Leto XIV., Stev. 249
upravuištvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Seien-burgova ul. 8. — Tel. 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon št 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Teleton št 190.
KaCuni pri pošt ček zavodih: Ljub-Ijana št 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105 241.
Ljubljana, torek 24* oktobra 1933
Cena 2.— Din
NaroCnina znaša mesečno Din 26.— Za Inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Teleton 8122. 3128, 3124, 3125. 3126. Martboi Gosposka ulica 1L Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1. Telefon St 65.
Rokopisi se ae vračajo. — Oglasi po tarif u.
Sporazum med^ Ameriko in Rusijo
Kakor vse kaže, je zapadna mednarodna politična umetnost dospela do
Lrtve trike, zato pa je v tem pogledu nenavadno oživel evropski vzhod. Energija državnikov velesil se izčrpava v jalovih pogajanjih, zato pa so si morale manjše države pomagati same m vzeu svojo usodo v svoje roke. Pionirsko de-o v tem pogledu je napravila Mala antanta in zdravi primer je sam od sebe pritegnil še druge države; pokazalo se je pri tem, da je na vzhodu mnogo dobre volje za sporazumno rešitev medsebojnih sporov, ki so jih zapadne države vešče izkoriščale za svoje namene.
V tem procesu, ki še ni končan, marveč obeta še nadaljnji ugodni razvoj, je zadnji čas vneto sodelovala sovjetska Rusija. Odkar je v njeni notranji politiki ideja svetovne revolucije postala smešen absurd, je sovjetska politika popolnoma opustila brezplodno delo v tom pravcu. Morda ni bilo treba posebne dalekovidnosti, da so sovjetski državniki spoznali obupni položaj boja proti vsem in pravilno ocenili lego svoje države med evropskim nakovalom in japonskim kladivom. Vsekakor pa je vredna priznanja prožnost, s katero so bolj-ševiki v razmeroma kratkem času predrli zidovje osamelosti, se sporazumeli s svojimi evropskimi in azijskimi mejaši, se približali Franciji ter se lotili enega svojih glavnih problemov: ureditve odnošajev z Zedinienimi država-
0 Moskva si je s svojo spretno politiko v Evropi zavarovala hrbet, na Daljnem vzhodu pa si odprla izhod iz neljubega položaja, v katerega jo je potisnila preteča napadalna sila jaoonskega car-stva. Zadnjih trideset let je vzhodno krilo ogromne ruske države pokazalo vse svoje slabe strani, izvirajoče iz prevelike oddaljenosti od osrednjega dela države in iz redke naseljenosti zabaj-kalske Sibirije. Rusija se je morala umakniti in je le zato lahko obdržala svoje pozicije, ker je ležalo med njo in Japonsko posestjo ogromno kitajsko ali vsaj po imenu kitajsko ozemlje. Z ustanovitvijo japonske vazalske države v Mandžuriji sta prišli sovražni tihomor-ski sili v neposreden stik. ki je dal predvidevati ostra trenja. Bojeviti sosed a otoškega carstva se tudi ni dolgo mudil na zasedeni poziciji, marveč je takoj izzval konflikt s sovjeti zaradi mandžur-ske železnice. V tem konfliktu se je odločno pokazalo, da je Rusija slabejša in da bo morala skoro brez vsake odškodnine popustiti zahtevam Mandžurije, za katero stoji silna oborožena moč Japonske.
Na srečo pa ima tudi onstran Tihega oceana Japonska hudega tekmeca, ki v lastnem interesu ne more mirno gledati, da bi otoško carstvo postalo izključen gospodar tihomorskih voda. To soglasje sovjetskih in ameriških interesov seveda znatno olajšuje sporazum obeh japonskih neprijateljev in po izmenjavi pisem Kalinina in Roosevelta, vrhovnih predstaviteljev obeh držav, po vsej priliki ne bo težko zediniti se za temelj prijateljske in zavezniške pogodbe.
