tako zvesto podpirala matično državo, kakor jo je pred 25 leti. Lebrun v Parizu Pariz, 23. avg. br. Nocoj ob 20.15 se je vrnil v Pariz prezident republike Lebrun v spremstvu prezidialnega tajnika Magra. Jutri bo v Elizejski palači predsedoval napovedani izredno važni seji francoske vlade. Kronski svet v Bukarešti Bukarešta, 23. avg. br. Ze snoči je pričel v Bukarešti zasedati kronski svet Kralj je danes dopoldne posvetovanja s člani kronskega sveta nadaljeval. Razpravljali so o položaju, ki je nastal za Rumunijo spričo napovedi nemško-ruske nenapadalne pogodbe. Rumunska vlada je stalno v stikih s turško. 70 nemških divizij na poljski meji London, 23. avg. c. 70 nemških divizij je koncentriranih na meji PoijsKe. Nemško mobilizacijo smatrajo kot zaključeno. Na zapadni nemški meji je po zadnjih poročilih dosti manjše število čet. POLOŽAJ V EVROPI Ribbentropov večurni razgovor z Molotovom - Hitlerjevo negativno stališče do angleške poslanice - Angleška vlada dobi danes diktatorska pooblastila - Francoska vlada v permanenci - Povsod najstrožja vojaška pripravljenost »Times« o vsebini pogodbe iiciiu»I uuiuuivi, a »V ■ - -------- rizira Italija, se istotako postavlja od- I našla pravi odmev. Moskva, 23. avg. o. Nemški zunanji minister Joahim Ribbentrop je danes ob 13. prispel z letalom v Moskvo. Iz Konigsber-ga se je odpravil davi ob 7. Z njim je odpotovalo v Moskvo tudi 31 strokovnjakov in novinarjev v treh letalih. V Rib-bentropovem letalu so bili državni pod-tajnik Gaus, dr. Schmidt in Ribbentropov osebni tajnik. Na moskovskem letališču so Ribbentropa sprejeli in pozdravili namestnik komisarja za zunanje zadeve Potemkin, šef protokola Baskov, pomočnik komisarja za mednarodne zadeve Mer-kulov, namestnik trgovinskega komisarja Stepanov ter namestnik moskovskega mestnega komisarja Karlov, italijanski poslanik, nemški poslanik v Moskvi grof Sehulenberg in vse osebje poslaništva. Ribbentrop se je z letališča odpeljal v bivše avstrijsko poslaništvo, ki je v neposredni bližini nemškega poslaništva ter »Doma gostov«, v katerem so nastanjeni francoski in angleški vojaški strokovnjaki. Ostalo Ribbentropovo spremstvo je prispelo v Moskvo s precejšnjo zamudo. Nemški zunanji minister se je ob 15. s svojim ožjim spremstvom in poslanikom Schulenbergom z avtomobilom odpeljal v Kremelj, kjer se je sestal s komisarjem za zunanje zadeve Molotovom. Ob 18. je bil Ribbentrop še vedno pri Molotovu. Tudi nemški pravniki in strokovnjaki so se že popoldne sestali z zastopniki ruskega komisariata za zunanje zadeve ter pričeli po informacijah tujih novinarjev v Moskvi že redigirati sporazum, vprašanje pa je, kako naglo bo napredovalo to delo, ker se morata Ribbentrop in Molotov pogoditi še o nekaterih važnih problemih. Po nekaterih informacijah bo sporazum jutri dovršen in takoj podpisan, po drugih pa se bodo pogajanja nadaljevala še nekaj dni. Drugi sestanek Moskva, 23. br. Prvi razgovor Ribbentropa in Molotova se je končal malo po 18. Zvečer ob 20. sta se znova sestala. Nemški poslanik Schulenburg je nocoj priredil banket na čast nemškemu zunanjemu ministru. Udeležili so se ga poleg vodilnih zastopnikov ruskega komisarijata za zunanje zadeve ter članov nemške delegacije tudi vodilni uradniki nemškega in italijanskega poslaništva. Mnogo pozornosti je zbudila okoliščina, da japonski poslanik ni prišel na banket. Tudi pri sprejemu Ribbentropa na moskovskem letališču ga ni bilo. Danes sta zapustila Moskvo dva člana angleške vojaške misije. Odpotovala sta nazaj v London. Ostala angleška vojaška delegacija čaka na nadaljnja navodila iz Londona. ločna fronta zapadnih velesil in