OBCINA LJUBLJANA—ŠIŠKA SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO INFORMACIJA o uresničevanju zakona o pravni pomoči — stanje in predlogi za nudenje pravne pomoči v občini UVOD Pravna pomoč ima odgovorno mesto in vlogo v naši samoupravni družbi, zato se morajo pri njenem orga-niziranju angažirati vsi odgovorni družbeni subjekti. Novi zakon, ki ga je sprejela Skupščina SR Slovenije leta 1979 (Ur. list SRS, št. 23/79) opredeljuje pravno pomoč na novo v skladu z ustavno preobrazbo pravosodnega siste-ma in razvojem naših samoupravnih družbenih odnosov. Kot dejavnost posebnega družbenega pomena mora prav-na pomoč prispevati k učinkovitejšemu in kvalitetnej-šemu zagotavljanju varstva ustavnosti in zakonitosti in s tem k uresničevanju z ustavo in zakonom določenih družbenoekonomskih ter političnih odnosov ler k varstvu svoboščin, pravic človeka in občana, samoupravljanja, družbene lastnine, samoupravnih in drugih pravic orga-nizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupno-sti. .. . . . . . Zakon daje predvsem občini kot temeljni samoupravni in družbenopolitični skupnosti funkcijo pobudnika in pospeševalca, obenem pa tudi organizatorja pri zagotav-Ijanju pravne pomoči na svojem območju. Poleg občine so temeljne nosilke pravne pomoči tudi OZD, SIS in dru-ge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so dolžne zagotoviti delavcem in delovnim Ijudem ustrezne pravne nasvete in jim sestavljati vloge, ko pred samoupravnimi organi svoji.h organizacij in skupnosti uveljavljajo svoje na podlagi dela pridobljene pravice. Oblike pravne pomoči: — SLUŽBE PRAVNE POMOCl, ki se lahko v skladu z zakonom o združenem delu oblikujejo kot delovne orga-nizacije ali delovne skupnosti. — DELOVNA SKUPNOST ODVETNIKOV, ki pa v praksi še ni -caživela, ker je delovanje take oblike pravne pomoči povezano z velikimi materialnimi stroški. — ODVETNIKI POSAMEZNIKI, ki opravljajo odvetniško dejavnost z osebnim delom samostojno kot poklic. — REDNA SODIŠCA, SODIŠCA ZDRUŽENEGA DELA in POSEBNA SODIŠČA, dajejo pravno pomoč v skladu s procesnimi predpisi in svojimi poslovniki. — DRUŽBENI PRAVOBRANILEC SAMOUPRAVLJANJA daje pravno pomoč predvsem glede pridobivanja in de-litve dohodka, delitve osebnega dohodka in sredstev skupne porabe, stanovanjskih in delovnih razmerij ter kršitev družbene lastnine. Republiška informacija o izvajanju zakona o pravni po-moči povzema naslednje ugotovitve: Iz regijskih posvetov o zagotavljanju pravne pomoči izhaja, da stanje v nobeni občini ni povsem zadovoljivo. Potreba po pravni pomoči je v občinah prikazana zelo različno, kajti obstajajo občine, v katerih ni niti odvet-nikov niti drugih subjektov, ki bi lahko nudili pravno po-moč, drugod pa deluje tudi po več odvetnikov posa-meznikov in drugih subjektov. Izredno nezadovoljivo je stanje pri zagotavljanju pravne pomoči delavcem pri varstvu njihovih iz dela pridobljenih pravic predvsem v manjših OZD, pa tudi v večjih, kjer imajo zaposlene ustrezne strokovne delavce, dobijo delavci le začetno pravno pomoč in še to le tedaj, ko uveljavljajo svoje pravice pred organi znotraj OZD. Pri manjših OZD se pojavlja tudi problem nudenja pravne pomoči samim OZD, ki bi pomoč potrebovaie predvsem pri sestavi svojih samoupravnih aktov, saj so le-ti zaradi svoje pomahjkljive vsebine pogoslo vzrok sporom. Potre-bo po organizirani pravni pomoči izražajo tudi SIS s področja družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje ter organizacije, ki imajo v teh skupnostih položaj izva-jalcev. Rešitev iz tega položaja predstavlja ustanovitev službe pravne pomoči kot delovne organizacije ter v povezovanju in sodelovanju občin med seboj, predvsem v okviru re-gije. Mnoge občine so že sprejele sklepe o skupni usta-novitvi službe pravne pomoči (obalno kraška, savinjska regija). Ustanovitev službe pravne pomoči za območje več občin ali regije je smotrno predvsem zato, ker v ve-čini občin obseg ugotovljenih potreb po pravni pomoči ne dopušča ustanovitve službe pravne pomoči za obmo-čje ene same občine, pa tudi postopek za ustanovitev delovne organizacije po