Štev.140 Lienz, četrtek 18. julija 1946. Leto 2. Zveza med- Amerika m l * HlO ".Ameriška domovina" komentira v eni izmed junijskih šte¬ vilk trenja na pariški konferenci med Molotovom in Bymesom in pra¬ vi nadalje*. Iz govora tajnika Bymesa lahko vsak razvidi, ta je ame¬ riška zunanja~politika naprnm Sovjetski Uniji tolj trdna, holj od¬ ločna in da ne misli ve6 samo kimati in privoliti v vse, kar bi M*skva rada. Na drugi strani je pa opaziti, da ne namerava Moskva v ničemer popustiti, vsaj v svojih večjih in pomembnejših zahtevah ne. In is tega pa lahko sklepamo, da 6e bosta ostali obe strani enak« odločni, ali če hočete; trmasti, na svojih zahtevah, da mora končno priti do preloma med -glavnimi in najmočnejšimi zavezniki. Kusija s svojim neomajanim stališčem naglo kruši koalici¬ jo caveznik®v, ki je dobila drugo svetovno vojno in na katero je svet računal, da bo zagotovila trajen mir. Ako se glavni zavezniki ne morejo zediniti glede bodočnosti Evrope, ni potem drugega izho¬ da, kakor da se razeepijo v druge zveze in bloke ki bodo začele zo¬ pet tekmovati za sfere političnega vpliva in z oboroževanjem.- Državni tajnik Byrnes je sicer zagrozil, da če Rusija ne pristane na konferenco vseh držav, ki so pomagale dobiti to vojno, da bodo zapadni zavezniki sklenili separaten mir z Nemčijo in z drugimi bivšimi sovražnimi deželami;.Madžarsko, Romunsko in Bolga¬ rijo, Toda to je bila menda samo grožnja, ki ne pomeni nič. Z Nerači jo danes ni m«goč« skleniti'pogodbe, ker ni nobene centralne in od¬ govorne vlade v Nemčiji, s katero bi.se moglo tako pogodbo podpisa¬ ti. 3avno tako se je ne bi moglo podpisati niti z- Madžarsko, Romun¬ sko in Bolgarijo, ker so te popolnoma 'pod ruskim vplivom in oblastj Zapadni zavezniki tudi ne morejo računati s tem, da bi vzeli svoje čete iz Evrope, ker bi to ne pomenilo drugega kot izro¬ čiti Evropo komunizmu* to se pravi - Moskvi. \Druga pot bi bila ožje sodelovanje Zedinjenih držav z Anglijo, Na to je menda mislil Churchill, ko je sugestiral ob času bivanja tukaj, da je edino upanje za vesoljni svet anglo-ameriška zveza* Seveda, to bi pa spravilo Rusijo na nogo. To bi dalo ko¬ munistom v roke municijo za kričanje, da -se je zapad zarotil proti Sovjetom. Motili se najbrže tudi ne bomo, če trdimo, da je bila večina ameriškega naroda proti taki zvezi. Tukaj prevladuje namreč še vedno mnenje, da smo Amerikanci samo hlapci Anglije. Mnogi so odprto sovražni proti vsaki zvezi z Anglijo. To se je videlo tedaj, ko je narod slišal Churchillov govor in so protesti kar deževali v ameriške časopise. ’ * Toda naj reče že kdo^tako ali tako, položaj b® morda na¬ stal tak, da bodo Zedinjene države priseljene stopiti v ožjo zvezo z'Anglijo. Ce že ne v odprto zvezo, pa vsaj v ožji in tihi' sporazum za' bodoče nastope. In če jpride do tega bo Rusija sama kriva. Tudi če se izvrši, kar je žagrozul Byrnes, da bo sklical konferenco narodov, tudi če Rusija v to na privoli, to ne bo polo- Štev. 140__ Domači glasovi, 18.VII.1946. - —— r* - O L,- žaja spremenilo. Roosevelt in Churchill sta namreč dal a. Rusi ji ?ra- vico veti ran ja, kar je potrdila tudi -Konferenca Zciru&eni-n HoTO jo«/ v San Franciscu. To se pravi, da koncil Združenih narodov ne more storiti ničesar, ako se ena izmed članic ne strinja s rako akcijo. To se plavi, da ostane že ena in zadnja pot- vojna. _ Zato pa pravimo, da če bo sla. Rusija s svojo