I II I •jrečji slovenski dnernik ▼ Združenih državah Ijs xa vse leto • • . $6.00 pol leta ..... $3.00 New York celo leto - $7.00 inozemstvo celo leto $7.00 GLAS The largest Omfy In Ust slovenskih delavcev V Ameriki TELEFON; CORTLAJfDT 2876 mm*- ,;-—sr.----saaaa ko. 224. — Ste v. 224. EaUred — ftscond 01— Matter, geptember H, 1908, >t the PastOffiea aft »ew York, H. T. 8 the United States, g Issued every day except Sundays I and legal Holidays. K 75,000 Readers. ▲eft of Congress of 9,1171 NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 84, 1928. — PONPELJEK, 24. SEPT^MffB A 1928. Pogodba med NEMŠKI TOVARNARJI BODO DALI JUGOSLAVIJI KREDIT TELETOlf: 001TLAHPT H7t volume xxxvi — Lsrmx Mussolini in Venizelos sta podpisala pogodbo. -Politična vprašanja glede položaja od Jadranskem morju. — Sodelovanje med obema narodoma. — Krediti bodo veljavni za dobo desetih let. — Hrvatje in Slovenci baje ne bodo priznali dolgov. RIM, Italija^ 23. septembra. -— V Chigi palači eta danes podpisala laški ministrski predsednik \Zenizelos prijateljsko in razsodiščno pogodbo med Italijo in Grško. Nadalje sta se dalj časa bavila z vprašanji, ki se tičejo Jadranskega morja. Predno je stopil Venizelos v Chigi palačo, je položil venec na grob neznatnega vojaka ter obiskal grobnico, v kateri počivajo vsi bivši italijanski kralji in kraljice. Nocoj je priredil Mussolini grškemu državniku banket, katerega so se udeležili člani kabineta, voditelji parlamenta in visoki državni uradniki. Govoril je seveda tudi Mussolini ter rekel, da sta tako Grška kot Italija zibelki civilizacije ter tvorita duševni temelj sedanjosti in bodočnosti. Italijanska vlada je vedno smatrala Grško za važni faktor v Vzhodni Evropi. Mussolini je prepričan, da bo sporazum med obema narodoma dovedel do uspešnega sodelova- rija. BERLIN,, Nemčija, 22. septembra.—Dve nemški jeklarski tvrdki sta sklenili dati Jugoslaviji za petindvajset milijonov dolarjev kredita. Kredit bo služil za nabavo železniškega materijala, vagonov, lokomotiv in električnih aparatov. Del te svote bo odračunan od vojnega dolga, o-stali del bo pa za jamčila jugoslovanska vlada z nakupom nemških vladnih akcij. Pogodba bo šele tedaj podpisana, ko se bo politični položaj v Jugoslaviji izčistil. Hrvatje in Slovenci namreč pravijo, da ne bodo priznali dolgov, ki jih bo napravila sedanja beograjska vlada. ANTISALONSKA LIGA SE JE ZAVZELA ZA H00VERJA Prvikrat v svoji zgodovini se je zavzela Antisalon-ska liga formalno za kakega kandidata. — Pozvala je volilce, naj izvolijo Hoover ja, ker bo njegova izvolitev ojačila prohibicijo, dočim bi jo izvolitev Smitha oslabila. WASHINGTON, D. C., 23. sept. — AntisaW ska liga je včeraj formalno pozvala volilce naroda, neglede na stranko, naj podpirajo Herbert Hoover j a, republikan. kandidata za mesto predsednika ter objavila, da bo pamflet, v katerem bo pojasnila, zakaj je Liga prvikrat v svoji zgodovini sklenila odobriti kakega predsedniškega kandidata, razdeljen danes v 20,000 do 30,000 cerkvah. To izjavo je podal superintendent McBride, ki je rekel, da bo ta nedelja znana kot "zmernostna" nedelja. ZEPPELIN0V POLET PROTI AMERIKI Nova nemška vodljiva ladja, Graf Zeppelin, bo nastopila dne 20. okt. svoje potovanje v Ameriko. PR I EDKK'1 iS H AFEX. X eni C- i -j*. 23. septembra. — Zračna ladja "(Jraf Zeppelin" be odpotovala približno dne 20. oktobra preko Atlati-tiakejfa oceana* v Xtnv York. Sedaj ae je pričelo opremljati zračno ladjo za polet preko oceana. potem ko sta bila us|»ešno zavržena dva poskusna polet«. Datum poleta je v glavnem od v i »en od najjliee, s katero bo mogoče nabaviti zadostno množino novega gonilnega pli na, kar bo trajalo najbrž »tirmajst dni. Da tie pridejo v konflikt z ameriškimi prohibicij*kimi postavami. ho sklenili vzeti seboj le toliko piva in altcohoiivnih pijač, kot jih bo lahko konstituirala ]x>sadica na poletu tjakaj, v Ameriko. \ torek ali wed o bo v prizor jen kratek polet, da preizkusijo brezžični brzojavni aparat, ker je prejšnji četrtek izgorel kondenzator. Neki daljii trajnost ni polet bo nato sledit Dr. Eekener se ae m odloči!, kalere številnih aplikantov *k> vzel s se-boj na potovanje v Amerrko. Med onimi, ki se bodo irisMiti tega NAD TISOČ ŽRTEV VIHARJA Delavci le niso zmožni določiti najvišje številke žrtev hurikana. — Naraščajoča voda otež-koča rešilno delo. — Razmere na Portoricu so se izboljšale. WENT PALM BEACH. F!a . 23 septembra. — Dvigajoča se voda je ovirala komunikacije z obalo jezera Okeechokee. in sanitarne razmere so bolj nevarne, ne le za prebivalstvo saiuo, temveč tudi za pomožne delavce. Ameriški Rdeči Križ v W'ashig-tonn je naprosil za pet milijonov dolarjev za žrtve hurikana v Porto-rian. moškim in ženskam v Bronxu. je bila včeraj zjutraj zaprta v ntwyorSkein policijskem glavnem stanu neka rdečela-sa banditka. ki je nastopala v zad-jem času pri več zločinih. Pokazalo se je. da je Anna Ko-lodve. stara sedemnajst let. ki živi pri svojih stariših na štev. 75 Kuthgers Slii>. Šele pred dvemi leti je prišla iz javne šole in detektivi >0 obiskali hišo, .so našli v njeni sobi njene graduaeijske slike in druge trofeje, katere je dobila radi -svoje Odličnosti v lepopisu. Kazkuštrana in poteča se po razburljivih dogodkih, ki so dovedli do aretacije, je izgledala deklica kot preplašena punčka, ko «0 jo privedli 11a Simpson.Street postajo. Ostala pa je dosti hladna, po tem ko je vprašala, kaj je'najhujše. 1-ar se ji more pripetiti. — Električni stol. — je odvrnil neki detektiv. — če ste bila zapletena v G uthe i t slučaj. To se je tikalo Samuela Guthei-ta. krznarja s Pete Ave. v Brook-lynu. ki je umrl potem ko je bil obstreijen od band it a James Wil-kinsona. katerega je spremljala neka mlada, rdečelasa deklica. Dolže jo še več drugih bandit-skih činov, pri katerih je bila baje udeležena v zadnjem času. Deklica je včeraj zjutraj izzivalno zrla na detektive na policijski ]>ostaji ter trdila, da je brl včerajšnji "h old-up" njen prvi banditski čin. O nadalnem poteku tega slučaja bomo poročali. Že dalj časa se je pričakovalo kako definitivno akcijo od strani Lige, kfjub dejstvu, da je Liga pač svetovala volrlcem glasovanje za tega ali onega senatorja ali kongresni ka, da pa je držala svoji roki proč od predsed ništva. Včerajšnja objava pa je stavila Ligo javno proti governer ju Smithu in za Herberta Hooverja. 