zakonu o združenem delu je zapleten. Kot vzrok, ki ovira nastanek službe pravne po-moči kot delovnih organizacij, se pojavlja poleg ostalih vzrokov (ki so podobni kot v Informaciji za občino Šiška) nepovezanost občin med seboj in zaprtost v občinske meje. Iz zaključnih ugotovitev Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije lahko povzamemo, da razvoj pravne pomoči zaostaja za dmžbenimi potrebami, vendar pa je dose-danja uporaba zakona o pravni pomoči pokazala, da so zakonske rešitve ustrezne in da bo z doslednejšim izva-janjem zakona možno doseči izboljšanje na področju zagotavljanja pravne pomoči. Pravna pomoč, ki jo dajejo sodišča, družbeni pravo-branilci samoupravljanja, upravni organi in občinski sveti ZSSS, ne zadošča, ker dajejo le pravne nasvete in sestavljajo vloge. Izboljšanje stanja vodi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije v ustanavljanju služb pravne pomoči kot de-lovne brganizacije, ki bi pokrivale potrebe po pravni po-moči z območja več občin oz. regij, ter z zagotavljanjem materialnih pogojev za ustanavljanje delovnih skupnosti odvetnikov. Do tega pa bi lahko prišlo le ob aktivnem delovanju družbenopolitičnih skupnosti, družbenopoli-tičnih organizacij in drugih subjektov, ki so po zakonu odgovorni za zagotavljanje pogojev za razvoj pravne po-moči. Eden od vzrokov, da se zakon ne uresničuje, je še vedno v nerazumevanju vsebine in ciljev pravne pomoči in v premajhni družbeni aktivnosti na tem področju. Z načrtnim štipendiranjem pravnih kadrov je treba zagoto-viti zadostno število primerno usposobljenih diplomiranih pravnikov (za delovanje službe pravne pomoči je potre-bno, da deiujeta v šlužbi vsaj 2 delavca odvetnika). Pravne službe pri delovnih skupnostih skupnih služb dajejo pravno pomoč neodvisno in samostojno samim OZD ter delavcem teh organizacij in torej delujejo v skla-du s ci.lji zakona o pravni pomoči, zato je treba njihovo dejavnost spodbujati in podpirati. -.,. IZVAJANJE ZAKONA V OBČINI ŠIŠKA Dosedanje obravnavanje te problematike je pokazalo, da organiziranost, usposobljenost in učinkovitost pravne pomoči v SR Sloveniji in naši občini še vedno zaostaja za dejanskimi potrebami vsakdanje praKse, še zlasti pa za preobrazbo pravosodja po novih ustavnih rešitvah in za celotnim družbenim razvojem. Stanje na področju pravne pomoči smo v občini Ljub-Ijana-Šiška ugotovili z anketo, na katero se je odzvala več kot polovica anketiranih OZD, slabši pa je bil odziv SIS. Iz odgovorov ugotavljamo, da je v večjih OZD v naši občini zagotavljanje pravne pomoči zadovoljivo. Drugače pa je v manjših OZD, SIS na področju družbenih dejav-nosti in v KS, kjer si morajo delovni Ijudje in občani še vedno poiskati pravno pomoč zunaj svoje organizacije oz. skupnosti. Pravno pomoč nudijo delavcem, pa tudi sami OZD pravne službe kot notranje organizacijske enote v okviru DSSS, ki so v večjih OZD tudi ustrezno kadrovsko močne (pravniki in diplomirani pravniki). V manjših OZD, kjer nimajo pravnih služb, pa si pomagajo z odvetniki, angažiranimi na podlagi pogodbe o delu ali pa si delavci iščejo pravno pomoč zunaj svojih organizacij. Pravna pomoč v OZD Pravna pomoč za same OZD je celovita, saj pravne službe poleg nasvetov pri pripravljanju pogodb, sestav-Ijanju samoupravnih splošnih aktov in pri samoupravnih odločitvah tudi zastopajo svojo organizacijo pred sodi-ščem združenega dela. Ožji pa je obseg pravne pomoči za delavce, saj se omejuje predvsem na dajanje brez-plačnih pravnih nasvetov in sestavljanje vlog, ko pred svojimi samoupravnimi organi uveljavljajo svoje na podlagi dela pridobtjene pravice. Takšna pomoč, ki jo lahko označimo kot minimalno v smislu 7. člena zakona, pa ne omogoča zastopanja delavcev pred sodišči združe-nega dela. Zakon o pravni pomoči (čl. 31) dopušča možnost, da se v DO, ki imajo v svoji sestavi TOZD, v SOZD ter dru-gih oblikah združevanja OZD oblikujejo v škladu z zako-nom o združenem delu službe pravne pomoči kot delovne skupnosti za organizirano izvajanje pravne pomoči. Kot je iz doslej povedanega razvidno, pa do oblikovanja takšnih delovnih skupnosti