trmo naprej, ne bo preostalo Zedinjenim državam drugega kot zvezati se z Anglijo, se dobro oborožiti in potem čakati, kdo bo vojni^ples prvi začel. Vsekakor so demokratske države pripravljene, da c9^ treba, tudi z_ o- rožjem. v rokah ustavijo pohod komunizma preko zemeljske oble-, A-io komunizem no bo odnehal, je vojna gotova stvar, Vprašanj e je samo, čez koliko let. Ali zdaj razumemo, iz rok tajnosti atomske bombe? zakaj Zedinjene državo ne dajo Seveda, upanje je se vedno, da ne da bodo zavezniki, k bo prišlo do tretje . so s takim uspehom in le diference svetovne vojne. Upamo, s tolikimi žrtvam.! zmagali v drugi svetovni vojni, # svoje poravnali o pravem času. Bedarija je, kar trdi komisar si žele Zedinjene države več teritorija in da zato tako nastopajo. Amerika.ne mara niti pedi druge zemlje, ampak kar dela je vse v. svojo lastno obrambo pred - poplavo komunizma, ki ne more zatajiti, da hoče vladati svetu. S to taktiko ameriških državnikcv se strinja ogromna večina Aroerikancev." ■3kLE N A Gl' u JSkA it M! JA Slomškovo »n Za sklep šolskega leta je priredila slovenska begunska gimnazija v Lienzu pretekli ponedeljek zvečer akademijo z bogatim sporedom. Najprej je gimnazijski pevski zbor pod vodstvom 'prc-f. heliča Silvina "Preljubo domovine, nakar vo "Sam’' v j evo 11 Vel ik o m. e & o" na klavirju izvajala pevski zapel'Hribarjevo "Oj hišica lje", Gerbičevo "Bučelar" in je četrtošolec angleščini, maturant. Valentin Albin ,-j mažo". Diplomirana učiteljiščnica Jagodic oceaova", 1 _ onar o del o "L ju b e z en, do Poznič Jože deklamiral Gregorčiče- recitiral .C ankar - Marija -je dvogovor v angleščini med hopinov "Val.se", na kar je Voršičera sledil sanj V.1 adimirom 1.1V ala na klavirju Aleš in štiri- u&itel j: ženica Pretnar ^ —. _ cdmo sol cera tožolcem. Mer šol om' Jožetom, nato pa tsta tretješolec Šimenc diolomirana učiteljica Jagodic Marija zaigra ročno Suppe: "Flstter Bursohe”. Diplomiran Elka je v nemščini deklamirala uvodni monolog Goethejeve "Iphigenic auf Tauris", nakar so Pretnar Elka, Škraba Angela, Puc Marija in Zonta.Štefka^zapele Adamičevo "Uspavanko" in Kramolčevo "Jutrnico". Za njimi je šestošolec Sfiligoj Tomaž recitiral v latinščini odlo¬ mek iz .dialoga v Ciceronovem "Cat.o maior"* Sledila je zopet kla¬ virska točka, ki jo je izvajala petošolka Lekan Marija. Igrala jo Moszkowskega "Španske plese II." in Kullakovo "Vanduhr”. podanem odlomku Demostenovega v grščini izvajal maturant točk, Mnogo zani podali * tretješolec Šimenc prvi Zdešar Po krepko ga filipskega govora, ki ga je Janez, je sledilo zadnj e. klavir sla igral odlomek iz Kozrtove -20. sonate itematične prefriganosti, ki so, jih Aleš je 'anja so vzbudile m dijaki-.v več skupinah. Za zaključek akademije so podali dijaki tri prizore S*foklejevega "Kralja Oidipa" v Sovretovem prevodu, OicSi pa je bro podajal maturant ZmrzTikar Franc, lokašto petošolka Sevšek , _ Teiresi ja je zelo_ doživeto igral sedmo šol e-c- Vrbinc France, ža rinčana maturant Jurečič Albert, pastirja in zborovodjo-maturant Bajuk Tone. iz do- Bo- Xo- Aestošoleg J erm an Franc Štev. 140 ---Domaši glasovi, 18.VII.194-6 . Str.3. Ryder Young ■% Akademije se je udeleži z vešino UNRRI-nega taboriššni ravnatelj group captain oselja. RA- ČUDNO IN SVOJEVRSTNO mi¬ sel je prišla "Ameriška domovina" ki je 5-junija zapisala tole o- pombo: «Ni treta misliti, da vse smrdi, kar je