'MATI HOČE RAZBREMENITI SVOJEGA SINA Mati Northcotta je bila baje pripravljena vzeti nase vso krivdo. — Po-magala je baje pri umorih na californi j ski ren-ci. RIVERSIDE. Ca L. 23. septem bra. — Mati. ki se podreja iz ljubezni do svojega sina njegovim degeneriranim muham ter je pripravljena vzeti nase vso krivdo, tvori ozadje obtožbe radi umora proti Sari Lujzi Northcott in njenemu 21 let staremu sinu Gordonu, ki sta bila aretirana v Canadi. Cyrus Xorthcott, mož in oče o-beh obtoženih, je rekel včeraj pred oblastmi, da se je mati sinu na# ljubo udeležila več umorov, kar je potrdil tudi 35-letni Sanford Clark, ko je opisal umor devetletnega Walter Collinsa in Los Angelesa. Mladič je moral umreti, ker je bil priča, kaiko je Gordon umoril nekega moža v Mint kanjonu, — je izjavil Clark. Potem ko se je odločila poslužiti se sekire, ker dela puška preveč kravala, je povedla Mrs. -Xorthcott svojega sina in nečaka k neki kurrci, kjer so bile baje pokopane že tri žrtve Gordona, ni kjer je spal mladi Collins. Gordon je izvedel prvi udarec, nakar Pam-flet. ki bo razdeljen danes .ie ukazala Mrs. Northcott svoje-po vseh eerkvah, napada rekord mu nečaku, naj izvede drugega, governer ja Smitha kot člana new- ENRIQUEZ BAJE S0KRIV ^ PRI UMORU OBREGONA Dokumenti kažejo sokrivdo Raimonda Enriqueza, kandidata za governerski urad v Chiapas. — Obtožen je bil soudeležbe pri umoru Obregona. — Obtežilna korespondenca. MEXICO CITY, Mehika, 23. sept. - V senatu je bil obdolžen Raimondo C. Enriquez, kandidat za governerski urad v Chiapas, soudeležbe pri umoru generala Alvaro Obregona. Senatorja Fernandez kuiz in Benigno Caly Mayor sta baje predložila dokumente, ki naj bi ojačili njih trditve. Senat je sklenil dostaviti dokumente sodišču, ki procesira morilca Jose de Leon Torala. Enriquez je bil kampanjski vo-[hodnjega tedna imenoval proviso . 1 ^Derala Serrana, predno je ričnega predsednika, bd slednji oktobra meseca pretek lega leta usmrčen .kot voditelj vstaje proti »vladi. Neki dozdevno od Enriqueza podpisani dokument iz dne 1H. maja 1928 na pristaše Serrana je vseboval naslednji stavek: 30 kitajskih agitatorjev usmrčenih. HOXGKOXO. Kitajska. 23. sep. Trideset kitajskih agitatorjev je bilo usmrčenih v zadnjem tednu. Med njimi se je nahajal tudi Tang Pa i Fu, eden voditeljev vstaje iz decembra- preteklega leta. Vsaki dan se vrše racije na skrivališča osumljenih. Še osemdeset osumljenih je bilo pridržanih za preiskavo, vorške zakonodaje in kot gover-nerja ter izjavlja, da bi njegova izvolitev "oslabila izveden je ]>o-stave i>o celem narodu". Izvolitev Mr. Ilooverja pa bi zagotovila polno podporo prohibici-je od strani zvezne vlade. Ta pamflet npsi naslov z debelimi Črkami: —"Prihodnji predsednik in prohibieija. — Izvolitev Hooverja ali Smitha dne 6. novembra. — se glasi v pamflet u. — bo nabolj važna izbira med dvema kandidatoma v zgodovini prohibicijskega gibanja. Skozi celih 33 let se je zavzemala A11-tisalonska liga kot agencija cerkva in zmernosti, za 'suhače in nasprotovala mokračem. neglede na to, na katerih strankarskih tiketih so se prikazala njih imena. Potom te nepristranske metode proti-alkoholnih aktivnosti se je napredovalo prohibicijsko gibanje korak za korakom, dokler niso konečno suhi demakratje in suhi republikanci združili svojih sil v kongresu in zakonodajah ter dovedli do predložitve in ratifikacije osemnajstega amendmenta. Tako gre naprej v pamfletu, v katerem se navaja le lepe strani prohibieije, a zamolči vse nepo-stanosti in neupoštevanja postav splošnem, ki so posledica te postave v splošnem. 'da ne bo mogel nikdo ničesar izdati'*. nakar je izvedla sama zadnji udarec. "Co bi 'kdaj prišlo kaj na dan" — je rekla nato Mrs. Xorthcott, — "in bi prišlo pred sodnijo. zvrnita vso krivdo name. kajti jaz sem stara ter lahko lažje itnirem". Okrvavljeni č^ber. v katerem je bila oprana morilna sekira, je našla policija ter bo predložen kot do-kazilni materija!. štiri obtožbe dolže Gordon Xorihcotta umora nekega mehiškega mladeniča, ikojega truplo brez glave so našli v bližini Puente. Cal. in Louis in Xelson Winslowa. iz Pomona. Cal. Peta obtožba dolži mater in sina umora Walter Collinsa. Epidemija v državni bolnici. WORCESTER. Mass.. 23. «ep. Xeka bolezen v črevesju, koje vzroka niso še ugotovili, se je izpreme-uila v Woreesterydrzavni bolnici v pravcato epidemijo. Dve bokriei sta še umrli na tem in nad sto jih leži bolnih. Zapustil bratom in sestram vrv. SIDXEY, Xebraska, 2«. sep. — Prav -prijateljska čustva so morala vezati farmerja Josepha Spor-tinga z njegovimi brati in sestrami. Ko je pred kratkim umri v Peetz, Colo, so dognali pri preči« ; -SSeiML TR0CKIJEVA DRUŽINA JE TEŽKO BOLNA Družina Trockija je baje težko zbolela. — Berlinski komunistični časopis Volkswille zahteva za* njo zdravejše podnebje. BEKLIX. Xemčija. 23. septeh-bra. — .List "Volkswille". organ skrajno komunistične Leninove zveze, je dobil ravnokar sporočilo iz Rusije, da je cela družina Trockija težko obolela na malariji. Že na Trockija se nahaja -baje v življenski nevarnosti. Trocki je od nadzornega osobja prisil jen »neprestano jemati kinin. čeprav je to škodljivo za njegovo zelo slabotno srce. "Volkswille" apelira na mednarodni proletariat, naj izvede na voditelje ruske komunistične stranke močen pritisk v interesu težiko trpeče družine. Dela naj se za to, naj se dovoli Trocki ju in njegovi družini vsaj preselitev v manj nezdravo podnebje, če se ga že ne o-prosti popolnoma iz pregnanstva. — Ker ni nobenega drugega kandidata, glasujete lahko za gen. Obregona., a zapomnite si dobro, da ne bo ]>ostal ta mož, tudi v siu-iu izvolitve, nikdar predsednik republike, ker je tako sklenila u-soda. Xaki drugi dokument je pismo šolskega učitelja Anrf- Marija Ve-Is laseo na Hermana Riza v Tapa-chula. — Jaz sem Enriqueza ust meno obvestil, da je moj rojak Toral edini mož, ki lahko izvede njemu pri-deljeno važno vlogo. V svojem odgovoru jo je sprejel ter čaka se-da'j le še na ugoden trenutek. Carlos Castrobaldo. ki je bil aretiran v zvezi z dozdevno zaroto proti Obregonu in predsedniku Cadiesu ter se ga dolži. da je vpri-zoril pred par meseci bombni atentat na poslansko zbornico, se je branil podvreči se preiskavi po psihiatrih. Izjavil je, da je duševno zdrav ter pripravljen prevzeti odgovornost za svoja dejanja. Dostavil je. da bo napravil pri procesnih obravnavah "senzacionalna razkritja", ki bodo dovedia do njegovega oproščenja. Predsednik večinske skupine v senatu, Miguel Ortega, je baje iz javil soglasno s poročili časnikov, da ne želi biti predsednik Cal?es navzoč pri izvolitvi njegovega naslednika. Xeki drugi senator je baje rekel. da bo kongres v pričetku pr'.- f!lasi se. da bo najbrž izvolj -i provizoriČnim predsednikom M 1 i-ke Kmilio Portes Oil. Urad bo o-hranri do 31. decembra prihodnjega leta. Volitve za prihodnj.-gn rednega predsednika Mehike se bodo vršile vsled sklepa kongresu drugo nedeljo v novembru Vsled umora generala ObregoT.a so bili številni njegovi pristaši joe-gani iz uplivnih mest in izvolitev Oila za mesto provzoričnega predsednika bo temeljito pometla > +a-kozvanim "Obregonizmom". Dv,t vodilna obregonista sta že izginda po v rš ja. predsedn i k }>os lanske zbornice Rieardo Topete in prejšnji zbornični predsednik Soloi^n-zo. Gozdni požari v Califor- ... mji. LOS AXGBLES, Cal.. 23. sen. Štirje gozdni požari divjajo danes v južni Calif orni ji, vsled česar so ogroženi domovi v San Diego, lii-verside in Los Angeles okrajih. . Poroča se. da je bilo sedein oseb težko opečenih. Nameravan atentat na Masaryka. BERLTX. Nemčija. 23. septembra. — Poročila iz Prage javljajo o govoricah, da je bila razkrita zarota za atentat na predsednika Č*e-hoslovaške, Tomaža - Ma-sarykji in na zunanjega ministra Benešij^ Policija je bUa,l)a^e obeveš^ena. da se namerava usmrtiti oba tokom nju obiska v Vratisla^i. Policija v Vratislavi je baje svetojcala Masa-rvku". naj opusti s^oj namen, kar je on tudi storil. NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: vsakemu svojih bratov m sestra po 1 dolar, "da si lahko kupijo 'štrik\ :: •da 4« Mp^atil na katerega naj se obesijo", v Jugoslavijo Din. 1,000 ..............