v naši občini še ni prišlo. Zanimivo je, da tudi v tistih večjih OZD, kjer izpolnjujejo vse potre-bne zakonske pogoje, ni interesa za oblikovanje tako organiziranih služb pravne pomoči. Iz odgovorov na anketo ugotavljamo, da so vzroki, ki nasprotujejo usta-navljanju takih delovnih skupnosti, zlasti naslednji: — nepoznavanje ciljev in vsebine nove ureditve pravne pomoči — pomanjkanje diplomiranih pravnikov s pravosodnim izpitom — pomanjkanje finančnih sredstev — negotovost glede uspešnosti delovanja službe prav-ne pomoči zlasti v lokacijsko razbitih OZD in nepri-pravljenost prevzeti odgovornost — zaostreni pogoji gospodarjenja ter omejitve zapo-slovanja novih delavcev — odpor proti ustanavljanju majhnih delovnih skup-nosti. V OZD sicer poudarjajo potrebo delavcev po celoviti pravni pomoči, menijo pa, da bi se morala oblikovati v okviru družbenopolitične skupnosti in da bi se nanjo lah-ko obračali tako delavci, ki so v sporu z drugimi delavci OZD in ki ostajajo v takih situacijah sedaj brez ustrezne pravne pomoči, kakor tudi drugi delavci. Taka služba bi lahko nudila pravno pomoč tudi manjšim OZD, ki nimajo pravne službe, SIS in drugim samoupravnim organiza-cijam in skupnostim ter občanom. Pravna pomoč v SlS V SIS ocenjujejo, da je delavcem minimalna pravna po-moč sicer zagotovljena. odprto pa ostaja vprašanje zagotavljanja pravne pon.oči samim SIS kot pravnim ose-bam. še zlasti za to, ker jih javna pravobranilstva od 1. 1. 1982 ne zastopaio več (Zakon o javnem pravobranilstvu, Ur. list SRS. št. 19/76, čl. 28). Praznino. ki je nastala pri zagotavl|anju pravne pomoči, rešujejo v SIS s pravniki, ki so pri njih zaposleni in z odvetniki, angažiranimi na podlagi pogodbe o delu. Pravna pomoč v KS V naših KS delovnim Ijudem in občanom ni zagotovlje-na pravna pomoč. Problem pravne pomoči je vsaj pri-bližno urejen v tistih KS, kjer v samoupravnih organih sodelujeio pravniki, ki odgovarjaio na vprašanja občanov in |im na ta način dajejo pravne nasvete. Praviloma pa občani v svojih KS niti ne iščejo pravne pomoči, ampak se raje obračajo na pravne službe v OZD, v katerih delajo ali pa na sodišča in odvetnike posameznike. Vloga Zveze sindikatov V skladu s .procesom podružbljanja pravosodnega sistema ter vedno večjim interesom delavcev, da se spor-na razmerja rešijo v okolju kjer nastaiajo. dobiva tudi sindikat, kot družbenopolitična organizacii-a vse pomembneišo vlogo na področju zagotavljanja pravne pomoči delavcem. Pri republiškem svetu ZSS deluje služba pravne pomoči (ni organizirana v smislu novega zakonai, ki je nameniena predvsem delavcem. manj pa samim OZD. zato pri občinskem sindikalnem svetu me-ni|o. da bi bilo treba oblikovati pravno pomoč na nivoju mestnega sveta ZSS. vendar šele potem, ko bo znano, kako se bo reorganizirala služba pravne pomoči pri republiškem svetu ZSS. ZAKLJUCNE UGOTOVITVE ¦_'. ' Da bi zagotovili potrebne storitve pravne pomoči delav-cem pri uvel|avl|anju njihovih na podlagi dela pridob-Ijenih pravic. OZD. SIS in drugim samoupravnim orga-nizaciiam in skupnostim pri urejanju samoupravnih razmerij ter občanom pri urejanju njihovih potreb in inte-resov. bi bilo potrebno: da občinski sindikalni svet skupaj z ostalimi občin-skimi sindikalnimi sveti Ijubljanskih občin organizira službo pravne pomoči za nudenje pravne pomoči delav-cem z območja mesta Ljubljane v delovnih sporih in za svetovanje OZD v spornih zadevah iz samoupravnih razmeri|. Ta služba bi se lahko organizirala na nivoju mestnega sveta ZSS ali pa pri enem od občinskih svetov ZSS: da se spodbuja oblikovanje služb pravne pomoči (kot delovnih skupnosti) v vseh večjih organizacijah združe-nega dela; da organizacije združenega dela, samoupravne inte-resne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti še vnaprej zagotavljajo delavcem in delovnim liudem brezplačno pravno pomoč z dajanjem pravnih nasvetov in sestavljanjem vlog. Dosedanje izvajanje zakona o pravni pornoči je poka-zalo. da so zakonske rešitve ustrezne in da bo z dosled-neišim in hitreišim uresničevanjem zakona možno doseči izbol|šan]e stanja pri nudenju pravne pomoči. Prav tako ie pravna pomoč nezadovoljiva zlasti na področju varstva samoupravnih in drugih iz dela pridobljenih pravic, na-dal|e pri ureianju samoupravnih razmerij manjših OZD, SIS s področja družbenih dejavnosti, KS in ne nazadnje pri uveljavlianju potreb in interesov delovnih Ijudi in občanov. PREDLOGI SKLEPOV IZVRŠNEGA SVETA: Izvršni svet občine Ljubljana-Šiška je na svoji 18. seji dne 23. 