njihovih zaveznikov, podprta od enotnega javnega mnenja. Tudi v teh državah so vojaške mere v izvršitvi. Danes je belgijski kralj v imenu evropskih severnih držav prečital pretresu j oč mirovni apel evropskim narodom. To je kralj tiste Belgije, ki je poleg Srbije najtežje izkusila strahote svetovne vojne. Naj bi besede plemenitega vladarja že v zadnjem trenutku London, 23. avg. p. »Times« so objavile nocoj naslednje informacije o vsebini rusko-nemške nenapadalne pogodbe: 1. Rusija in Nemčija se vzajemno obvezujeta, da ena druge ne bosta napadli. 2. Rusija in Nemčija se obvezujeta, da se ne bosta vmešavali v medsebojne notranje zadeve. 3. Skupno bosta jamčili za vse države, ki leže na področju med njima, in tudi za Poljsko, čim se bo sedanje aktualno vprašanje glede Poljske uredilo. 4. Nemčija se docela odreče svojim aspiracijam do Ukrajine. Poljaki pripravljeni na vse Ruska Angliji in Pariz, 23. avg. p. O razgovorih, ki sta jih imela včeraj popoldne poslanika Naggyar in Seeds z ruskim komisarjem za zunanje zadeve Molotovim, je bilo mogoče zvedeti, da jima je Molotov zagotovil, da smatra ruska vlada eventualni nenapadalni pakt z Nemčijo za nov element miru, katerega namen je pospešiti pomirjenje v Evropi. Pakt bo vseboval posebne določbe, po katerih se bo smatralo, da je odpovedan, ako bi ena od obeh sil napadla kako tretjo državo. Pogajanja z Anglijo in Francijo za pogodbo o vzajemni pomoči pa se po mnenju ruske vlade lahko nemoteno nadaljujejo. Varšava, 23. avg. o. Varšavski službeni krogi so zelo zadovoljni z izjavo, ki jo je angleška vlada objavila snoči po seji angleškega ožjega kabineta Tu naglašajo. da angleška vlada jasneje ni mogla izraziti svoje odločitve, da bo tudi ne glede na novi položaj, ki je nastal spričo napovedi nenapadalne pogodbe med Rusijo in Nemčijo, Poljski priskočila na pomoč, ako bi jo kdo napadel ali ogražai njene življenjske interese. Kar se tiče angleške pripombe, da je Anglija še zmerom pripravljena pogajati se za mirno rešitev vseh sporov, nagla- šajo v Varšavi, da je taka tudi poljska politika in je zunanji minister Beck že 5. maja očrta! poteze sporazuma, na katerega bi Poljska mirno pristala. Tudi poljski tisk postaja zmerom bolj odločen Listi opozarjajo med drugim na verzije, ki so se pojavile o sodelovanju Poljske pri generalštabnih pogajanjih v Moskvi. Že od vsega začetka je Poljska odklonila tako sodelovanje in je v mirovni fronti edina vztrajala pri svojem stališču, ker je pravilno ocenila prsvi položaj v Moskvi. Največ skrbi povzroča poljskim odgovornim krogom vprašanje o dobavah surovin in vojnih potrebščin v primeru vojne. Kar pa se tiče Rusije kot vojaške sile. se Poljaki zanašajo na to, da bo ostala nevtralna v vsakem primeru, ako bi se Poljska s kakšno drugo državo zapletla v vojno. Pač pa izražajo poljski listi skrb, da bi zadnji dogodki neugodno vplivali na položaj drugih nemških sosed, ki se doslej še niso odločile ne za mirovno ne za osno stran. Poljska sama odločno vztraja pri svojem stališču in bo branila svoje interese. Včeraj so se razširile govorice, da bo v Tannenbergu proglašen priključek Gdanska k Nemčiji. Poljski listi naglašajo, da bo poljska vojska to v pravem času preprečila. Dvoličnost ruske politike Silno ogorčenje ▼ Angliji — V pričakovanju zahtevanih pojasnil glede nemško-ruskih pogajanj London, 23. avg. z. V tukajšnjih političnih krogih prevladuje vtis, da je angleška vlada s svojo snočnjo odločno izjavo, da bo izpolnila vse svoje obveznosti napram Poljski, v veliki meri razblinila pričakovanja, ki so jih stavili v Berlinu na presenetljivo napoved sklenitve nenapadalnega pakta z