delalo s Hitlerjem. Tako Zedinjene države kot Rusija so tekmovale, kdo to dotil boljše in vež nemških učenjakov, ?:i so pomagali Hitlerju z raznimi iz¬ najdbami za vojno. No, Amerikanci so tili tako s*recni, da so dotili najtoljše, predno jih je začela tudi snutiti Moskva. Seveda, to niso tili "izdajalciki so de¬ lali proti zaveznikom! Na take stvari se kar lepo pozabi. Če ti til Draža Mihajiovic kak kemični inženir, ti danes najtrše tudi ne šakal na sodno obravnavo." ■PROGRAM AMERIŠKIH ZRAČNIH ČRT za vožnje na razne kraj e sveta mošno ovira Rusija, Tako Rusija ne pusti poletov od Nev; Yorka do Moskve, niti ne pusti, da ti ame¬ riška letala na potu iz Nev; Yorka v Indijo pristala v Teheranu,Per- .. .zija, ker da je ta 6-rta preblizu ruske meje. Amerikanci so predla¬ gali Rusom,' da ti napravili zrašne zveze z ruskimi in da ti v ta na¬ men vozila letala iz Kaira do Te¬ herana, od tam ti vozila pa ruska letala v Rusijo. Toda Rusi so re¬ kli, da tližje kot do Kaira arae-^ riških letal ne puste. • ŠPANIJA OGROŽA SVETOVNI MIR, pravico Poljaki In Rusi. Zedinje¬ ne države so pa poročale koncilu U.N., da ima Španija 600.000 mož armade, ki pa nima niti orožja, niti treninga za moderno vojno. Jugoslavija ima pod orožjem tudi 600,000 mož, ki imajo tanke in vse drugo moderno orožje in ki so trenirani dnevno od ruskih šastni- kov. Pa nihše ne reče, da je Ju¬ goslavija nevarna svetovnemu miru, (Ameriška domovina, 5, VI.1946.) RASISTIČNA REAKCIJA NA POLJ¬ SKEM. - Podpredsednik poljifee vla¬ de Gomulka jev svojem, govoru na kongresu demokratske stranke za¬ hteval od poljske vlade, _ naj se posluži najradikalnejših sred¬ stev proti fašistični reakciji, ki vedno tolj. napada. Kongres ■ demokratske stranke je otvoril predsednik Bj-erut, ki je ostro govoril proti izseljenim Poljakom v Londonu, pos.etno proti genera¬ lu Andersu. Bierut je dalje izja¬ vil, da je sedanja vladna politika postavila Poljske? na tako trdne temelje, kot še. nikoli v njeni zgodovini in je Poljsko napravi¬ la gospodarsko neodvisno, kot ka¬ tero koli demokratsko državo na zahodu. SOVJETI SO ZAPRLI SOCIALI¬ STIČNEGA DEŽELNEGA SVETNIKA. - Z Dunaja poročajo, da .je že veš dni v zaporu Hans Bogi, šlan bur- f enlandske deželne vlade in de- elne.skupščine, Sovjetske zasedbe ne oblasti so ga zaprle v zvezi z nekim člankom v burgenlandsem socialističnem tedniku, katerega izdajatelj je Bogi.Čudno je, da je v zaporu, ker je bilo medtem' listu zopet dovoljeno izhajanje in ker pripadajo vsa kaznovanja o- tiskovnih zadevah samo zavezni¬ škemu svetu in ne eni posamfezni zasedbeni sili. Po avstrijskem pravu pa deželni poslanec sploh no more biti zaprt. . POSLEDICE ATOMSKE BOMBE. - Od živali, ki so preživele poskus atomske bombe jih je-zopet na- daljnih 80 poginilo no da bi bile pri poskusih kaj ranjeno. Velik del živali, ki so' še pri življenju trpi na razkrajanju krvi in stalna propada, kar so povzrošlli radio¬ aktivni žarki. Prišakujejo, da bo v prihodnjih tednih poginilo še vec živali. N KARDINAL SPELI,MAN PROTESTIRA. Po vesteh ameriškega radia, je kardinal Spellrran v nekem govoru, ki ga je Imel v New Yorku, ozna¬ čil zahtevo, ameriških protestantov Štev.140 Str, 4 Do er c i glasovi, .15. VII.1946. po odpoklicu ¥yrona Taylora, 6- sobnega zastopnika predsednika očetu. kot dejanj J -ravan a pri sv. ■'needinosti in prepira. " Kot je • že znano so zastopniki protestan- tovske