$ 18.40 2,500 ..............% 45.78 " 5,000 ..............% 91,00 " 10,000 ..............$181,00 " 11,110 ..............$200,00 v Italijo Lir 100 ......$ 5.90 " 200 .......... $11.50 " 300 ....................$16.95 " 600 ....................$27.75 " 1000 $54.50 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; sa $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi t dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo se boljše pogoje. Pri velikih naka-rilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumele glede načina . nakazila. PO POŠT! SO REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNIH "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO SAKSER STATE BANK 92 COBTLANDT STREET, NEW TOK, N. X, TBUBPHONB: CORTLANDT 4«7 ; inmjv , - ■ -V- / I 1 GLAS. NARODA, 24.- SEP» 4028 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOVJ2NIC PUBLISHING COMPANY; (A Corporation) Frank Sakser, President Louis Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Življenje imel Amunckena. Za celo leto velja li*t za Ameriko in Kanado ............................$6.00 Za pol leta ................................$J.OO Za četrt leta ............................$1.50 Za New York za celo leto ....$7.00 Za pol leta................................$3.50 Za inozemstvo za celo leto ~..$7.00 Za pol leta ................... Subscription Yearly $6.00 Po Amundsenoržh žilah Se je pretakala mornariška kri. Njegov oče bil mornar v Borge, toda .sinu Roaldu, ki je bil rojen 16, julija 1872, je namenil zdravniški poklie. Toda deček je. že v zgodnji mladosti navdušeno eital polarne potopise. Sanjal je. .samo o odkritju neznanih pokrajin v najnevarnejših krajih severa in že od mladih let se je s športom iri telovadbo pripravljal na ta poklic. Odločilni korak je pa mogel storiti .„.$3.50 pQ gtirih semestrih na univerzi, ko mu je umrla mati in ko je postal mornar na ribiški ladji, ki je lovrla v polarnih krajih ribe. Oče mu je bil umrl že nekaj let poprej. Leta 1897. je dobil na ladji "Belgica" .službo kr.marja. Ta ladja je odplula pod vodstvom kapitana Adriena de Gerlacha v južne polarne kraje. Tu .se je mladi Amundsen seznanil z življenjem in strahotami polarnih krajev. Ladja je kmalu zašla med ledene gore in je morale med i>jhni prezimovati. Ugledni angleški časopis "Manchester Guardian" po- Ek*pedieija na to ni bila priprav, Ijena, med posadko je začela div- Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA' 82 Cortlandt Street, Telephone: Cortlandt 2876 New York, N. Y. V MUSSOLINI JE VIH TEMNICAH roča o usodi političnih jetnikov v Italiji naslednje: — Položaj, v katerem se nahaja Umberto Terracei-ni, je isti kot je položaj ostalih političnih jetnikov v današnji Italiji. — Fašistični trilwmal nalaga političnim jetnikom strašne kazni — po deset, petnajst in petindvajset let. Tretino te dobe se morajo jetniki postiti ter živeti v samotnih temnieah. — Tekom tega časa nima jetnik absolutno nobenega stika z d migi mi ljudi, ne sme govoriti in ne sme niti za o-bičajnih štirideset minut na sveži zrak. — Po šestih mesecih takega življenja se ponavadi loti vsakega jetnika jetika ali pa znori. — Svoječasno so fašisti svoje sovražnike bodisi pretepli ali pa pobili. Sedaj tega ni potreba. Samotna celica izvrši grozno razsodbo. — V Angliji je dosti ljudi, ki hvalijo Mussolinija. So pa tudi taki, ki sicer ne zagovarjajo njegovih metod, pač pa pravijo, da nimamo nobene pravice vmešavati se v zadeve kakega drugega naroda. — Po našem mnenju pa ni med narodi nobenih meja, kadar pride vpoštev vprašanje enostavnega človečan-stva. — Tekom lanskega leta jč dosti Angležev protestiral proti obsodbi, izrečeni nad Saccom in Vanzettijem v Ameriki. — Vsledtega je naša dolžnostx da danes protestiramo proti načinu, kako ravna Italija s svojimi političnimi jetniki. — Oe ni zaporna kazen faktično smrtna kazen, morajo biti jetniki že vsaj deležni svežega zraka in hrane, ki se človeku spodobi. Naravnost čudno je, da je tak meščanski list kot je "Manchester Giuardian" sploh kaj takega objavil. Ameriško časopisje naprimer si ne upa poročati resnice o razmerah v Iatliji. Bas nasprotno — celo dejstva potvarjajo ter jih hočejo predstaviti javnosti v napačni luči. Pred krakim je objavila "New York Evening Post" dolg dopis iz Italije, v katerem se poročevalec zgraža nad la žnjivimi trditvami evropskega časopisja, ki poroča o fašističnih brutalnostih. 41 Mi, v Italiji živeči inozemca, se sramujemo našega domačega časopisja, ki tako pretirava in lažnjivo piše o razmerah v Italiji. Italija ima urejeno pravosodstvo, ki nalaga sicer težke, toda pravične kazni.'9 Najbrž bi se dopisnik tudi sramoval, če bi čital Članek v "Manchester Gfuardianu". No, ta bolest mu bo prištedena, kajti "Manchester Guardian" je v Italiji prepovedan. ČE NE GREŠ PRAVOČASNO K ZDRAVNIKU V Trnovi na Slovaškem je ugri-zel stekel pes nekega čevljarja po imenu Turanski. Čevljar je mis-liln da atvar ne bo imela težkih pO; sledic in je zadevo pustil pri miru. Naenkrat ga popade obsedenost. Poslali so ga v bolnico, odkoder ga je pet stražnikov v avtomobilu .spremljalo v Koiiee v Pasteurjev zavod. Med potjo pa je začel Tura nx k i posebno t^neti. ušel trikrat .svojim Mtražuikpm. jn predno ho prišli v Koaief, je ogrizel vs^h pet »preDoJjevaJicev, tako da so tudi ti bili zastruplja ^o w) od dali bolnika ▼ J« ~ V ŽRELU PODZEHELJSKEEA LABIRINTA zrna, ni smela imeti nobenega žeb lja. Tu so našli AmnnrLsenovo ekspedicijo Eskimi, s katerimi se je mladi raziskovalec kmalu tako sprijaznil, da ao se utaborili blizu njegovega taborišča. Šele v avgustu 190» je "Gjoa" zapustila zaliv. Ozemlje proti jugu je bilo že preiskano, morje pa že ne . Tri tedne je "Gjoa" Iskala pot skozi neznatne morske ožine in šele 26. avgusta se je za-eul radostni krik opazovalca: ".Jadro, jadro!" Na za padu so zagledali veliko ribiško ladjo, ki je priplula iz San Fransisca. Cilj je bil dosežen, "Gjoa" je našla morsko pot nad Severno Ameriko, in priplula srečno v morje nad Aljasko. Pot pa še ni bila končana. Ekspedicijo je čakalo še neprijetno presenečenje. Zač«tkdm septembra je morje zamrznilo in "Gjoa" je morala drugič prezimovati. Šele v juliju 1906 .se je led stajal in v oktobru je "Gjoa" srečno pristala v San Franeiseu. Amundsena so sprejeli America Pri Trethfordu na Angleškem se nahaja sloviti podzemeljski labirint z rovi, jamami itd., ki vsi zvezani med seboj. Zgodovinarji in arheologi so domalega preiskali že ves ta podzemeljski svet, o katerem domnevajo, da. obstoja že mnogo tisoč let ter da je služil človeku kot bivališče v. kameni •dobi. Po labirintu pa ni nikakih markacij. zato je od nekdaj veljalo kot zelo nevarno, hoditi vanj brez iz-kušenga vodnika. Sploh se je pa le redkokdaj našel turist, ki bi ga radovednost vlekla v ta davni pod zemeljski svet. Prav