Rusijo. Angleška vlada je s tem jasno pokazala, kaj smatra v teh odločilnih časih za svojo sveto dolžnost. Vedno večje ogorčenje pa se opaža zaradi dvolične politike Rusije sedaj tudi v onih angleških krogih, ki so doslej vedno zagovarjali stališče Moskve in napadali Chamberlaina. V londonskih parlamentarnih krogih se širijo vesti, da se je sedaj pokazalo, da je bila Rusija v stalnih, a tajnih političnih stikih že prej, še preden Tudi Japonska sondira teren v Moskvi... Japonska vlada skrbno proučuje položaj, ki je nastal, zaradi nemške ponudbe Rusiji Tokio, 23. avgusta. AA. (Havas). Uradni krogi kažejo izredno delavnost, ki je bržkone v zvezi z novim položajem, ki je nastal po vesti, da bosta Nemčija in Rusija sklenili nenapadalni pakt. Danes dopoldne je Arita sprejel poljskega veleposlanika. Še danes bo sprejel tudi nemškega veleposlanika, ki se je vrnil z dopusta. Predsednik vlade Hiranuma se bo sestal s knezom Konojem. Pooblaščeni predstavnik zunanjega ministrstva je na razna vprašanja glede nemško-ruskega pakta izjavil predstavnikom tiska, da se je sedaj vladi nemogoče izraziti v tem pogledu popolnoma točno, vendar je pristavil, da Nemčija ni opustila prilike, da stori vse potrebno, da ne bi bil ta novi instrument v nasprotju s paktom proti kominterni. Krožijo tudi glasovi, da so vplivne osebnosti zunanjega i ministrstva predlagale, naj se v Moskvi pregleda teren z namenom, da bi se sklenil nenapadalni pakt tudi med Rusijo in Japonsko. Pooblaščeni predstavnik je priznal, da so bili ti predlogi sproženi že preje, vendar pa je odklonil, da bi preciziral, če so taki predlogi še vnaprej ostali na dnevnem redu. V zvezi s tem je treba zabeležiti da več listov, med njimi tudi »Niči Niči«, razpravlja o možnosti sklenitve japon-sko-rusko-italijansko-nemškcga bloka ter zahtevajo, naj vlada ostane v tesnem stiku z Nemčijo. Pooblaščeni predstavnik Gajmus je končal svojo izjavo in izrekel dvom, da bi sklep nemške vlade mogel pripraviti Japonsko do tega, da bi revidirala vso svojo politiko, ker bi tak sklep mogel imeti globlji vpliv na položaj na skrainem vzhodu. se je pričela pogajati z Anglijo in Frair cijo. Glavno vlogo pri tem je igral itallS janski poslanik v Berlinu Attolico, ki J!* posredoval med nemškim zunanjim min* strom in sovjetskim poslanikom. Glavna pozornost merodajnih londonski! krogov pa je sedaj osredotočena na to, da se točno ugotovi prava vsebina in dalekosežnost nameravanega pakta med Berlinom in Moskvo. Znano je sicer, da je Rusija dosedaj pri vseh s ličnih paktih vztrajala na klavzuli, ki ji daje svobodne roke za primer, da nasprotna pogodbena država napade kako drugo državo, če bo ta klavzula tudi v nemško-ruskem paktu, potem je ta pakt znatno izgubil na pomenu, ki mu ga pripisujejo v Berlinu. Vsekakor pa se vedno bolj kaže, da je - nemška akcija zasnovana na načrtu, po katerem naj bi se Poljski izsilila vloga napadalca, tako da bi imela Nemčija tudi glede Rusije svobodne roke. Do trenutka iz Moskve še ni nobenega podrobnega poročila o stališču moskovske vlade glede na pojasnila, ki sta jih zahtevali Anglija in Francija. Zaradi tega angleška vlada tudi še ni mogla zavzeti končnega stališča glede nadaljevanja pogajanj z Moskvo. Kar se tiče note, Id jo je danes po nalogu angleške vlade izročil Hitlerju angleški poslanik v Berlinu Henderson, izjavljajo, da gre prav za prav več ali manj za osebno poslanico ministrskega predsednika Chamberlaina, ki pa sloni na izjavi angleške vlade, ld je bila izdana po snoč-nji seji angleškega kabineta. Atentat na predsednika Bolivije La Paz, 23. avg. br. Danes je bil izvršen atentat na predsednika Bolivije