Ze 1. 1922. je Amerika izkazal?. Rusiji veliko uslugo, ko je zaradi prestiža belega plemena zahtevala in dosegla, da so Japonci opustili zasedbo Zabajka-Ija, Pcamurja in Primorja. Kasneje so se odnošaji med Washingtonom in Moskvo poslabšali in je ameriška nejevolja na Rusijo dosegla svoj vrhunec v dobi znanih ameriških borznih in bančnih polomov. V nemirih, ki so bili posledica teh polomov, so videli ameriški senatorji boljševiško maslo in začeli hudo protisovjetsko gonjo. Vsa ta gonja ni tmela drugega uspeha, nego da je ameriški izvoz v Rusijo padel s 114 milijonov dolarjev v 1. 1930, na 12 milijonov dolarjev v 1. 1932 in da so stotisoči ameriških industrijskih delavcev bili naenkrat brez posla.
Roosevelt je s svojim pismom Kali-ninu prekinil ta položaj iz dveh razlogov. Prvič, ker se je izkazalo, da so posli z Rusijo dobičkanosni in da so sovjeti zanesljiv plačnik, saj je moskovska vlada angleški družbi Vickers ob času afere z angleškimi inženjerji brez obotavljanja izplačala poldrugi milijon funtov šterlingov, dasi je bila ruska javnost silno ogorčena nad Angleži. Razen tega zneska so sovjeti gladko plačali ogromne vsote za nabave v Nemčiji in Angliji, ki bi jih bila čisto lahko zaslužila ameriška industrija. Komunizem v Zedinjenih državah se je vrh tega izkazal za prazen strah, kajti pri predsedniških volitvah je združil komunistični kandidat zase le 104.000 glasov, kar je pri 40 milijonih volilcev pač tako neznatno število, da o kaki nevarnosti ni vredno izgubljati besed.
Drugi razlog za Rooseveltovo iniciativo pa je bil izrazito politične narave. Rusija je prirodni zaveznik Amerike v boju proti Japonski, kar je tem več vredno, ker pravijo poznavalci, da je sovjetska vojska celo jačja od nekdanje carske, obenem pa je oborožena po zahtevah modernega bojevanja. Moskva se
DALADIER ZAHTEVA ODLOČITEV
Opozarjajoč na usodne ladier takojšnjo
posledice? ki bi mogle nastati, zahteva Da-in radi!:s?n® sanacijo državnih financ
Pariz. 23. oktobra, r. V dobi, ko beleži francoska diplomacija v zunanji politiki lepe uspehe in ko bije odločilen boj na razorožitveni konferenci, se je ministrski predsednik Daladier odločil tudi za ri-skanten poizkus končne ozdravitve državnih financ. Za nestrokovnjake se vsekakor čudno sliši, da ima Francija največje zaloge zlata na svetu. pri vsem tem pa tidi največji deficit v državnem proračunu, ki znaša celih 18 milijard. Nezdravo stanje v francoskih državnih financah, ki je posledica silnih naporov francoske vlade za ohranitev notranje in zunanje plačilne moči franka v zvezi z ukreni za omiljenje gospodarske krize, bi moglo spričo naglo se menjajočih gospodarskih prilik postali usodno. Zato ie Daladier sklenil, da z radikalnimi ukrepi zniža, odnosno odpravi primanjkljaj v državnem proračunu in postavi državne finance na popolnoma realno in zdravo osnovo.