ta nevarnost je zvabila kapitana WiLliama Orgila, ki služi v indijski kolonijalni armadi, a se nahaja v zadnjem času v Angliji na dopustu, ka se je odpravil s svojo sestro, ki je i stota ko izvežbana turistinja. v te jame. Pri tem je bil lahkomiseln, da ni vzel s seboj nobenih drugih priprav kakor samo večjo svečo in par škatljie vžigalic. Samo eno je storil prav in tako omogočil rešitev: prijatelju je povedal, da pojdeta s sestro, v četr- J l i i i 111 Inikom in električnimi reflektorji. Iskali so ves dan in vso noč, toda zaman. Sele proti jutru so reflektorji v obsežni skalni rotundi odkrili brata in sestro, popoLnoma izčrpana. Kapitanu Orgillu so osiveli lasje, sestro so pa morali oddati zaradi živčnega pretresa v bolnico. Oba sta menila, da sta prebila v ►strašni podzemeljski ječi več tednov. ni tako navdušeno, da je podaril avgusta v jame ter se vr- v NORCI V Parizu imajo ▼ mnogih to~ varnah navado, da mora vajenec, ki vstopi v delo, prestati vajeniški krst. Tako je tudi v tovarno Saint-Nazaire vstopil nov vajenec. Že uslužbeni vajenci so hoteli ta dogodek v tovarni primerno proslaviti in opomniti vajenca, kpj bo njegov poklic. Hoteli so ga šleei in z barvami prepleskati njegovo telo. Žrtev pa se je branila -z vsemi močmi, toda njegova oko-,] lica ni odnehala^ tako da so ga zadavili. Ko je prjšel zdravnik,' je mogel ugotoviti samo še smrt. jati nevarna epidemija in kapitan sam je bil že na smrt bolan. 26-letni Amundsen je moral prevzeti poveljstvo, rešiti ekspedicijo in spraviti ladjo iz objema ogromnih ledenih gor. To je bila prva velika šola borbe s polarrjimi elementi. To borbo je nadaljeval leta 1901-1902, ko se je napotil z lastno ribi-žko ladjo v .severne polarne, kraje, kjer je zbral mnogo važivga znanstvenega gradiva, ki ga je izročil pozneje Nansenu. V presledkih med poedinimi ekspedici-jami je študiral pomožne vede. zlasti zemski magnetizem. Ta čas je dozorel v njem načrt odkritja se-verozapadne morske podi od Grenlandije do Behringovega morja. Zaman je prosil, da bi mu dala vlada podporo. Bil je že zadolžen, ker si je moral denar za prve ek-spedicije izposoditi. Ker ni vedel, kako bi se odkrižal upnikov, se je odločil za obupen korak. 16. junija 1903, ko so mu sporočili, da bo njegova ladja "Gjoa" drugi dan v pristanišču zaplenjena in prodana na javni dražbi, je pregovoril svojih šest pomočnikov na ladji in je ponoči skrivaj odplul iz pristanišča. Samo Amundsen jše je mogel odločiti s tako neznatno posadko in slabo opremljeno ladjo za ekspedicijo, na kateri so se mnogi raziskovalci pred njim ponesrečili. Ladja je imela samo eno jadro in samo en motor na bencin. "Gjoa" je plula počasi proti severozapadu in je srečno pasirala najsevernejši kraj, kjer je 30 let prej pristala ladja "Gandara" polarnega raziskovalca sira Allana Youpga. Tu je bila Amundsenova ladja že v krajih, ki na zemljevidu sploh niso bili označeni. S svinčenim vodomerom spredaj je Amundsen prodiral korak za korakom med ledenimi gorami in meril morsko dno. Kljub opreznosti je pa večkrat za-vozil na skale, toda morski tok je vedno pognal ladjo naprej. V septembru je bilo že treba misliti na prezimovanje. Na obali Zemlje kralja Viljema je našal mladi vodja ekspedicije neverno pristanišče, kjer se je "Gjoa" zasidrala. Zaboje z instrumenti so prenesli na obalo. Zaboji so bili narejene ta-; ko, da so se dale sestaviti iz desk kolibe. Koliba, v kateri so bili aparati za opazovanje magneti- iz hvaležnosti svojo ladjo mestu, ki jo še zdaj hrani v Golden-Gate-Parku kot zgodovinsko znamenitost. neta šele kasno zvečer. Jame leže ipribližno 15 metrov pod zemljo in izprva je šlo turi-| stoma, vse po sreči. Po ozkem, vi-S predavanji po Ameriki je A-| jW&iem. hodniku sta prišla v skal-ruuntLsen zaslužil toliko, da je po-!nat rov' iz katerega so vodili pre-ravnal vse dolgove in da je lahko ,lori na razne *trani. Xe da bi pa- mislil celo na novo ekspedicijo. Mikala ga je ekspedicija na severni tečaj. Od Nansena, ki je njegov načrt odobraval, je kupil sla-« vno ladjo *'Frani." Ladja je bila že precej stara, vendar pa dobro zgrajena in trpežna. Amundsen je hotel vzeji seboj tudi letalo. Toda sredi priprav ga je presenetila vest, da je admiral Peary v aprilu 1909 dosegel severni tečaj. Poparjeni in razočarani Amundsen je Čutil, da se mora za nekaj odločiti, kajti sicer bi bilo kon^c njegove slave. In res je izjavil, da odpluje proti severnemu tečaju. V avgustu 1920 je odplul, toda spotoma je moštvu sporočil, da je namenjen na južni tečaj. Mirno lahko rečemo, da se je ta ekspedicija posrečila samo zato, ker jo je vodil izkušen in pogumen mož. I-stoeasno se je napotil na južni tečaj kapitan Scott, čigar ekspedicija je pa našla tragično smrt, ker jo je vodil manj izkužen raziskovalec polarnih krajev. Obf ek-spediciji .sta pripluli do ledene ba-rijere Antarktike tik pred preda-lje in se utaboril 600 km od obale, Amundsen je ua ostal med ledenimi gorami blizu obale in si poiskal kraj na ledu, o katerem je ?z polarnih potopisov vedel, da se že 70 let ni premaknil. Amundsen fie ni motil, misleč, da sloni led na skalah. Nemoteno je prezimoval. doČim je bila Scottova ekspedicija izpostavljena strahovitim snežnim metežem. Amundsen je imel seboj tudi polarne pse, s katerimi je re-kognosciral polarno ozemlje in ^i tako pripravil več varnih zavetišč, v katerih je shranil zmrznjeno meso. Amundsen je sklenil ubiti na povratku vsak dan enega psa. kar je pomenilo, da je lahko vzel seboj za vsekega psa 22 kg žigil manj. To pa igra na polarnih ekspedici-jah zelo važno vlogo. S štirimi spremljevalci je dosegel Amundsen v decembru 1911 jnžni teČajT kjer je ostal tri dni in preiskal vse ozemlje na 50 km okrog tečaja. Potem se je srečno vrnil v glavno taborišče. žila, kje hodita, sta turista mahnila na slepo srečo po enem izmed prodorov. Čez 20 do 30 minut sta dospela v okroglo, s,surovim štir-jaškimi skalami obdano jamo. To podzemsko katedralo sta si hotela natančnejše ogledati kolikor bi to pač bilo ob sveči mogoče. Takoj nato pa.se je zgodila nesreča: kapitan Orgill se je spodtaknil ob kamen in padel, pri čemur mu je sveča zletela iz rok in ugasnila. Izprva jima to ni delalo skrbi, ker sta menila, da bosta svečo s pomočjo vžigalic lahko našla. Toda naj sta še toliko iskala, sveče ni bilo. Slednjič sta zaman porabila še zadnjo vžigalico in tedaj sta se zavedla svojega strašnega položaja. Začela sta begati naokoli, toda izhoda nista našla. V tem je bila na vrhu zemlje minula \noč. Na domu pri Orgillovih so bili v velikih skrbeh, ker se brat in sestra nisa vrnila. Naprosili so za pomoč policijo, ki je takoj po slala v jame močan oddelek z vod- Iž Jugoslavije. Samomor starke. 