Buscha, ki je bil smrtno nevarno ranjen. Znano je, da se je Bnsch pred meseci s prevratom polastil oblasti v Boliviji. Bnsch je nemškega pokolenja. Imel je namen, da uvede v Boliviji fašistični režim. Angleška poslanica kancelarja Hitlerja Berlinski angleški poslanik Henderson v Berchtesgadna Hitler Je na poslanico odgovoril, da Nesn&Ja ne bo odstopila od svojih življenskih interesov Berlin, 23. avg. c. Angleški poslanik v Berlinu, Henderson, je dopoldne odletel z letalom v Solnograd, od koder je takoj nadaljeval pot v Berchtesgaden. S seboj je prinesel posebno Chamberlainovo poslanico kancelarju Hitlerju, ki je v zvezi s komunikejem o včerajšnji seji angleške vlade. Francoska in poljska vlada sta bili o vsebini te poslanice obveščeni. Kolikor je mogoče zvedeti, sporoča angleška vlada Hitlerju v svoji poslanici, da ne bi bile njene garancije Poljski z nemško-ruskim paktom v nobenem pogledu prizadete. Nadalje poslanica opozarja Hitlerja, da bo angleška vlada dobila v parlamentu z jutrišnjim dnem popolnoma proste roke za takojšnje ukrepe, kakršni koli bi bili potrebni. Poslanica omenja tudi vpoklic novih angleških rezervistov. Berchtesgaden, 23. avgusta. AA. (DNB) Na željo angleške vlade je kancelar Hitler danes sprejel v Berghofu angleškega veleposlanika Nevilla Hendersona. Veleposlanik je kancelarju Hitlerju izročil pismo predsednika angleške vlade v smislu včerajšnjega angleškega poročila, ki je bilo izdano po seji vlade. Hitler v svojem odgovoru ni dopustil nobenega dvoma o tem, da. obveznosti, ki jih je prevzela angleška vlada, ne bodo pripravile Nemčije do te- ga, da bi odstopila od nacionalnih interesov, ki so življenjske važnosti. Forster: Zapreke bodo kmalu padle Gdansk, 23. avg. AA. (DNB) Snoči se je v Zoppotu vršila velika manifestacija, na kateri sta govorila nemški minister Frank in vodja gdanskih Nemcev Forster, ki je rekel med drugim: Še nikoli ni bila notranja zveza med Gdanskom, firerjem in Nemčijo tako tesna kot te dni. Vsi Gdan-čani so trdno prepričani, da bodo v kar najkrajšem času padle vse zapreke. Poljska je poslednja, ki bi mogla to preprečiti. Frank je dejal med drugim: Kdor se boji, da bi zaradi Gdanska nastala vojna, naj se obrne do tvorcev versajskega dik-tata. Toda zdaj so tudi za Gdančane na obzorju žarki svobode. Svet naj ve, da Gdansk ni več osamljen, osamljeni ao le drugi. Razmerje, ki ga Hitler gradi med Berlinom in Moskvo, navdaja vse Nemce s hvaležnostjo. Medtem ko so se drugi tedne in tedne pogajali za sporazum, je Nemčija znova dokazala svojo miroljubnost Toda, če nas svet ne bo pustil pri miru, bo spoznal nemško moč, ki je združena z močjo ponosne Mussolinijeve Italija Diktatorska pooblastila angleški vladi Danes sestanek kronskega sveta v Londonu in važna seja angleškega parlamenta London, 23. avg. br. Danes je kralj Jurij nepričakovano odpotoval iz Balmorala na Škotskem, kjer se je mudil na oddihu. Jutri prispe v London in se bo takoj po njegovem povratku na dvoru sestal kronski svet. Ministrski predsednik Chamberlain je imel medtem celo vrsto razgovorov z angleškimi državniki in politiki ter tujimi poslaniki. Sestal se je najprej z lordom Halifaxom, nato z angleškim poslanikom v Parizu Phippsom ter z opozicij slama prvakoma Sinclairom in Greenwoodom. Parlamentarni krogi zatrjujejo, da bo izredno zasedanje gornje in spodnje zbornice trajalo le en dan. Poslanska zbornica se bo sestala jutri popoldne ob 14.45. Najprej bo ministrski predsednik Chamberlain enako kakor zunanji minister lord Halifax v gornji zbornici podal važno izjavo o najnovejših mednarodnih političnih dogodkih. Nato bosta govorila vodja