Seveda pa to ne gre brez novih, in to zelo velikih žrtev, ki bi jih moral doprinesti francoski narod. V času, ko se je pokazalo, kako pravilna je bila politika, ki je stremela po ojačenju državne obrambe, upa Daladier, da mi bo uspelo prepričati francoske davkoplačevalce tudi o potrebi teb novih žrtev. Poleg uvedbe nekaterih novih in povišan ia obstoječih davkov, določa Da-ladierjev sanacijski načrt tudi znižanje plač vseh državnih nameščencev. Baš v tei točki pa je naletel načrt na hud odpor prizadetega javnega nameščenstva, na drugi strani pa tudi na odpor iz politične špekulacije onih levičarskih frakcij, ki upajo, da bodo mogle iz tega kovati rase političen kapital. Baš ta okolnost spravlja Daladler-jevo vlado v nevaren položaj, kajti moglo bi se zgoditi, da ostane zaradi demagogije in politične špekulacije vlada v parlamentu v manjšini. Daladier ie vsekakor odločen, prestati tudi to preizkušnjo, zavedajoč 9e, kako dalekosežne bi bile na dragi stran! posledice, če se mu sanacija posreči. Kritje proračunskega primanjkljaja bi okrepilo ne samo notranji politični položaj Francije, marveč še mnogo bolj tudi njen zunanjepolitični nastop, kar je morda baš v teh dneh bolj potrebno, ko kdaj prej. Ravno zarad' tega se je Daladier odločil prevzeti tudi ves odij, ki bo morda padel nanj in njego vo skupino, predpostavljajoč interese države nad interese svoje stranke in svoje osebe. Do odločitve pride že nocoj ali v te ku jutrišnjega dne. Daladier je danes stopil s svojimi predlogi pred poslansko zbornico in ji natočil čistega vina, poudarjajoč, da ne gre tu za prestiž vlade, marveč za življenjske interese države in za njeno usodo.
Kakšen bo izid te borbe, se trenutno še ne da reči. Pogajanja, ki so se vršila včeraj ves dan do pozno ponoči med radikali in socialisti, so bila brezuspešna. Socia.listi so odklonili tudi vse kompromisne pred loge, čeprav so se izjavili pripravljene za nadaljnja pogajanja. Na zahtevo Daladier ja pa je zbornica ne glede na ta pogaja nja pričela razpravo o odiločilnih členil Daladierjevega zakonskega predloga.
Najhujši odpor proti Daladierjevim načrtom napovedujejo Blumovi pristaši, ki odklanjajo vsako koncesijo vladi. Na drugi strani pa se je znatno okrepil vpliv tako zvanih neosocialistov, tako da v političnih krogih ne izključujejo možnosti razkola med socialisti. Znaki razkola so se pokazali že snoči, ko je socialistična organizacija za seinski departement sklenila izključitev vseh onih, ki se ne pokore sklepom večine.
Mnogo pomislekov daje okolnost, da nihče ne vidi izhoda za primer, da bi Dala-dierjeva vlada odstopila, kar bi bilo neizogibno. če bi zbornica njen sanacijski predlog odklonila ali bistveno tako izpremeni la, da bi ne dosegel zaželjenega uspeha. To daje vladnim krogom mnogo upanja da bo uspelo odstraniti vsa nasprotja in dobiti večino za sanacijski predlog, čegar sprejem bi na drugi strani pomenil veliuo zmago in močno utrditev položaja Dala dierjeve vlade na znotraj in zunaj.
Daladierjevo svarilo
Pariz, 23. oktobra, s. Na frakcijskd seji svoje stranke je izjavil ministrsko predsednik Daladier, da zdaj ne gre več za njegovo mesto in njegovo besedo. Predložil sem svoj program, ki so ga kritizirali ln trgali, toda boljše rešitve ni predlagal nihče. Položaj je resen, valuta }e ogrožena. Samo včeraj ie odšlo iz prostorov francoske banke za 210 milijonov zlata v London. Mednarodna spe-
r«
tega dobro zaveda in njen ton proti Japonski je zadnje čase mnogo odločnejši. Baje sedaj že japonska vlada sama ponuja Rusiji pogodbo o nenapadanju, dočim je lani sama odbila slično rusko ponudbo. Mandžurska samostojnost, ki je le maska za japonsko zasedbo, je močno pogodila tudi ameriško gospodarstvo. Politika »odprtih vrat«, ki jo je zajamčila pogodba devetih držav z izključitvijo Rusije ne glede na njeno pozicijo ob Tihem oceanu, se je izkazala za pogrešno in Rooseveltova iniciativa ima namen, da popravi to usodno napako. Gospodarske prilike Amerike in izpremenjeni položaj na Daljnem vzhodu silijo Ameriko k reviziji njene tihomorske politike. Oba razloga sta tako tehtna, da bosta po vsem videzu odstranila vse zapreke na noti do trajnega sporazuma in zavezniške pogodbe med Zedinjenimi državami in Unijo sovjetskih republik.
