in njenih sedem sIbot. Spominski dan 23. november. Prvi kristjani so ostali po svoji pobožnosti, čistosti, milosrčnosti In brezprimernem junaštvu svetli vzgledi vsem poznejšim časom. V tej dobl 8o tudi živele matere, na katerih se lahko vzgledujejo vse krščanske matere. Ena med teml je bila sv. Fellcita. Živcla je za cesarja Antonina (188 do 161 po Kristusovem rojstvu). Bila Je vdova, kl se je popolnoma posvetila službl božji in vzgoji svojih sedem slnov. Dečki so se čisto navzeli mišljenja gvoje matere in so vzrastli v mladenlče, kl jim je bilo vodilo vsega njihovega življenja vera Kristusova s svojimi flauki in zapovedmi. Kristjani so bili ponosni na to družino in tudi marsikaterega pogana je vzgJed teh sedem krasnih mladeničev premagal, da so tudi oni postali kristjani ali da so vsaj z vsem občudovanjem in priznanjem govorili o Feliciti in njenih sinovih. — Vse to pa je vzbudilo zavist poganskih duhovnikov. Ti so zatožili Felicito pri mestnem poglavarju, da ovira češčenja bogov in da se bodo ti za to maSCevali, če ne dobijo zadcščenja. Poglavar Publij je dal spoštovano in občudovano gospo skrivaj pripeljati pred sebe in Jl je prigovarjal, naj daruj« bogovom itt ji slednjič začel groziti s smrtno kaa« nijo. A Felicita je ostala močna žena. »Tvoje prilizovanje,« je odgovorila sodniku, »me ne bo omamilo in tvoj« grožnje me ne bodo prestrašile. Svew Duh me bo obvaroval, da ne bom omagala. Če ostanem pri življenju, te bom ^l"flin^gala. Če umrjem, imam še večjo gotdv&št, 4a SŠeiO j)i>dlegla.« Publij Ji je odvrnil: »Ce si že tak5 SespteS.Stna, da žellš umreti, privošči vendar Svoji^ sinom življenje!« »Seveda,« je rekla Felicita, »privoščim svojim otrokom življenje. A ravno, če ne bodo darovalt, bodo živeli, če pa bi darovali, bi zapad* li večnl smrti.« Peljali so jo od sodnika' proč. Vedela je, da se bodo začeli za njo in njene sivove hudl boji. In ker st je bolj veselila, da je rodila svoje otroke za nebesa kakor za zemljo, zato s« je tudi veliko bolj bala, da bi moral* svoje otroke pustiti na zemlji, kakor se posvetni starši bojijo, da bi moraU gledati svoje otroke umirati. Zato j« imela le eno skrb, da bi namreč svoje sinove navdušila za nebeško domcH vlno. Drugo jutro so vse — mater in sinov* — peljali pred mestnega poglavarja, fc! je na velikem polju pred rimskim me* stom vpričo ogromnega števila ljudi sedel na svojem sodnem stolu. Pogunv na žena, obdana od svojih, od mladostl kar cvetočih sinov je napravila globok vtis na vse navzoče. Sodnik ji je lepo prigovarjal, naj vendar ima usmiljenja s svojimi sinovi. Odgovorila mu je; »Tvoje usmiljenje je zločin in tvoje prlgovarjanje je neusmiljenost!« Nato p* se je obrnila k sinovom in rekla: »Poglejte k nebu! Tam čaka na vas Krl« stus i vsemi svetniki. O, vojskujte s« za svoje duše ln ostanite zvesti Kristu« sovl ljubeznil« Kruti udarci so bill odgovor in kazen za te besede prave kršCanske materlnske Ijubezni. Nato j« pa dal sodnlk poklicatl pred sebe po vrstl vae sinove. A vsl so mu odgovarjali po vzgledu In po življenju matere. Tako mu je rekel Januarijt »Svetuješ mi nespametno stvar. Modrost mojega Gospoda mi govori druga6e.« Feliks je neustraSeno odgovoriU »Naša vera je neomahljiva. Nikar na pričakuj, da bl jaz ali kteri mojih bratov odpadel od Kristusa.« Tako so neusir&šeno govorill tudi Filip, Silvan, Vital ln Marcljal. Aleksandra, še čisto nežnega dečka je hotel sodnik premotitl s prilizovanjem in mu govoril: »Tl sl še otrok, zato gotovo nočeš bltl upornik, temveč boš storil, kar hoče cesar Antonin. Zato daruj; tako si boš re§il življenje in si še pridobll cesarjevo naklonjenost.