liberalne opozicije Sinclair in podpredsednik delavske opozicijske stranke Greenwood. Zbornica bo nato prešla k razpravi o posebnem zakonu za državno varnost, s katerim naj bi vlada dobila diktatorska pooblastila za vse ukrepe, ki bi bili potrebni v primeru resnih mednarodnih političnih zapletlja-jev. Opozicija pooblastilom ne bo ugovarjala. Načrt zakona se bo obravnaval po pospešenem postopku in je računati s tem, da bodo o njem glasovali že jutri zvečer pred 20. uro. Morebiti bo parlament prihodnji teden ponovno sklican k izrednemu zasedanju. Sestanek angleškega obrambnega sveta London, 23. avg. br. Danes dopoldne se je sestal državni obrambni svet. Vest o tej seji je vzbudila v tukajšnjih krogih v zvezi s sinočnjim komunikejem angleške vlade veliko pozornost. Državni obrambni svet je že pričel razpravljati o ukrepih, ki jih bo angleška vlada takoj izdala za obrambo države, čim bo od parlamenta dobila že napovedana posebna pooblastila. Seji so prisostvovali poleg vrhovnih poveljnikov angleške vojske, letalstva, mornarice in protiletalskih obrambnih formacij tudi ministrski predsednik Chamberlain, letalski minister, prvi lord admiralitete, vojni minister Hore Belisha ter ministra Burgin in Chatefield. Prvi izjemni zakoni London, 23. avgusta, c. Med prvimi zakoni, ki bodo izdani na podlagi novih pooblastil, bo zakon, ki bo urejeval razsvetljavo v privatnih stanovanjih, trgovinah in industrijskih podjetjih za slučaj nevarnosti zračnih napadov, že danes so bile v akciji vse opazovalne postaje za zračne napade. Med predmeti, katerih izvoz bo prepovedan iz Anglije, bodo kovine, baker, cink, železo, nadalje bombaž, kavčuk, glicerin, bencin. V Londonu napovedujejo, da bo slična prepoved izdana tudi za Francijo na jutrišnji seji francoske vlade. Vojaška živahnost v Gibraltarju Gibraltar, 23. avgusta. AA (Havas): Od včeraj se v vojašnicah opaža velika živahnost. Na eni strani vojaki nimajo več pravice zapuščati svoje vojašnice, na drugi strani pa so vojaški oddelki zasedli vse obrambne postojanke, predvsem težko topništvo in protiletalske baterije na vrhu pečin. Vojaški oddelki na meji so okrepljeni Severni vhod v pristanišče je zaprt Komisija za obrambo Gibraltarja je imela sestanek Pričakujejo, da bo v kratkem prispelo v Gibraltar več vojnih edinic. v v Resno presojanje položaja v Franciji Pariz, 23. avg. z. V Parizu presojajo mednarodni položaj zelo resno. To dokazuje tudi dejstvo, da so bili preklicani vsi vojaški dopusti in vpoklicani novi letniki rezervistov. Kolodvori, ki so še včeraj kazali docela normalno lice. so sedaj prenapolnjeni rezervistov, ki odhajajo k svojim edinicam. Kljub temu vlada v vsej Franciji popoln mir, ker se vsi Francozi zavedajo resnosti položaja in odgovornosti, ki jo nosi Francija. Francoska vlada je po-skibela, da ie slehernemu državljanu jasen p^-žaj in da se vsakdo zaveda, za kaj grr. če bo Poljska napadena, bo Francija takoj nastopila v njeno obrambo. Francoski poslaniki v inozemstvu so že včeraj dobili točna navodila, kakšno stališče naj zavzamejo, če pride do pričakovanih dogodkov. Kar se tiče nemško-ruskega pakta, prevladuje naziranje, da skuša Rusija s tako svojo politiko še bolj opogumiti Nemčijo, oa izzove evropski spopad. Vprašanje nadaljevanja vojaških pogajanj v Moskvi je še odprto, ker še niso prispela iz Moskve zahtevana pojasnila. Ne glede na to je Francija pripravljena za vse primere. Parlament zaenkrat ne bo sklican, ker ima že vlada vsa potrebna pooblastila, da lahko izda ukrepe, ki bi jih narekovali dogodki Za jutri je sklicana seja ministrskega sveta pod predsedstvom predsednika republike Lebruna. Na