kulacija proti Franciji lahko povzroči pravi vihar in treba je takojšnjih in energičnih ukrepov. Odločen sem vztrajati pri svojem načrtu, ker hočem biti na jasnem in nočem biti ministrski predsednik inflacije.
Odločilna seja poslanske zbornice
Pariz, 23. oktobra. AA. Današnja seja poslanske zbornice, katere sklepe vsa javnost toli nestrpno pričakuje, se je začela zelo mirno z medlo debato. Najprej so prečitaLi komunistični protinačrt, ki ga je zbornica odklonila. Nato se je pa začela dolga debata o modalitetah nacionalne loterije ter je zbornica naposled sprejela vladni načrt z nekaterimi neznatnimi izpremembami.
Tedaj j& vstal Daladier in izjavil: Upam. da se bomo sporazumeli in čimprej sprejeli vitalne člene zakonskega predloga, bodisi že, da jih obravnavamo ali pobijamo. Brez koristi bi bilo v sedanjih okoliščinah, tako notranjepolitičnih kakor zunanjih, če bi se spuščali v igračkanje, kar po moji sodbi ne bi povzdignilo u^eda vladavine, ki smo jj eni kot dru?i privrženi, in kar bi zunaj meja škodilo mora'ni poziciji tistih, ki imajo težko nalogo bran-'ti interese domovine. Zato prosim, da se takoi začne debata o členu 20 in 27. to je o sistemu davčne kontrole in znižanju plač. Mislim, da mi v tei točk
ne
bo nihče nasprotoval; če pa le, tudi erav — pa pojdimo v ta boi, da bo dežela čimprej na jasnem glede svoje usode.
Zbornica je pristala na predlog predsednika vlade in se je brez odloga začela debata o kontroli nad dotokom davka na premičnine.
Prav kakor dopoldne, so bile tudi popoldne tribune zbornice nabito polne. Po kratki debati je zbornica sprejela tudi čl.
20.	finančnega načrta. Pri razpravi o členu
21.	pa se je začela politična bitka. V tru-šču in splošnem ropotu ja izjavil poslanec Evain, da pomenijo novi davčni predujmi v bistvu novo, tretje obdavčenje premič-ninskih dohodkov, ki so že zdaj obdavčeni z dohodnino in prenosnino.
Tedaj je stopil na tribuno proračunski minister Lamoureux in se izjavil proti vsaki okrnitvi predloženega člena, ker je to edina pot do obdavčenja 10 do 12 milijard frankov, ki se odtegujejo dohodnini. Ta sistem je svoječasno predlagal Leon Blum sam. zanj pa sta bila tudi posl. Pietri in Caillaux. Stopnja 15% je le prohibitivna. Davčne utaje pa bi bile izključene šele, če bi znašala ta davčna stopnja 33%, kar je najvišja stormia splošnega dohodninskega davka. Poslanska zbornica je nato odklonila predlog o okrnitvi tega člena z dviganjem rok. Navzlic temu je nato poslanec Bonnevay znova začel razpravljati o tem členu in stavil izpreminjevalne predloge. ki pa jih je zbornica odklonila s 425
proti 163 glasovom. Posl. Pietri je kritiziral nekatere določbe, v glavnem pa se je tudi on izjavil za vladni načrt Proračunski minister je odklonil nato tudi predlog poslanca Falcoza, naj bi se povišali tudi davki na rente.