Cerkve USA obiskali pred¬ sednika 'Trumana in Zalit e vali od ni na osnovi načela "ločitev Cerkve od' države" odpoklic Myron Taylor-ja. -Rimski cerkveni krogi niso prešene6eni vsled obiska re¬ formirane cerkve USA predsedniku Trumanu ter mu pripisujejo le sim¬ boličen pomen. Isti krogi pa so pozorni na izjave Mr.Trumana ob tej priliki. Ugotavljajo, da se¬ danji predsednik v glavnem zasto¬ pa Rooseveltovo stališče, po ka¬ terem je bilo ustanovljeno posla¬ ništvo mestr« Mr.Miron Taylor-ja zaradi tega, da bi se omogočilo sodelovanje vseh sil pri prizade¬ vanjih za mir. . Na drugi stra¬ ni pripominja-* jo, da se v Združenih drža¬ vah ooaža močna imenovan za predsednika vzhodno 1 nemške vlade. Sovjeti so baje že v • dogovoru z nemškimi osebnostmi glede tega vprašanja. RAKE TE P REKO ŠVICE. - Iz Ženeve poročajo, da so opazovali, kako je letelo preko doline Rodana ognjeno telo, ki je razvijalo izredno močno svetlobo .in se pre¬ mikalo z ogromno hitrostjo. Ta pojav je dal povoda govoricam,da gre za poskuse z mi., ki jih izvaja država preko Alp* ozemlju tuja. letečimi bomba- neka določena ki ca je v tem 1; :i želi ame- struja, s podporo riških katoli¬ čanov spremeni¬ ti osebno pred-j J * A da dobiv. ki ■ 4 n ZC.. pOSKFD?Lt go v; i&i svejer m znanci, stanujejo zunaj taborišč, "Do¬ mače glasove" in druge taboriščne liste? / ? se ne, naročite jim jih cimpr.-j pri upravi v lienškem ta¬ borišču! Pošiljali j'im jih bomo „ I vsak teden po pošti! stopstvo pri papežu v redno stalno odstopil od zastopstvo. Ta sprememba bi po na- ostali trije ministri izjavili, ziranjy.' ameriških katoličanov ne da morajo se prej točno preštudi- bila nezdružljiva z ustavo,, ki do- rati ,to vprašanje. Pozneje še ta TE2K0 JE TOČITI OVCE OD KO- m ZLOV. - Med debato,3pi se je raz¬ vila na pariški konferenci o pre¬ seljenih osebah v Avstriji*je Byrnes branil preseljene osebe kot politične begunce, izmed katerih so se mnogi berili Za. zavHEnkšlio stvar.Čeprav j e mogoče ma.jhen del med njimi fašističen, bi bilo težko "loči¬ ti ovce od kozlov, Ker Molotov ni svojega stališča, so loča, da se nobeni veri ne sme da- ■ ti prednost pred drugimi. De j s tvo, da sv.stolica, priznana od večine držav velikih in malih predstavlja razprava ni vec nadaljevala. danes tudi polit: _čno je povod, da postavi celo na drugačno podlago, kot pa preje. silo, pravijo VZHODNO NE" ski"Daily Mail" da Sov: za sluč 5KA VLADA / zadevo je bila London- Berliha, oroca iz eti proučujejo protiukrepe aj britansko-ameriškega bloka v Nemčiji. Potem bi poklica li v življenje "vzhodno nemško vlado" s sedežem v Berlinu. Tej vladi bo neposredno podvrženih 13 pokrajinskih uprav. Voditelj nem¬ ških delavskih organizacij v sov¬ jetskem področju, komunist Hans Jendretzky bo, kot je predvideno NOV CXVLLNO-PRAVNI RED ZA A4TIKAN. - Najnovejša številka vatikanskega službenega glasila "Acta Apostolicae Sediš" objavlja motu proprio, ki postavlja z velja¬ vnostjo od 1. novembra nov civilno pravni red za svetno sodišče prve instance vatikanske države, Pij XI. je 1.1932 odredil, naj se se¬ stava tak zakon-. '1937 leta je bil prvi načrt gotov, potem so ga pe¬ za gotov, novno predelali, dokler sedaj dokončno izdelan, so vatikanski državi spore uporabljali italijanske zakone..Svetna zakono¬ daja' male cerkvene državice se je z izdajo novega zakona'še.bol j o- sam usvojila. ni bil Posedaj civilne odgovarjajoče