tej seji bodo sprejeti vsi potrebni sklepi. Glavna pozornost je sada j osiedotočena na jutrišnjo sejo angleškega parlamenta. Po diplomatskem uspehu, ki ga je dosegel Hitler z nemško-ruskim paktom, pa sodijo v Parizu, da se dogodki sedaj ne bodo prehitevali, marveč da bo Nemčija postopala po točno določenem načrtu Po pariških informacijah je pričakovati, da bo Nemčija takoj po podpisu pakta z Rusijo stavila Poljski ultimat ki pa bo \seboval tako dalekosežne zahteve, da ga bo morala Poljska odkloniti. Istočasno, ko bo Nemčija »v obrambo nemških interesov in ogroženih Nemcev na Poljskem« začela izvajati vojaško akcijo proti Poljski, bo obenem skušala zadržati vojaško reakcijo Anglije in Francije z novimi mirovnimi ponudbami. Sklepi angleške vlade pa že sedaj kažejo na to, da se ta načrt ne bo dal tako lahko izvesti Svarila Poljski iz Italije Milan, 23. avg. br. Bližnja sklenitev nenapadalnega pakta med Nemčijo in Rusijo daje italijanskemu tisku povod za ponovna svarila na naslov Poljske. Turinska »Stampa« piše, da mora biti sedaj tudi že Poljski jasno, da je tako zvana politika obkoljevanja totalitarnih držav doživela polom. Francija in Anglija sta velik del svoje igre že izgubili in ostale so jima samo ogromne in dalekosežne obveznosti Napočil je čas, ko mora tudi Poljska resno premisliti svoj položaj in se, predno ne bo prepozno, odločiti za neposredna pogajanja z Berlinom. »Corriere della Sera« misli, da je sedaj prišla ura odločitve za Poljsko. Poljska mora naposled uvideti nevzdržnost svojega položaja in se vrniti k svoji prejšnji politiki sodelovanja z Nemčijo. Nemčija se vrača k tradicionalni politiki Berlin, 23. avg. br. Uradna »Deutsche diplomatische politische Korrespondenz« piše v zvezi z bližnjo sklenitvijo nenapadalnega pakta Nemčije in Rusije, da predstavlja to naravni razvoj tesnih in prirodnih odnošajev, ki so dolga stoletja obstojali med Nemčijo in Rusijo. Povratek na to tradicionalno linijo obojestranske politike prihaja v danem primeru kot zgodovinska nujnost in baš zaradi tega odpira ta pakt pot do zelo velikih možnosti. Ta pakt že danes pomeni popolno spremembo celokupnih evropskih mednarodnih odnošajev. Tega se zavedajo zlasti vsi oni narodi, ki nočejo iti za tuje interese po kostanj v ogenj. Za rušilce miru, ki se skrivajo pod krinko »mirovne fronte«, naj bo to resno svarilo in opomin, naj ne zlorabljajo več nemške potrpežljivosti. Berlin, 23. avgusta. AA. (DNB). Nemški jutrnjiki poudarjajo v uvodnikih epohalni pomen pripravljajočega se nemško-ruskega nenapadalnega pakta. »Berliner Borsen Zei-tung« pravi da ni ta pakt noben taktični manever, temveč je njegov namen obnoviti v razmerju med Nemčijo in Rusijo stanje, ki je vladalo stoletja in stoletja, in ki je bilo najnaravnejše. Nemški in ruski narod sta imela zmerom največ koristi od političnega in gospodarskega sodelovanja. 1 Beležke »Samouprava44 o kongresu JUU Kongres Jugoslovenskega učiteljskega udruženja komentirajo skoraj vsi jugoslovenski listi. Glavni organ JRZ »Samouprava« posveča zaključku kongresa poseben članek, v katerem pravi da vlada g. Cvetkoviča visoko ceni delo jugoslovanskega učiteljstva in njegove pravice. »Zato tudi ni hotela nadaljevati s politiko omejevanja akcije JUU. Vlada smatra, da so učitelji največji prosvetni in nacionalni graditelji Potek kongresa v Banjaluki je dokazal, da so naši učitelji objektivni in dobronamerni. Pokazal je tudi da so predvsem nacionalni in prosvetni misijonarji in nikjer ne prekoračujejo svojega delokroga. Njim, kakor nam vsem, stoji pred očmi samo en velik cilj: krepiti državo in zbirati vse pozitivne narodne sile za dobro naroda in kralja. Učitelji so ob vsaki priliki pokazali svoj globoki smisel za narodne potrebe in imajo zato tudi pravico pričakovati, da se bodo upoštevale njihove upravičene zahteve, ld so jih iznesti tekom svojega kongresa.