8. 1982 obravnaval republiško informacijo o uresničevanju zakona o pravni pomoči in stanje in pred-loge za nudenie pravne pomoči v občini Ljubljana-Siška in predlaga skupščini. da podpre naslednje sklepe: 1. Podpira se predlog ukrepov IS Skupščine SR Slove-nije v naslednji vsebini: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo v skladu s svo-jimi pravicami in dolžnostmi spremljal razvoj pravne po-moči na vseh področjih ter dajal izvršnim svetom občin-skih skupščin, Odvetniški zbornici Slovenije pobude in predloge za izboljšanje stanja pravne pomoči ter za ¦ hitrejše in doslednejše uresničevanje zakona o pravni po-moči. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo priporočil izvr-šnim svetom občinskih skupščin, ki analiz in ocen stanja pravne pomoči še niso pripravili, da to storijo čimprej in |ih predložijo v obravnavanje občinskim skupščinam. Republiški sekretariat za pravosodje in upravo bo v skladu s svojo pristojnostjo spremljal zagotavljanje prav-ne pomoči in nadaljnje uresničevanje zakona, zlasti pa bo: — daial pobude in strokovne predloge za ustanovitev služb pravne pomoči v občinah, predlagal ukrepe za izboljšanje stanja ter dajal strokovno pomoč pri iskanju na|bol| ustreznih rešitev, — sodeloval z Zvezo sindikatov Slovenije v prizade-vaniu za izboljšanie stanja zagotavljanja pravne pomoči na področju varstva samoupravnih in drugih iz dela pridoblienih pravic delavcem in delovnim Ijudem in v sodelovanju s SZDL spodbujal izboljševanje stanja na tem področiu. — v sodelovanju z Gospodarsko zbornico SR Slovenije spodbuial organiziranje služb pravne pomoči kot delovnih skupnosti. kakor tudi organiziranje posebnih pravnih služb v okviru delovnih skupnosti skupnih služb, — skupai s SZDL nadaljeval s posveti o zagotavljanju pravne pomoči še v tistih regijah, kjer posvetov še ni bilo (l|iibl|anski. notranjski. zasavski, posavski. koroški in pomurski regiji). — v sodelovaniu z Odvetniško zbornico Slovenije in Pravno fakulteto v Ljubljani, v okviru Posebne izobraže-valne skupnosti za družboslovje, urejal vprašanja v zvezi s specializacijo odvetnikov. 2. Izvršni svet ugotavlja. da so družbene potrebe po učinkoviti. kvalitetni in ustrezno organizirani pravni po-moči v občini še vedno nezadovoljivo pokrite, zato predlaga. da bo proučil možnosti organiziranja službe pravne pomoči kot DO v okviru občine ali v okviru Ijub-hanske regije. 3. Izvršni svet bo v okviru možnosti in v skladu z zako-nom okrepil nudenje pravne pomoči občanom in drugim subjektom pri uveljavljanju njihovih pravic in obveznosti. Izvršni svet Povzetek predloga za izdajo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju s tezami za osnutek zakona UVOD Za boljše razumevanje koncepta in vsebine republiškega zakona ]e treba pojasniti. da sistem pokoj-ninskega in invalidskega zavarovanja tvorijo: zvezni zakon o temel]nih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. republiški zakon, samoupravni splošni akti pokojninske skupnosti ter sprejeti družbeni dogovori in samoupravni sporazumi. Sedanji sistem je v veljavi od leta 1973 dalje. Že kmalu po sprejetju nove ustavne ureditve. še zlasti pa zakona o združenem delu. se je pri-stopilo k uskladitvi tega sistema z novim položajem delavca v združenem delu. V prvi fazi smo se omejili le na najnuineiše spremembe, ker so korenite" vsebinske, spremembe teriale bolj poglobljeno delo, še zlasti realizaciia kategorije minulega dela v pokojninskem sistemu. Prav temu. kako to kategorijo uresničiti v pokojninskem sistemu, je bila posvečena ustrezna pozornost. Ker je pokojninski sistem integralni del združenega dela, je prevladalo stališče, da mora biti ta kategorija razdelana in