Ob 16.25 je bila seja prekinjena. Po ponovni otvoritvi ob 17.40 je poslanec Ba-rety predložil amandman, naj bi novi davki ne veljali za vrednote in papirje, ki so jih izdale vlade Alžira, Tunisa, Maroka in francoskih kolonij, kar pa je minister Lamoureux odklonil, ker bi državna blagajna izgubila s tem 100 milijonov. Prota predlogu je glasovalo 325 poslancev, za pa 260. Vlada ima še vedno večino. Seja se še nadaljuje.
Demonstracija pariških davkoplačevalcev
Pariz, 23. oktobra, r. Pariški davkoplačevalci pripravljajo za jutri popoldne svojevrstno demonstracijo proti nameravanemu povišanju davkov. Zveza davkoplačevalcev — ki imajo v Franciji svojo posebno organizacijo — je pozvala vse svoje člane, ki razpolagajo z avtomobili in drugimi vozili, naj se zberejo jutri popoldne pred parlamentom v znak protesta proti povišanju davkov. Kakor pričakujejo, se jih bo zbralo več tisoč, tako da bo v tem delu mesta za nekaj ur ustavljen ves promet Da bi se demonstracija ne pretvorila v izgrede, je vlada izdala stroge protiukrepe. Že danes popoldne je bil ves mestni del okoli bour-bonske palače obdan z republikansko gardo in policijo, razen tega pa so dohodi zatvor-jeni z barikado tovornih avtomobilov. Stražo smejo prekoračiti samo osebe s posebnimi izkaznicami. Za avtomobile parlamentarcev je na nekaterih mestih napravljen ozek prehod. Do izgredov dosedaj ni prišlo nikjer.
ussoMjev rimski mir41
Italijanski Sašizem si želi miru nekdanjega rimskega imperija — Nagovor Mussolinija na Sašiste iz Firence
Rim, 23. oktobra. AA. Včeraj se je pripeljalo v Rim v 27 posebnih vlakih 30.000 fašistov iz Firence, da pozdTavijo Musso-linija in si ogledajo razstavo fašistične revolucije Glavni tajnik fašistične stranke je imel revijo firenških fašistov, nakar je velikanska povorka krenila proti palači Veneziji, venomer vzklikajoč Mussolitiiju Mussolini je imel z balkona govor, v katerem je dejal, da se fašistična razstava ne bo zaprla aprila prihodnjega leta, kakor je bilo prvotno sklenjeno, temveč ostane odprta tudi še dalje kot stalna ustanova V svojem nadaljnjem govoru je poudaril zgodovinsko prioriteto fašističnega pokre ta pred nacionalističnimi gibanji v drugih državah in absolutno originalnost fašističnih naukov. Ena izmed bistvenih karakteristik fašističnega pokreta je v tem da fašistična revolucija še ni zaključena in se sploh ne more končati, ker se neprestano nadaljuje in razvija. Ta revolucija mora ostati trajna in neprekinjena tvorba našega duha in naše borbenosti. Fašistična revolucija ni revolucija kakega poseb-
nega stanu, ni revoJucija določenih slojev, temveč vsega složnega naroda, ki hoče sam voditi svojo usotio Dosedanja leta revolucije so pojeklenila italijanski narod, da lahko mirno gleda v bodočnost.
Nadalje je Mussolini poudaril, da so bila dosedanja leta fašistične vlade v Italiji doba neumornega dela in ustvarjanja. Ali se bo pozneje ta doba slavila tudi kot doba miru, ni odvisno samo od Italije. Italija je iskreno pokazala, da si želi miru, toda častnega in pravičnega miru, pravega rimskega miru, s kakršnim so bila karak-terizirana stoletja nekdanjega imperija. Ta mir pa mora ustrezati sredozemsko-la-tinskemu značaju in duhu italijanskega plemena, ki je svetu dalo Cezarja, Danteja, Michelangela in Napoleona. To pleme je ustvarjajoče in bo vedno znalo pametno izpregovoriti v današnjem nemirnem svetu.