« O delu našega učiteljstva smo imeli priliko le prečesto čitati ▼ naših lokalnih glasilih čisto druge besede. Omenimo naj samo sistematično gonjo »Domoljuba« proti slovenskemu učiteljstvu, kateremu očita vse mogoče pregrehe in ga stalno uvršča v vrsto narodnih odpadnikov in izdajalcev. Pozdravljamo tudi, da je »Samouprava« iz katastrofe tkzv. »novega učiteljskega po-kreta« izvajala konsekvence. Hvaležni bi ji bili tudi, ako bi vsaj ona objavila glavne ugotovitve iz govora predsednika ljubljanske sekcije g. Kumlja, katerega zahteve očividno osvaja... Nelojalen kakor vedno Nedavno je objavil »Slovenski Narod« po zagrebškem listu »Hrvatski Zagorac« neke misli o razvojnih tendencah v državnih organizacijah, posnete po razpravi švicarskega profesorja. Ta profesor dokazuje na konkretnih primerih, kako posamezne države z nastajajočo konsolidacijo vse bolj stremijo k unitarizmu, kar seveda ne more imeti nič skupnega ne s hegemonijami ne s centralizmom. »Slovenec«, nelojalen kakor vedno, je iz tega citata konstruiral, da časopisje JNS »že zopet« lomi kopje za centralistični sistem in proti sporazumu s Hrvati, dočim se dr. Kramer dela najboljšega prijatelja dr. Mačka in zagovarja sporazum s Hrvati. »Slovenec« pri tem obtožuje naše napredne novine, da se skrivajo za »strogo unitaristični« listič »Hrvatski Zagorac«. Kakor znano, se navadno lahko z 90 odstotki verjetnosti trdi, da je falzi-fikat, kadar se »Slovenec« sklicuje na kake svoje priče ali dokaze. Tudi tokrat je bila ta stara resnica potrjena. Oglasil se je zagrebški »Obzor« ter je vsekal »Slovenca« po prstih. Ugotovil je, da si je »Slovenec« unitaristični program »Hrvatskega Zagor-ca« gladko izmislil. »Hrvatski Zagorac« ni unitaristično glasilo, temveč je pisan v pra-viškem odnosno v frankovskem duhu. Poleg tega ugotavlja »Obzor«, da članek, ki ga je navajal »Slovenski narod«, ni bil v »Hrvatskem Zagorcu« objavljen z nikako uni-naristično tendenco, temveč, kakor pravi zagrebški list, nasprotno, s povsom drugim namenom. Te ugotovitve seveda ne bodo nič zalegle. Drugo osvobojeni e Slovencev V Ljubljani izhaja vsak mesec listič »Slovenski poštar«, ki se predstavlja kot nekako strokovno glasilo. List ni organ nobene strokovne organizacije ln v njegovih stolpcih razven praznega frazerstva o poštarjih, nI mnogo, kar bi bilo v zvezi s poštnotelegrafsko stroko. Zato pa živahnejše motri politične prilike v deželi in posveča prve strani državniškim razmišljanjem, ki jih piše neki Joja na zelo zabaven način. V januarski številki, ko je bilo ozračje nasičeno »fašističnih duhov« in je Milan Stojadinovič s svojimi prijatelji pripravljal zlato dobo »voditeljske diktature«, je bil g. Joja ves v ognju. V velikem članku »Išče se človek... « je obračunal s preživelim liberalizmom, z nesmiselnostjo družabnega sistema v tako zva-nih demokratičnih državah in sploh s celo lažno demokracijo in je pozdravljal moža, ki bo »brez predsodkov in kompromisa presekal preteklost, zavrgel navlako tradicije in vzel državo v svoje močne roke.« Ali razmere so se drugače obrnile in gospod Joja se je polagoma razočaral nad voditeljem rešiteljem, ki ga je zaman pričakoval V najnovejši številki razmotriva o sporazumu s stališča slovenskih pošt. Vrnil se je nazaj v lažno demokracijo, v samoupravo in podobne »žalostne tradicije«. Prišel je pa tudi do spoznanja, da Slovenci leta 1918 nismo bili povsem pravilno osv