25. avgusta dopoldne je prebivalstvo male vasi Rumenka v Bač ki razburil nenaden samomor 74 let stare ]>o.sestnice Ivane Erdus. Starka je prebivala s svojim sinom na lepo urejenem ^posestvu, ki jima je prinašalo zadostne dohokaz jut raj opazila, da lože njeni (ljubljenci mrtvi na gnoju, je od žalasti skoraj omedlela. Sin je skušal mater potolažiti in jo od vedel v stanovanje, nakar ie odšel po o-pravkih. Ko se je čez nekaj časa vrnil v hišo, je opazil, da je mati izginila. Po daljšem iskanju jo je našel v sobici obešeno. Hitro je prerezal vrv, toda bilo je že prepozno. Starka ni mogla preboleti izguba svojih .prešičev in se je v obupu obesila. Pač nenavaden zgled ljubezni do živali. IMAM V POGODBI VINOGRADE ZA VEČ LET Letošnje grozdje je sladkejse in boljše» Imam vsake vrste najboljše črno belo ^grozdje. Nikar ne pišite ampak, brzojavite. m IZKORISTITE TO PROSTO ZDRAV. NIŠKO SLUŽBO ^larsikuo je včasi nekoliko boleheri, pa. ne dovolj, da bi klical zdravnika. Mi vzdržujemo poseben department za one, ki nam piSejo po nasvete. Ta department je pod vodstvom izvr-šujočega zdravnika z 25-letno izkiišnj«. Z veseljem vam bo rta-l razne nasvete, na katere se boste lahko zanesli. Ko mu pišete, navedite natančno znake svoje boleani. Vaa vprašanja naslovite na: Medical Department, W. F. Severa Company. ^Izdelovalci zanesljivih Severrvih Doraa-Člta Zdravil). Cedar Rapids. Iowa. —Ad v" t. Huenefeld ustavljen v Perziji. Težka je vloga, ki jo morajo igrati ženitovanjski posredovalci. Xjihova beseda mora biti prepričevalna. dejstva jim je trebil zavijati in lagati, da se kar kadi. To la to je njihov kruh, njihov zaslužek. Ženitovanjski posredovalec bo l lahkoto napravil iz petdesetih 1»; stare device dvajsetletno mladenko ter jo obdal z vsemi vrlinam: In za pravi ji vca ter pijanca bo prikazal v tako zapeljivi luči, da se bodo kar ir^ale zanj. Rojak, ki ui bil {Kksebno brili-ten, pa je imel precej d,narja in dober zastužek. je sklenil, da se bo oženil. .Šel je vprašat posredovalca .za svet. — Nekaj izbornega imam zate — mu je rekel — in ne premlada in ne prestara, pridna, varčna, delavna. dobra kuharica, nekaj denarja ima — kaj hočeš še več. Pokazal mu je tmLi njeno fotografijo. — prav ugajala mu j.-. — Samo — je pripomnil — .-»a-ino majhen n«lostatek ima. Z levo nogo nekoliko šepa. — 'Nak, take pa že ne maram. — je odvrnil rojaJt. m je vz»d klobuk, da bi šel. — Tak počakaj vendar, strela! ga je ustavljal posredovalec', — sedi, da ti povem in razložim. — Xak, tuke nočem, ki še pa, — — je vztrajal dragi rojak. Tedaj je pa odprl posredovalec zatvornico svoje zgovornosti — Mirno sedi in nekoliko premisli moje besede. .Saj ti govorim kot prijatelju in bratu. Ne vznemirjaj se prehitro. — No. tka i ? - je zvedavo vprašal zakonaželjni rojak, ki je bil trdno prepričan v svojem srcu, da še pave neveste in vzame za noben denar na svetu. Posredovalec mu je pokazal drugo fotografijo. — Poglej jo. ta je popolna, ta ne šepa. Celo mah> mlajša je in denar ima, pa ja'z ti je ne svetujem. BU81RE. Perzija. 23. septembra Perzij-ske oblasti so preprečile danes nadaljni polt Huenefelda v Tokio, .preko Indije s tem. da so !o talcu zanikale dovoljenje za od-let. dokler ne bodo 'pregledane njegove listinet INTERNATIONAL, PAPER COMPANY New York. X. Y., 29. avgusta 1f»28. Svet ravnateljev je prog-lasil redno če-trtiolno dividendo enepa in tri četrtine odstotka na kumulativno prednostno glva.nico te družbe in redno četrtletno dividendo en^ga in pol odstotka na kumulativno $ktobra 1928 Imejiteljem. ki so na rekordu ob zaključku trgovine. 20. septembra 1928. Čeki bodo pr-sbini po poŠti. Prenosne knjige ne bodo zatvorje- pe OWEN SHEPHERD, podpreds. In blagaj. ADVERTISE IN *4 GLAS NARODA"! Pasteur»v zavod. « VA— . > , . J • ® r. i : I i' WALTER PREDOVJCH. SM CALIF. CiU ZAKAJ Sa NAŠE POŠILJAT VE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE? KER JE NAS PROMET NAJVEČJI IN KER SO NASE ZVEZE V STAREM KRAJU NAJBOLJE VPELJANE! Udotowtt. ki laviraje Iz poslovanj* ▼ velikem obrat«, pridejo našim stranka« v korist. Nasi straUd sa m—wina nakirtla so manjši, tsM fe-sar bo cene pri nas niijc kot prt agenta ali undo, Id mora poslati Tate nakaznico t iz vršenj« v Now York. Hitrost nsfiegs. poslovanja jo nwlssegijifs. vadi nafioga velikega prometa lahko vzdrinjeano tako obširno zveze, in se posveta našim nslogom največjo pozornost. Našo denarno nakaznice odpošljemo z vsakim brzoparnl-kooa, ki odpinjo is New York* — toraj bres zamudo in na-daljnega posredovanja. so objavljene dnevno v lista "Glas Naroda". $2M.— ražnnsapo primerno nH jo ceno, ka-i pošljete nalog. Izren New Yofka. poslovanjem vsak, središča Amerike. mivei padav s a se lahko okoristi s naši še take daleč ' Pošljite torej Vašo prihodnjo Izvršitev. pošiljat ev SAKSER STATE BANK — Hm. jaz bi pa rajši to. — Vidiš, kako si nespameten. — Zakaj nespameten? Stokrat rajši celo kot pa šepasto nevesto. — Dobro torej, pa jo vzemi, j;«;; ti jo ne branim. Toda le zapomni .si, vsaka stvar ima svoj konec. Tudi hoja tvoje žene ne b:> vedno popolna. Človek ne ve, kje ga raka nesreča. Zadnjič sem eital, da je nokopra ubila prazna steklenica, vr-žena iz aeropalna. Dobro, pa jo vzemi, toda premisli moj** bt* . I« Zima se bliža, z zimo slabn vrvni- . led in sneg. Ženske so neprevidn« že po naturi, poleg tega so pa daj v modi vis-oke francoske pete. Ti liočeš torej tako. ki ne šepa. Dobro, pa jo vzemi Bog s teboj. So enkral rečem, da ti je ne branim. Takole meseca decembra bo poroka. Dobro. Nekega dne, sredi medenih tednov, boš šel ti lepo delat kot ponavadi. Naenkrat boš mogoče dobil telefon, da pridi takoj domov. In odšel boš strahoma. Tvoja žena bo ležala na poste] j i in sosede bodo stale poleg nje. — Padla je, spodrsnilo ji je, po stopnicah je padla — ti bodo pojasnili. Pr.-šel bo zdravnik ter jo preiskal. — V spit al mora, takoj v špital — bo rekel zdravnik :— kost ima zlomljeno. — Revo bodo odvedli, tebe pa pustili doma v . skrbeh. Le pomisli, koliko strahu boš prestal, koliko denarja boš moral dati za dohta.rje m 'za spiftyl. In sam si boš moral tiste dni kuhati in pospravljati in hoditi na telefon ter vpraševati, kako je ri. moja /t*na pa je v so-se ni srebrni servisi so stali 1400 šterlingov. nakit, perilo in sedla za konje 5000. poročne obleke 7000, promenadne 10.000. en klobuk pa 5000 šterlingov. Njen oče, rimski papež, je dal hčerki za ženitovani-sko potovanje 1000 konj in 200 kočij v francoskem slogu. Pa tudi kraljice so bile ekscen-trične. Ko je postala Josefina cesarica, je predložila Napoleonu račun za 6000 parov čevljev. Njena obleka, v kateri je bila kroncr.a, je stala 26.000 šterlingov. Perilo je menjala trikrat na dan. V francoskem muzeju je shranjen račun, iz katerega je razvidno, da je stala samo ena srajca cesarice Josefi-ne 240 šterlingov. / Zgodovina nas torej uči, da o kaki ekscentričnosti in zapravalji-vosti moderne žene ne more biti govora. Izjeme so seveda pov.>.od, toda v tem primeru bi jih lahko sešteli na prste. ROJAKI, NAROOAJTJfi SB HA "GLAS NAHODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE DRŽAVAH. 