izpeljana v delitvenem sistemu, zato mora biti v danih pogojih osebni dohodek kot rezultat živega in minulega dela delavca merilo prispevka za oblikovanje materialnega položaja upokojenca. Doslej je že bil sprejet — aprila 1982 zvezni zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ta zakon poleg temeljnih pravic ureja tudi osnove sistema ter temeljna načela. Pristop repub-liškega zakona je tak, da ne povzema določb zveznega zakona in da se ne krepi republiška regulativa na račun samoupravnega urejanja. V novem zveznem zakonu je opredeljeno načelo minu-lega dela s tem, da so družbenoekonomski odnosi in dohodek podlaga pravici do pokojnine, ki je neodtujljiva materialna pravica. ki izvira iz minulega dela. V pogledu temeljnih pravic ni bistvenih sprememb. Te pravice so: pravica do starostne, invalidske in družinske pokojnine, pravica do prekvaiifikacije ali dokvalifikacije in zaposlo-vanje delovnih invalidov z ustreznimi denarnimi nado-mestili in pravica do denarnega nadomestila za telesno poškodbo (invalidnina). Zvezni zakon nadalje določa krog obvezno zavarovanih oseb za vso državo, enotne pogoje za pridobivanje pravice do pokojnine, pokojninsko dobo, pokojninsko osnovo, usklajevanje pokojnin, uveljavljanje in uživanje pravic, pravice borcev NOV ter vire finan-siranja. . NOVOSTI V REPUBLIŠKEM ZAKONU Krog zavarovancev -•s- ' » Spremembo republiškega zakona oziroma oblikovanje republiškega zakona terja ne le uskladitev z ustavo in zakonom o združenem delu, temveč tudi praksa izvajanja obstoiečega sistema kot tudi temeljita revizija sistema starostnega zavarovania kmetov, na katero je še posebej opozorilo Ustavno sodišče SR Slovenije. Omejili se bomo le na naibol-j bistvene novosti: Starostno zavarovanje kmetov Po novi ureditvi v prihodnje ne bi več imeli ločenega, temveč enotno zavarovanje delavcev in kmetov. Doslej smo imeli namreč dva sistema: pokojninsko in invalidsko zavarovanje delavcev ter starostno zavarovanje kmetov. Sedanie značilnosti starostnega zavarovanja kmetov so: minimalni krog zavarovancev, načelo ena kmetija — ena pokoinina ter solidarnost združenega dela v pokrivanju izdatkov tega zavarovanja in možnost uvedbe razširjenega zavarovania na principu samofinansiranja kmetov. ki pa v praksi ni zaživelo. Nov republiški zakon naj bi uveljavil bistvene in naiobsežneiše spremembe prav v pogledu zavarovanja kmetov. Že po zveznem zakonu so obvezno zavarovani vsi združeni kmetje. Po novi republiški ureditvi pa naj bi bili obvezno zavarovani vsi kmetje, ki opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic, ne glede na ustvar-jeni dohodek. Osnova za plačilo prispevkov za združene kmete naj bi bil praviloma osebni dohodek v skladu s predpisi o davkih občanov, za nezdružene kmete in tiste združene. kjer se osebni dohodek ne bo ugotavljal, pa bo SPIZ določila zavarovalne osnove, da bo prispevek zmogel vsak kmet v skladu s svojo ekonomsko močjo. Od individualne odločilve posameznega kmeta za višjo ali nižio zavarovalno osnovo bo tudi odvisen obseg njegovih pravic. Za uživalce starostne pokojnine pa bo treba še za naprej zagotoviti veljavnost sedanjega sistema (v pred-hodnih določbah zakona), to je uživanje starostne pokoj-nine na približno sedanji ravni. Jasna družbena odločitev ^ bo potrebna tudi za kmete — zavarovance nad 60 let sta-rosti. bodisi da se vključijo v delavsko zavarovanje s tem, da se jim omogoči uveljavitev pravice do pokojnine pri 65 letih ali pa ostanejo v krogu tako imenovanih kmečkih zavarovancev. Ker starostno zavarovanje kmetov traja že skoraj 10 let, bo treba zakonsko opredeliti, da se zavaro-vancem obdobje starostnega zavarovanja kmetov, za katero so plačani prispevki, šteje v pokojninsko dobo. Kar zadeva zavarovance kmete se predvidevajo razlike v pogledu obsega pravic Doslej je bila kmetom priznana pravica do starostne pokojnine. Po novem naj bi bila združenim kmetom (status je opredeljen v zakonu o združevanju kmetov) zagotovljena enaka raven pravic kot delavcem, drugim kmetom pa poleg pravice do osebne pokojnine le še pravica do invalidske pokojnine in družinske