« Deček pa mu je otroško preprosto odgovoril: »Seveda s«m fi« mlad in še otrok, a imam staro modrost, da oaolim samo enega Boga, Jaa gem služabnik Kristusov. Njega molim, njemu sem zvest v svojem sixu.« Vse brate so radi te njihove izpovedi kaznovali s sramotno kaznijo, pretepli so jih s šibami kakor sužnje. Nato so jih peljali k različnim sodnikom, ki so Jlh dali na različne načine nvučiti in pomoriti. Mati je morala gledati muke In smrt vseh svojih sinov, dokler ni tudi njena glava padla pod mečem. Krasno govori o tej materi sv. Peter Krizolog: »Glejte to mater, ki je nemirna, ko njeni otroci živijo, a je pomirjena, ko umrjejo; glejte jo srečno, kl je v večnem življenju obdana od toliko blestečih luči, kolikor je imela otrok, ki jih je pred seboj poslala v večno blaženost. Niti enega ni izgubila tukaj na lemlji. Bolj vesela se je spiahajala med trupli 'din61:jeBili, fcakor nekoč Ined njihovimi zibelkami, ker je videla z očmi duha toliko zmagoslavnih mamenj, kolikor ran, toliko' kron, kakor mrličev.« Kako krasno izpričevalo za to mater! Daj Bog, da bi veliko tega duha, ki je prevzemal to mater, živelo tudi v srcih naših staršev. Da bi tudi oni gmatrali kot svojo prvo in največjo aalogo, da navežejo svoje otroke z močBimi vezmi na Boga, da mislijo pri vzgoji otrok najprej na večni cilj, ki fa ima človek, da ne gledajo brezbrižfto in brezsrčno na svoje otroke v velikih nevarnostih, da se za nič na svetu Łe dajo premotiti, da bi pogubili duše gvojih otrok. Trpljenje katoličanov na Rnskem. JBkof Sloskan, ki je bil skrivaj posvelen škofom, je bil obsojen najprej na tno leto težke ječe. Sedaj 90 ga poslali v pregnanstvo prosluli Solovjecki otok. Ganljivo je pismo, ki ga je pisal iz Btrašnega pregnanstva svojim staršem. Pravi: »Prosim vas, da ne dovolite, da bi se kaka pikrost ali žalost polastila vašega srca. Če bi se to zgodilo, bl bili Terski fanatiki, a ne kristjani.« Tudi danes še žive svetniki. Pred dvema letoma je umrl ria Irskem delaYec Talbot, 0 katerem se more re5i, da Je skoro gotovo svetnik naših dnl. Njegov oče je bil delavec in je imel dvanajst otrok. Tudi Matej je postal delavec, a se je v mladih letih čisto vdal alkoholu. Ko je bil 27 let star, ga je irečala milost božja. Neke sobote popoldan stoji Talbot brezposeln, brez pare denarja na ulici in čaka na tovaše, da bi ga kateri povabil pit. Vsi se mu izognejo, nočejo imeti z njim opravka. To ga grozno zgrabi, od tega trenutka ne poskusi vse življenje niti kapljice alkohola. Kmalu se tudi čisto odpove kajenju. Začne misliti na dušo, njegovo najvcčje veselje mu je občevanje z Bogom. Po noči — ker si mora po dnevu s trdim delom služiti kruh — mnogo premoli. Zjutraj ob petih je na nogah, da gre k sv. maši in sv. obhajilu. Vsak petek in soboto se posti. ravno tako ves mesec junij. Mnogo dni prebije kljub težkemu delu samo ob kruhu in Caju. Vsak prost trenutek porabi, da dviga svojo dušo k Bogu. Nedeljo skoro vso prebije v cerkvi pred svojim Bogom. Njegovo ležišče je par desk, za blazino ima leseno klado. Zadnja leta svojega življenja nosi spokorne verige okoli svojega telesa. Od svojega zaslužka daje bogato miloščino za uboge in misijone. Svoje molitve in spokorna dela daruje tudi za spreobrnjenje drugih, kakor je njega samega srečala milost božja. Po takem žlvlj«. nju umre star 70 let.