24P f$rov eevljev, bluz, 44 kog»l«fe obk*, 260 j perov Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati v Bta. ri kraj, je potrebno, da Je poufen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne ia-kušuje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnike. Tudi nedrZavljanl zamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti A morajo dovoljenje all permit la Washingtona, bodisi za eno leto ali 6 mesecev in se mora delati pročnjo vsaj en mesec pred odpotovanjem Is to naravnoKt v Washington, D. C, na generalnega naselnižhega komi* sarja. Glasom odredbe, ki je stopila v veljavo 31. julija 1926 se nikomur več ne pofilje permit po poŠti, ampak ga mora iti iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselai&i u-rad ali pa ga dobi v New Yorku pred odpotovanjem, kakor kdo 7 proSnji zaprosi. Kdor potuje ven bret dovoljenja, potuje na bvoJo lastno odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA SHAJA Od prvega Julija Je v veljavi nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti svoje žene in neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje može g katerimi bo bile pred 1. Junijem 1928. leta poročene, izven kvqfte. Jugoslovanska kvota znaSa Se Ta- dno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni sta-riSi ameriSkih državljanov, možje ameriSkib državljank, ki bo se po 1. Junija 1928. leta poroaii ln poljedelci. oziroma žene ln neporočeni otroci izpod 21. leta onih ne-drSavljanov, ki so bili postavno prlpuSčenl v to deželo za stalno bL vanje tu. Tal ti Imajo prednoat v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj itd., ki spadajo v kvoto brca vsake prednosti v Isti, pa se os sprejema nikakib prošenj oa imn rtkanaka vlaga. STATE BANK m cinjwgI.WH NEW Vpp, 1SH T glas naroda, 24. sep.192s Njegova -- HOMJLN EE ŽIVLJENJA. žena Za "Glas Naroda" priredil O. P. IZ ŠPORTNEGA SVČTA ji (Nad«>ljpvatvje.) Za trenutek so zablestele jekleno-mmlre oči Hans Ri+terja. Na tj pa je izgledal zopet miren in zbran. Zopet je prijel njeno roko ter rekel: —■ Torej boeeva iti drug jwleg drrifrega po življenjski }>oii. Fe-licit as. — ali hočeš f Nalahno je zardela. — Da, jaz hočem. In hočem vam .biti zvest, posten tovariš. On se je fino nasmehnil. Tovariši se tikajo. Njeni ustnici sta »»e stregli. Nato pa se je visoko vzravnala. — Da, Hans, — imaš prav! Kri mu j*- vrela čudovito hitro in vroče po žilah, ko je izgovorila te besede proti njemu. Iz njene postave je izhajal jrroti njemu fin, lahen vonj. Zlati lasje so blesteli pred njegovimi očmi. Za trenutek jei zgubil mir in varnost in hitro je stopil proč od nje, kot da se boji postati slab. Takoj nato j<- zopet vstopila dvorna svetnica. Našla je zaročni par v r« Hix*ktni razdalji drug od drugega, v mirnem p0g0A*0ru. Hans Ritter je moral ostati za obed. Kljub svoi varčnostn je dala vendar dvorna svetnica postaviti >ekt na led. Govorili so o vsakovrstnih stvareh, kot je pač običajno v takih slučajih. Predno se je Hans Ritter poslovil po obedu, je še vprašal Felicitas pritajeno: — Ali hočeS danes zvečer obiskati slavlje pri komercijskem svetniku Volkinerju f Ali j>« hočeva osta«ti proč * — Midva greva lahko tjakaj, če ti je prav. Moja odsotnost bi vzbudila i>ozornost. Kg I 1 > »Ep 1 — Kot želi«, Felicitas. I*rijazno se je ozrla vanj. — Prosim, imenujem Fe. e je v zahvalo, ne da bi se ozrl vanjo. Ona ni smela videti \TOcega žarka veselja. On je ni smel sedaj prestrašiti. —To mi je dokaz tvojega zaupanja, — je rekel pritajeno, a r s videz hladno. Četrto poglavje. Harrv Forst je zapustil zelo sJ»be volje slavje pri dvornem svetniku Sliterju. i On ni mogel razumeti, kako mu je dala Fe tako hitro aiasledni-ka ter ni mogel preboleti, tla je izginil iz njenih oči ponosen, nežni blehk, s katerim ka je vedno pozdravila. Naenkrat se je zdel samemu sebi tako ubog, kot tla je izgubil dragocen naklad za vedno. Urez cilja je divjal zunaj po mrzli, zimski noči. Njegove mas4i pa se niso mogle ločiti od Fe. Ali je bilo mogoče, da se je v isti uri, ko seje ločila od njega, izrodila nekemu drugemu? Ali je mogla tako hitro preboleti njeno Lz-| gubo! Ali je bila njena, tako jHifrosto izkazana lju'bezen, z enim za-i .ahoiH uničena? Ali ni bila ženska ljubezen močnejša in globlja? Ali pa m' je ročila z Ritterjem le iz obupa nad njegovo izgubo — ali ker j-e uvidela, da je bolj pametno, če usliši bogatega ženina? On ni našel več tako zaželjivo, da je bila razumna. Mučilo ga je, tla ima sedaj neki drugi pravico do nje. Vpraševal se »je. če -o oči Hitlerja že dolgo j>oželjivo počivale na njej. Ah. dosti lepa je bila, da je lahko zmešala človeku pamet. >Vdaj se I o pustila objemati in poljubovati od nekega, onega drv-jjce£a, — ee ji bo to všeč ali ne! To pa je vzbudilo v njem občutek vroče ljubosumnosti. On ni hotel, da bi pripadala nekemu drugemu! Kar je zahtevaj zase kot pravico, tega ni hotel priznati Felieiti. Ce je njej zlomil zvestobo, — ona jo mora držati. Vsiled zaroke Felieite je bilo vzbunjeno celo njegovo bistvo in v tem uporu čustev je v.z plain tela vnovič njegova — ljubezen do Fe-licitc. Sedaj pa ni bila to pristna, čista ljubezen, pač pa ljubosumno j oželeuje, ki je napolnilo celo njegovo srce. Na vsak način pa ni bil v nrkakem .zavidanja vrednem razpoloženju, ko je stal naslednjega dne preti komercijskem svetnikom Volk-merjein ter ga prosil j>ov>eni formalno za roko njegove hčerke Ellen. Ellen mu je prrlotela z žarečrm obrazom nasproti in tudi on je moral Miniti srečen obraz. Dosti dolgo je namreč že ka-zal Ellen nasproti poželjivega ljubimca, kajti tajno se je že dalj časa potezal za bogato dedinjo. Medtem ko je igral srečnega žeilina, je primerjal zopet Ellen s Felicito. Kako nečedna in brez mikavnosti se mu je zdela Eileu s svojim bledim in ozkim obrazom in svojo prekljasto postavo! In bledo-modre oči Ellen — kako brez izraza ^o se mu zdele, če je mislil na nežno žareče zvezde, ki so jra dosedaj vedno tako žarko pozdravljale! Par so zrle nanj tudi oči Ellen ljubko in nežno, a niso vzbudile v njegovih prsih nikakega odmeva. Ko je držal Eile»- v svojih rokah, je moral misliti na Fe in na njeno vitko, mladostno-krasno postavo in na mehke črte njenega telesa, ki so ga pogosto v^radostile. Ne, — Harry Forst tli bil kot zaročenec Ellen Volkmer tako sre-eaen in zadovoljen, kot je pričakoval, čeprav mu je navedel njegov tast presenetljivo visoke •Stevrlke, ko sta v delavni sobi razpravljala o denarnih vprašanjih. Ko je stopil nato na večer v krasno razsvetljeno hišo, se mu je zdela Ellen tako nelepa, da se mu je bilo treba premagati, da je plačal tribut nežnosti, katerega je izabtevala ona od njega. Nekaj kot odpor proti tej suhi in brezmični deklici je vstal v njem in njena oči-vidno kazana radost in STeča sta ga delala popolnoma nervoznim. To pa je postalo še hujše, ko je stopila v krasno okrašeno dvorano Felicitas ob strani Rftterja. Nekoliko bleda je izgledala in njene oči so zrle ponosno in mrzlo, a še nikdar se ni zdela Harry Forstu tako očarljivo lepa kot na ta večer. Proti nju valji sta stala tudi danes Ritter in Fe v središču zanimanja, ker so bili vsi presenečeni od nju »zaroke. Nekateri posebno pametni so hoteli sicer zapaarti. da je Ritter čudno pogosto zahajal k dvornemu svetniku, a vsi so imeli v mislih hčerki dvornega svetnika. , Formalno je bil tudi drugi zaročni paT deležen časti večera. Mlade dame družbe so živahno debatirale o tem, če je Ritter ali Forst "čednejši' ženi. Lepši je bil odločno Fonst po mnenju večine, a najti ,'C bilo tudi take. ki so dela j«le prednost Ritter ju. Da pripada palma med nevestama Felicitas Wendland* o tem so bile vse edine, a R?t-ter se je »del odločno zavidanja vrednejši. Ellen Volkmer in Felicitas, ki sta bile skoro iste starosti, sta ^e rtohro pozna*L Prijateliei sta lili Se iz penrijonata, kateregastr išii- paj - "T*T " Ji»» Najboljši ameriški polo-igralci, ki jih vidite na sliki, bodo vkratkem tekmovali z Arsrentinei. Sergej Munzloff: Neverjetni pop. (Konec.) Zjutraj, ki .