pokojnine. Glede finansiranja je novost v tem, naj bi posebni prispevek za pokojninsko zavarovanje kmetov plačevali tudi vsi tisti, ki posedujejo kmečko zemljo oziroma na kakršni koli način pridobivajo dohodek iz kmetijstva, tudi polkmetje. Tudi v bodoče naj bi zadržali že obstoječi prispevek obračuna v zvezi s preno-som kmetijskega zemljišča na nekmete, ki ne bi več biliv višini trikratnega katasterskega dohodka, temveč v večjem znesku. Temeljno vodilo za takšno ureditev je, naj bi se v bodoče ne širile pravice iz starostnega zavardvanja na podlagi povečanih solidarnostnih prispevkov združenega dela, temveč naj bi si tudi kmetje, še zlasti na podlagi pospeševanja združevanja dela in sredstev, zagotavljali svojo socialno varnost na podlagi dela in ustvarjenega dohodka. V bodoče uživalci kmečkih pokojnip ne bi več plačevali prispevkov za zavarovanje. . :. Osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost Tem zavarovancem se zagotavlja enak položaj in v osnovi enake pravice in dolžnosti kot delavcem v združe-nem delu in so obvezno zavarovane. Za pridobitev last-nosti zavarovanca bodo doiočeni enotni kriteriji in postopki za ugotavljanje te lastnosti. V bodoče naj ne bi bilo več zavarovalnih osnov po razredih, ker je osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov osebni dohodek, osnova za odmero pravic pa osebni dohodek. zmanjšan za obveznosti, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. Osnova za plačevanje prispevkov in odmero pravic pa ne more biti nižja od zneska ugotovljenih minimalnih živ-Ijenjskih stroškov. Le izjemoma naj bi osnovo določila SPIZ. V bodoče naj bi tudi ti zavarovanci imeli pravico do varstvenega dodatka, po novi ureditvi pa bi imeli tudi možnost dokupa let pokojninske dobe na podlagi naknadnega plačila prispevkov za čas pred uvedbo obvez-nega zavarovanja. to je pred letom 1965. Po novi ureditvi na| bi bili zavarovani tudi vrhunski športniki, neprofesionalci. ki bi lahko tudi dokupili leta iz tega naslova po letu 1945. Invalidsko zavarovanje "• • -^ Bistvena novost v primerjavi s sedanjo ureditvijo je v tem, da bo v skladu z zveznim zakonom v prihodnje riziko v zvezi z zmanjšanjem delovne- zmožnosti ter prevencijo invalidnosti prevzela TOZD, v okviru pokojnin-ske skupnosti naj bi ostala le pravica do .invalidske pokojnine. Pravice v zvezi z zmanjšanjem delovne zmožnosti naj bi v okviru skupnosti uresničevali le zdru-ženi kmetje in osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost, le iziemoma pa tudi tisti delavci, ki \z objektivnih raz-logov ne bi mogli teh pravic uveljaviti v združenem delu. To pa seveda pomeni tudi prerazporeditev bremena ozi-roma združeno delo za uresničevanje teh pravic ne bi več v celoti odvajalo sredstev skupnosti. Predlagane rešitve. ki v bistvu izhajajo že iz zakona o združenem delu ter delovne zakonodaje. naj bl še v večji meri vzpodbudile zdru?eno delo za prevencijo invalidnosti ter pravočasno premeščanje delavcev iz težjega in zdravju škodljivega delovnega okolja. Glede denarnih nadomestil zavarovancev s preostalo delovno zmožnostjo bi zakon določal le vrsto denarnih nadomestil ter temeljna načela za določanje višine nadomestil z namenom, da se delovnim invalidom — zaposlenim zagotovi enak materialni položaj, medtem ko bodo podrobneje ta vprašanja morale urediti v svojih samoupravnih aktih OZD, za nezaposlene delovne invalide in druge, ki bodo uveljavljali pravico v skupnosti, pa bo to uredila pokojninska skupnost. V novi zakonodaji nai bi bila tudi določila o uživanju in izgubi pravic delov-nih invalidov s poudarkom na omejevanju uživanja in prenehanja pravice, kar naj bi prispevalo k bolj odgovor-nemu obnašanju delavcev glede nastopa prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije oziroma čimprejšnje zaposlitve na drugem delu. Pridobitev in odmera pravic Pri odmeri starostne pokojnine je novost le glede delavk. ki se odločijo za upokojitev tako kot moški delav-ci po dopolnitvi dobe 40 let. da lahko uveljavijo povišanje pokojnine za 1% (največ je 5%) šele po dopolnitvi ome-njene dobe. Gre za izenačitev