-.o odprli trudne oči, •co ugotovili takoj, da imajo mačka —kako hudega, to so vedeli samo prizadeti. Morali so si takoj pomagati. Pri cerkovniku so zajtr-kovali, pri popu so obedovali in bili zvečer zopet židane volje. Čim je videl gospod Izmajil. da so vsi trdno zaspali, je vstal in—tof!— odkorakal v cerkovnikovo kolibo. Vzel je tam ključ in šel v cerkev. Za vsak slučaj se je od znotraj zaklenil, odprl v oltarju omaro, poiskal dotično knijo in našel potrebno stran. Res je stalo notri, črno na belem, da je poročena Miha j lova hči Nastasja s pastirjem Si-dorom Jegorovim! Gospod Izmajil je razgrnil knjigo na stojalu. Ki ga imajo pevci za note, izvlekel nož iz žepa in pričel strugati Jegorova ven, pa še prav nemarno, ne da bi se potrudil biti previden. Ko je to opravil in ni ostalo nič od Jegorova, je pogledal polo proti luči: razločno je bilo videti na papirju madeže po nožu....Na to je prijel gospol Izmajil pero in vnovič na- Hitro so minili še štirje dnevf. pa je prišel na Nastasjo Miha j lovno brzojav iz gubernskega mesta: —Pridite takoj, v ta in ta hotel— Nastasja Mihajlovna je pohitela na vlak in tri ure pozneje je Vstopila v hotefeko sobo. Tam jo je že pričakoval gospod Izmajil v črni, svileni noši, lepo počesan Izgledal je tako čestito kakor kak prota, prav zares. Bil je medtem v samostanu, opravil spoved in sveto obhajilo ter poljuboval ču-delna Marijino podobo. —No, gospa, veste kaj —jo je sprejel—sem že uredil to vašo zadevo! Hitro se domenite s kakim jezičnim dohtarjem, pa naj takoj zahteva pri driavnem pravdniku vpogled v izvirne dokumente o va- T t ~7* 1 i i „. , . dal v liste oglas, ces da se nujno A ^Nastasja Mihajlovna je Vztra-j jala pri svojem. Advokat je na-J čečkal prošnjo pa jo vložil, kamor je spadala. Sodnija je ugodila prošnji—zahtevala je od župnijskega urada izvirni zapisnik o poroki. Pričeli so ga ogledovati in —glej ga—strugan je bil! Sicer je bil res—zegorov zapisan kot ženin, a kdo ve. kaj je poprej stalo naj Istem mestu? Vizakonu pa je prav jasno povedano: ''Popravljeni in1 strugan i dokumenti nimajo nobene' veljavnosti."' Tako imenitno jef vse pogruntal gospod Izmajil! Ničesar ni pravzaprav ponaredil in vendar je vzel lažnjivemu zapisniku vsak poii\en!' OdvetnUf.se je— kajpa!— kakor kragulj kar zakadil v ta-le papir. Saj je zdaj vsakemu bilo jasno, kdo je lahko strugal notri—samo ta, ki je Nastasjo Mihajlovno hotel pripraviti ob dedščino! Zdaj pa je zavrelo pri sodniji! Dediče je na mah minila vsa oša-bnost! Še mar jim ni bilo za to. da so šla rakom žvižgat vsa, zakonito podedovana posestva. Molili so Boga, naj jih samo reši sramote, ječe pa sibirskega prisilnega dela. Ponujali so spravo! Advokat pa j ill je neznansko ledeno sprejel. Nič ni maral barantati. —Takoj vse dajte nazaj, da zadnje kopejke!^—jim je zabičeval,— če hočete, da vam prizaneseta! Če pa ne, takoj pozovemo sodnijo in boste tolovaji marsirali v mrzlo deželo! Kak vrišč se je dvignil po celi guberninji. Zdaj so vsi preklinjali neizprosne gospode dediče. Čez noč se je zgodil čudež: vsi so >e spomnili Nastasje Mihajlovne, pa jo prvi vljudno pozdravljali na cesti. Ded či so kmalu vrgli puško v koruzo. Odreki so se vsem pravicam. Neznansko so bili veseli, da so rešil j golo kožo. Odventnik pa je HrMarie paniko« Stopping Mew« / S5. Hpttmbrt: Relinace, Cherbourg, Hamburg M. Mpt*mto*a: Mauritania. Cherbourg XT. Mpumbrt: D rod en. Chwbourg, Bremen It. septembra: America. Cherbourg. Bremen se. septembra: , lie d« f.rtutce, Havre (1 A. M.- Homeric, Cherbourg Belgenland. Cherbourg, Antwer-pen Conte Grande, Napol!, C .nova Veendam, Boulogne, «ur Mer. Rotterdam 2. oktobra: Pree. "Wilson Tret Resolute, Cherbourg. Hamburg Aquitania, Cherbourg Pree. Harding, Cherbourg, Bremen S. oktobra: Franc?. Havre" (1 A. M ) Majestic, Cherbourg. Pennland. Cherbourg. Antwerpen Minnewaska. Cherbourg Hamburg, Cherbourg. Hamburg L>eviathan, Cherbourg. Bremen Columbus. Cherbourg, Bremer. Roma, Napoti, Genova 10. oktobra: Berengaria, Cherbourg Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 13. oktobra: Parts Havre (1 A. M.) Olympic. Cherbourg Lapland, Cherbourg I>apland, Cherbourg Albert Ballin, Cherbourg Hamburg Conte tirane. J, Napoti. Genova Rotterdam. Bolougne sur Mer, Rotterdam 17, oktobra: Mauritania, Cherbourg Georga Waahiv.gton, Cherbourg, Bremen tO. oktobra lie de France, Havre (1 A. M > Homrelc, Cherbourg Arabic. Cherbourg, Antwerpen Mtnnetcnka. Cherbourg New York. Cherbourg, Hamburg Republic, Cherbourg, Bremen Berlin. Cherbourg. Bremen Augustus. N a pni!, Geuova New Amsterdam, Boulo»n« sur Msf Rotterdam 23. otrtobra: Reliance, Cherbourg, Hamburg 24. oKtotra: Aqultania. Cherbo irg Ltvlsthan. Cherbourg. Bremen 25. oktobra: Dresden Cherbourg, Bremen . 27 oktobra: France, Havre (1 A. M.) faturnia. Trst Majestic. Cherb-urg Dcutschland, Cherbourg. Hamburg Volendam, Boulogne sur Mer. Rotterdam 31. oktobra: Berengaria. Cherbourg Pres. Harding. Cherbourg. Bremen ADVERTISE *» GLAS NARODA 6 DNI PREKO OCEANA; Nsjkrsjie In najbolj usodna po« za potovanje na ogromnih oarnlklh: I Ee de France 23. sept.; 19. okt. France — 5. okt. — 26. okt.1 Paris — 12. okt. — 2. novembra (Ob polno«).) Najkrajša pot po Eeleznld. Vsakdo J« v posebni kabini % vsemi modernimi udobnosti. — Pijača In slavns francoska kuhinj*. Iaredno nl&ke VpraJaite kateregakoli pooblsse enega agenta aH FRENCH LINE ' 1» State Street. Hew York, Y. ši poroki,! iščejo v tej zadevi neznane priče, —Pa saj stoji notri, da .sem Jp- ki *o bile tega leta in v tem kraju gorova!—je ušlo obupno Nastasji navzoče pri poroki. Pa kaj misli- Mihajlovni. te ? Dva meseca pozneje so se še —Nič za to! ji je odgovoril—le eglasili: nek general; daleč v Ta-zalitevajte, naj .si .sodnija prav na- škentu pa dva ugledna veletrgov-tančno ogleda papirje, ali res vse ea. iz različnih gubernij^—tako vi-tako, kakor so pravili. Xe poza- soko so se povzpeli v tem času ne-pisal po struganem prav razločno b te samo, da o meni ne smete črh- kdanji prešerni mladeniči, vse po starem: Jegorov Sidor. pa-' niti niti besedice scer bi vse pok-| Sodnija jih je zaslišala in skle-stir, iz toga in tega kraja in vse J varili! Morate tudi dati oglas v nila, da se proglasi zakon rajnega drugo, knj na njeno moto, zaklenil omaro, j temveč one, ki jih je imel Jegorov.' stasjo Miliajlovo kot nepobitno kljuČfk obesil na žebljiček pod uti-'Zdaj pa bo treba po!.skati še vaše veljaven. Vdovi in otrokom so se r, iz Tega m lega Kraja in vse varni: .uuraic umi uan ogias v mi«, -ua j.n^«"-^ i«!,!*^^« igo. Ko so je črnilo posušilo je J lixte. Naj ]>okliče sodnija prave plemiča in veleposestnika gospoda jigo zaprl, skrbno spravil nazaj priče. Niso umrle vaše priče, Neverova s kmečkim dekletom Na- , i i »i I J.