delavke z delavcem v pogledu dela in pravic iz pokojninskega zavarovania. Sicer pa je zvezni zakon ohranil sedanjo ureditev glede pogojev za pridobitev pravice delavk, da lahko pri 5 let krajši dobi in 5 Iet nižji starosti gredo v pokoj, torej od delavke bo odvisno, ali bo hotela delati dalj kot 35 let ali ne, za pridobitev pravice do polne pokojnine. Novost je tudi zajamčena pokojnina v višini, ki jo določi skupnost in ne more biti nižja od zneska ugotov-Ijenih minimalnih življenjskih stroškov v skladu z zako-nom. Pravico do te pokojnine bi imeli zavarovanci s polno pokojninsko dobo ne glede na premoženjsko stanje, še vedno pa bi ohranili za ostale, z nepolno pokojninsko dobo, institut varstvenega dodatka, ki je od-visen od premoženjskega cenzusa in dolžine pokojninske dobe. Pravico do zajamčene pokojnine ne bi imeli kmetje ozi-roma po varianti tudi drugi zavarovanci, ki bi jim bila pokojnina odmerjena na podlagi zavarovalnih osnov. Glede na nov zvezni zakon naj bi republiški zakon uredil institut predčasne pokojnine. Zakon tako možnost uvaja, pokojninska skupnost pa naj bi določila odstotek zmanjšanja pokojnine za vsako leto predčasnega odhoda v pokoj pred dopolnitvijo starosti 60 let (moški) oziroma 55 let (ženske) ter ob dopolnitvi najmanj 35 oziroma 30 let pokojninske dobe. Kar zadeva pogojev za pridobitev in odmero družinske pokojnine naj bi po novi ureditvi vdova pridobila pravico z dopolnitvijo starosti 50 let (doslej 45), vdovec pa 55 let (doslej 60 let). To pomeni omilitev pogojev za vdovca oziroma zaostritev za vdovo, variantno pa se predlaga dosedanja ureditev samo za vdovo — enako za roditelje. Novost je tudi pri družinski pokojnini za otroka, ki izgubi oba roditelja. Poleg družinske pokojnine po enem roditelju naj bi dobil tudi del po drugem v odstotku od osnove za odmero družinske pokojnine, ki bi ga določila skupnost odvisno od števila otrok. Posebej naj opozorimo na izenačitev izvenzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo glede pridobitev pravice do družinske pokojnine. Obstoj izvenzakonske skupnosti bo treba dokazati s sodno odločbo. Usklajevanje pokojnin: Obvezno se usklajujejo glede na porast nominalnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih na območju republike, lahko pa tudi po' rasti družbene produktivnosti dela na območju republike. Višino, način y in roke usklajevanja določi skupnost. Uživanje in izguba pravic Za čas služenja vojaškega roka v JLA pravica do družinske pokojnine miruje in se družinska pokojnina ne izplačuje. Prav tako se pokojnina ne bi izplačevala za čas, ko se po dopolnitvi polne pokojninske dobe zapos-lijo in pokojninsko zavarujejo pri tujem delodajalcu v tujini. Upoštevajoč zvezni zakon, ki določa izplačevanje pokojninskih preiemkov za nazaj vsem, ki se bodo upokojili po 1. 1. 1983, bo način izplačevanja uredila pokojninska skupnost. Pokojninska doba Posebej naj opozorimo na štetje služenja vojaškega roka v JLA po 15. 5. 1945 nad 24 mesecev v pokojninsko dobo (po varianti nad 15 mesecev). Delo v kmečkih • delovnih zadrugah v obdobju od 15. 5. 1945 do konca • . decembra 1959 naj bi se v prihodnje štelo ne kot poseb- na doba, temveč kot zavarovalna doba in s tem dolo-čenim zavarovancem omogočila uveljavitev pravic. Povzetek predloga za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku UVOD Krajevni samoprispevek sta do leta 1973 urejala temelj-ni in republiški zakon o prispevkih in davkih občanov. V letu 1973 je bil sprejet zakon o samoprispevku kot prvi republiski zakon, ki v celoti ureja postopek in sistem plačevanja samoprispevka, specifične oblike prispevanja sredstev delovnih Ijudi in občanov za ustvarjanje in izboljšanje pogojev za zadovoljevanje potreb občanov v krajevni skupnosti in občini. Z ozirom na to, da je bil zakon sprejet pred novo ustavo, ni mogel biti v celoti usklajen z ustavnimi načeli o krajevni skupnosti, hkrati pa tudi ni usklajen z novimi predpisi o družbenem planiranju, zaradi česar uvajanje samoprispevkov premalo temelji na programih in razvoj-nih pianih krajevnih skupnosti. Zaradi neusklajene zakon-ske ureditve, kakor tudi zaradi pomanjkljivosti nekaterih določb je v praksi prihajalo do številnih problemov, zlasti v zvezi z določanjem konkretnih osnov za samoprispevek, z opredelitvijo zavezanca samoprispevka ter z odločanjem o uvedbi samoprispevka. Predlagane spremembe in dopolnitve zakona naj bi te pomanjkljivosti odpravile, hkrati pa naj bi uredile nekatera v veljavnem zakonu nerešena in nejasno rešena vprašanja. NOVOSTI V PREDLAGANEM ZAKONU 1. Predlog za izdajo zakona uvaja obvezno upoštevanje razvojnih planov krajevnih skupnosti Samoupravni sporazum o temeljih plana oziroma plan krajevne skupnosti za ustrezno srednjeročno obdobje naj bi bila izhodišče pri uvajanju samoprispevka. Hkrati morajo biti s planom krajevne skupnosti zagotovljena tudi sredstva za izvajanje ustrezne dejavnosti. 2. Po novi ureditvi zakona se samoprispevek lahko uvaja samo za območje krajevne skupnosti ali njenega dela, ne pa tudi za območje občine, kakor to določa veliavna ureditev. Predlagani variantni dodatek dopušča, da bi bila pristojnost za uvajanje samoprispevka izjemoma dana tudi občinskim skupščinam, v kolikor gre za financiranje objektov, ki so skupnega pomena za celotno občino ozi-roma niene občane. 3. Po veljavni zakonodaji odločajo o uvedbi samo-prispevka vsi polnoletni občani, vpisani v imenik, poleg njih pa tudi vsi zaposleni. Nova ureditev zakona poleg stare rešitve predlaga dve varianti odločanja o uvedbi samoprispevka Po prvi varianti naj bi bila odločitev o uvedbi samoprispevka sprejeta. če bi zanjo na referendumu glasovalo več kot dve tretjini občanov, ki imajo po zakonu pravico glasovati na referendumu. Po drugi varianti naj bi o uvedbi samo-prispevka glasovali samo tisti občani, ki naj bi tudi združevali sredstva oziroma delo za zadovoljevanje skup-nih potreb. 4. Veljavni zakon ne vsebuje določb glede najvišjih obremenitev predpisovanja samoprispevka. Novi zakon dopušča, da se lahko določi zgornja meja možnih obremenitev s samoprispevkom na osnovi dogovora med krajevnimi skupnostmi, občinsko skupščino, občinsko konferenco SZDL in občinskim svetom zveze sindikatov. 5. Predlagani zakon določa možne osnove, od katerih se lahko v denarni obliki predpiše samoprispevek. To so v prvi vrsti osebni dohodek delavcev v združenem delu in vsi drugi dohodki delovnih Ijudi in občanov, pa tudi nepremičnine, stroji in prevozna sredstva, če se s sred-stvi samoprispevka gradijo komunalne naprave in objekti, s katerimi se izboljšujejo pogoji za uporabo nepremičnin oziroma drugih navedenih sredstev. Predlagana določba pomeni samo uzakonitev že ustaljene prakse. 6. Predlagani zakon določa, da se z aktom o uvedbi samoprispevka pooblasti pristojni organ krajevne skupnosti, da v primeru, ko se samoprispevek uvaja za obdobje več let, vsako leto valorizira vrednost nedenar-nega samoprispevka (prevozi materiala itd.) v skladu z uradno ugotovljenim porastom cen v preteklem letu. Tega veljavni zakon ni določal. 7. Novi zakon predvideva. da se lahko za samoprispe-vek zavežejo tudi občani, ki posedujejo nepremičnine na področju, kjer je uveden samoprispevek, čeprav na tem področju nimajo stalnega prebivališča. Ti zavezanci bi imeli pravico sodelovanja v celotnem pripravljalnem postopku za razpis referenduma in pravico osebnega izjavljanja z referendumom oziroma s podpiso-vanjem. Pravica občinskih skupščin, da v takih prinierih razširijo obveznosti na omenjene občane, bi s tem prenehala. 8. Predlagani zakon izključuje od uvedbe plačevanja samoprispevka tudi z zakonom zajamčeni letni znesek osebnega dohodka in dohodka iz kmetijstva, ki ne pre-segaio zneska minimalnih življenjskih stroškov ter pokoj-nine, ki ne presegajo mejnega zneska najnižjih pokojnin-skih prejemkov, torej dohodke, s katerimi se zagotavlja minimalna socialna varnost. 9. Novi zakon precizira področja, na katerih delovni Ijudje in občani lahko uvedejo samoprispevek za izgrad-njo objektov oz. za zadovoljevanje drugih skupnih potreb. 10. V skladu z veljavnim zakonom o prekrških novi zakon predvideva zvišanje denarnih kazni, določenih za kršitev posameznih določb zakona.