________r ________I ' •' 1 - •_____i T_______1 .... : A r:iid nnnnni4nn račo in iz cerkve odkorakal narav-dokler ni go osi vstali. Potem jc dokler se ali je še z:v. Potem je vstal in se jel postavljati. Izpili so v.>i. kakor se spodobi, še po kozarčku za slovo in pojedli, kar so še imeli. Naposled pa je odkorakal vojni kurat naprej v svoji platneni obleki z romarsko palico. lahko vam bodo pomagali! [priznale vse neomejene pravice do Poslovil se je od nje in odšel dedščine. naravnost na kolodvor. Nastasja I Zdaj pa, kakor se pravi lahko Mihaj lovna pe je stekla k odvetni- sami pretehtate vso zadevo. Le ku.—Ta jo je poslušal in skomiznil ( povejte po pravici, ali je tako na-z rameni:—Se ne izplača pravdo pak, da živijo na svetu poleg pra-pričet:!—ji je rekel—iz te moke že vičnikov tudi navadni grešni ljud-ne bo kruha. Samo sitnosti boste je. imeli pa stroške!— j Pariz, leta 1926. Kador koli nameravale preko oceana vedno vprašajte svojega agenta za parobrodni tiket na enem ogromnih parnikov White Star Line. HOMERIC 34.356 ton 29. sept. 20. okt. 101 nov. 1. dec. ODPLUTJA: Največji parnik na svetu MAJESTIC 56.630 ton 6. okt. 27. okt. 17. nov. * 8. dec. 29. dec. Hitro — Tiho IC 46,439 fina 13. okt. 3. nov. 24. nov.' 22. dec. KUPITE VOZNE LISTKE ZA TO ČRTO SORODNIKOM NA ONI STRANI 0 Vpisi pri vseh naših zastopnikih aLi pri WHITE STAR LINE International Mercantile Marine Company No. I BROADWAY NEW YOR CITY KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. St. 6. BAZNE POVESTI EH KOMAMI: (KoSntnlk) I Blato Seate, povest is Abraeer .... J Sin Medvedjega Uvea, Potopisni ro- Prmvljice In L srexek 3. Popotniki Pen PtrU PwvsdmJ ...........•••....■••... Pwfild jo4eh .................... Prisega Horsmkega flamji .... Prrtl med IndijanH ............ Preganjanje Indljanrtdh alajMur- Stric Tomova keCa ............c jH (H Študent naj bo, V. zv........... & Sveta Genovefa ............... J9 Svete Netevrga ..............**.. JI tid. ven. ............ jN broi. JM Ji Rabi ji, trda ri ................ Bevelneiln .n .7» dala (Cankar) Razkrinkani Roman treh src (Ladislav Novak) Ljnka* veseloigra v enem de. Janja, poslovenil Dr. Fr. Brmdafi. 45 strani, broi. .............. SpUje, mala porasti Svitanje (Govekar) Stemkdec ......... Sunek Ssmatarke . i,aa JM M nI«, 1914—1918 Slike, Met a Svete mc LM Bdeta hi bela SlavensU ialjivee .......... Slovenski Robinson, trt. ven. lil Lia .4« .Vi Skozi Urno Indij« • n n n n n n • n n n n ♦ n nPV 104 knjiga, nova velika . Spake, ..LH e, trda vsa. ......JH Štiri smrti . 4. sv. Skrivnost najdenke Stanley v Afriki . Strap is Jndejo .... broHraao ...........» ,*■•„,„, Ji SPLOŠNA KMUtNCA: St. L (lvaa Albrscht) grada, Ssviinn poveet, broflirano .............. St 2. (Rado Mnralk) Na ^svlrna povest, 181 str., broS.... JO ljudska drama v'4 dej, brv«, 106 stnai ••••.....•••....•... JI 8t 4. < Cvetko Oolar) ISA S 'sssst^r.v-t SL T. Za riovensko mladino priredila Utva, lil str, broi. Štev. 8, Akt. štev. 113 ......... prof. dr. J9 .75 fit 9. (Univ. Weber.) flje, 847 straaL brai. ., fit. 10. Prane (Ivan Alhteht). relljefna kartkatora la St. 11. (Pavel OoUa) St. 19. (Gerhart Hanptman) Potopljeni svon, dram. bajka v petih dejanjih, poaloreull Anton (•uuiKk. 1^4 str, broA. ........JI fit. 20. (Jul. Zeyer) Qompatl In KomnrasaU, japonski roman, la Cefilne p revel dr. Fran Bradač. 154 str., broA. ...................JA St. 21. (Fridolin 2oIna) Dvanajst kratkotasnih xgodbie, 11., 73 str. broS...........................JZf Štev. 22 (Tolstoj) Kreutzerjera sonata .................. .60 St 23. (siophokles t Antigone, žalna Igra, poslov C. Golar, 60 str, broširano .......................JC St 24. (B. L. Bnlwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 3H str, broi. .........................JC fit 25. Poslednji dnevi Pcmpeja,.... II. del......................J« 5t 29. (L. Andrejev) Črne saa -ake, podov. Josip Vidmar. 82 at, brOŠ» osooeeeeooooaOeesseeeeeaee «S| fit 27. (Fran Brjavec) »n problem 80 str, broi......JI fit. 29. Tarzan sin oplee........J6 fit 31. Soka raka .............JI 8te 82» tiVflll ■ a o • aaaoeeonnaaeean «28 fit 36. (Gaj Salnsdj Krlsp) Vej. na i Jogurta, poslov. Ant Dokler, 128 strani, broi. ..........M Ksaver MeSko) Listki, 3.00 .79 .75 M 1.29 ;t. K«. ( 144 strani ....... .90 ....... .40 .v 4. slikali. S« atr, broi. fit 12. v 4 (Vran Milanski) narodna pravljica dejanjih. 91 str, taci. ... fit 13. (V M. GarBn) Nlkoiajevnn, roman, poslovesll n. 2nn. 112 str, ML.......... fit 14. (Dr. Kari EngUI) Dsaar. nsrodno^ospodsrskl spil, port o* venU dr. AlMn Ogrla, 296 str, broi. fit 15. Fhilll ta Maaperta, At. 8f. Deossio «van fit as. Tkrm ta svet Štev. 39. La fit. 40. —meda fit Materij *..••••...*• fit 4^. Tnrsnnove SivnU •••••••• J9 Stev. 49. Tariaaov ain ........ ^0 fit 50. SHka De Oraye ........LN fit 5L Btoo^todada In riBMsri JI fit 64. ¥ mit rta ..............L— fit 66. Nandiljeal kotalk........ JI fit. 68. Ca In sabraj Ink......J9 fit 57. Tanaaeva mlndoal «... Ji fit 58, Glnd (Hamsnn) ........JI fit. 69. (Doetojerskl) SspUd is BVlVI^I I« dftl os fitev. 80. (Dostojevski) ZapMd is amtvega doma, H. dri .. ..... L—— fit«. (Golar) Bratje ta osetre.. .7» fit 82. Idljst, L det (Dostojevski) Ji fit 63. UK II. del ..........JI SIo\*enski pisatelji II. '-v. Tavčar: Grajski pisar; V Zali; Izgubljeni bog, Pomlad .. -...........2.50 Slovenski pisatelji IV. zv. Podiim-barskl: Potresna povest, Moravske slike. Vojvoda Pero i Perica. Črtice ................2.50 Tisoč in ena noč, mala ........ JO Tisoč in ena naf, velika izdaja, '1 knjigi ................... Tik za fronto .... •......... Tatič, Bevk. trd. ves, .......... Tri inilijan^he povesti ......... Tunel, roman *..'........... Trenutki oddiha L............. - t Turki pred Danaj^is ........... J2Q Ugrabljeni mH1«Mi, i^dfan .....V L50 Ura z angeli '.';':..........1.20 V robstvo (MatldC) ............LK Velika pratika Vodnikove dražbe za leto 1927 .............................<41 V sorskem zakotjo .............. JS V oklopnjakn okra« sveta, 1 del.., Ji , d^l ••••aaoaaaoeaaaaaaaaea Veliki ink visitor ................L— Vera (Waldovs), broi. .......... Ji Višnjeva repatica, roman, 2 knjigi 1J0 Vojni, mir ali poganstvo I. zv. .. JS V pnstiv je ila, I1L vr......... J5 Vrtnar, (Babindratb Tsgore), ' trdo vezano ,75 broširano ...............,,.. Ji Vojska na Balkana, s slikami .... JS Volk apokornik in droga povesti. Trdo vezano ................ 1.25 Valetln Vodnika izbrani apMi .... Ji Vodnik syejeora uaisda •*♦•*»»•«• JF Ztninol mrtl ............... jSO Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. JC Za kruboa^ povest ..............JE Zadnja tnsifta vojsta .......... .79 Zadnja pravda, broi. ............. Ji Zgodbe Napoleonovega Hnzarja .,1.19 Zgodovina o nevidnem človeku .. Z mitih gora ...............................tu— Naročilom jo pribHH donšr, bo» diwi v gotovim, Monty Ordor aH poitns mami« po 1 ol 2 centa. Co poiljeU gotovino, rskommndimfH pitmo. Nt naročajte injig, Morih «1 9 oontfeVk Knjigo poWjam* pottmtoo proti* IIC I1C II I BARI H