Na koncu svojega govora je Mussolini obljubil, da bo prihodnje leto obiskal Fi-renco.
Razorožitvena konferenca fio zopet odgodena
Ker je praktičen uspeli razorožitvenih pogajanj zaradi odsotnosti Nemčije nemogoč, bodo bržkone ponovno
odgodena
Ženeva, 23. oktobra. AA. Hendersonu ni doslej še nobena vlada izrazja želje, naj bi se razorožitvena konferenca ali pa seje predsedstva konference odgodile. Kakor znano, je seja predsedništva določena za s>-cdo. sniošne komisije pa za četrtek. V tukajšnjih krogih pripisujejo precejšen pomen današnji seji londonske vlade. V splošnem mislijo, da bosta predsedstvo in komisija imeli napovedani seji, nato pa bodo sklepali o neposredni bodočnosti konference, namreč, ali naj se za nedoločen čas odiodi ali pa nai se ustanovi poseben redakcijski odbor, ki bi se mu poverila naloga, da doseže sk'adnost med načeli. k' iih ie podal John Simon, m prvotnem britanskim načrtom
London. 23. oktobra, n Angleška vlada je imela popoldne sejo. ki ie bila posvečena razvoju dogodkov v Ženevi. S^ia je bila potrebna, ker se pojutrišnjem sestane predsedstvo, v četrtek pa glavr.i odbor razorožitvene konference. »New Chronicle« in »Diilv Tclegrarth« n^v'ta. da je angleška vlada spoznala potrebo, da se morajo nadalinia nofaianja o razorožitvi nd^od-ti. AnglešV poslanik v Parizu lord Tvrell je o tem že govoril s francoskim zunanjim ministrom V Parizu 7flbtevaio. nai se konferenca enostavno razide. verietno pa ie. da bo kontno zmaga'o angleško stališče nai ce l-onferenči " neVrti rasa ponovno nHrt"-^. v odmoru, ki bi	tem nastal.
Ki h:lo mogoče znova n-oučiti^ po'"?a;. katerega izzval	Nemfiie Dru-
štva narodov in odho^ z razo-mitvene konference, 'n na;ti nač'n m nogoie. r>od
t-flf^rr,; K; VO-V,?;:^ n-ic^'« no nid^linie
<s0(}ploven;e »Monrti«?twst« re-avi. da se /jr.ii»?Vi vlo^a na svoi! d?na"nii sei: ni odločila za nobeno nnsebno stalne, marveč ie pooblastila zunanie^a minM-a Johna S:mona. na' ;,a".roni v ?>nevi tako. kakor ho zahterali večina držav.
London. 23. oktobra. A A Uradno noro-ca »n. da 7iinon« minister Simon ne ho v srerJo in č»trt°1< nrisoctvoval sejam raz-
nrožit^ne ko~c-rence. Namestu njega poj-de v Ženevo Eden.
Ženeva, 23. oktobra. A A. Nemškega zastopnika danes ni bilo na seji odbora DN za mandate in ie še pred sejo sporočil, da ga ne bo. Predsednik odbora tega sporočila sploh ni objavil in je mandatni odbor zasedal, kakor da se ne bi bilo ničesar zgodilo.
Dopoldne se je sestal tudi upravni odbor mednarodnega urada za delo pod predsedstvom sira Attula Chatterjeeja, vladnega zastopnika Indije. Ob otvoritvi seje je ravnatelj mednarodnega urada za delo But-ler sporočil, da je dobil obvestilo nemškega vladnega delegata, da se seje ne bo udeležil. V imenu delavske skjpine je protestiral delegat Jouhaux proti nenavzočno-sti nemškega delavskega delegata, nakar je odbor prešel v debato o dnevnem redu mednarodne delavske konference 1. 1935.
Trgovinska pogajanja z Albanijo
Tirana, 23. oktobra, g. V prihodnjih dnevih odpotuje v Beograd posebna albanska deputacija zaradi pogajanj za zaključitev trgovinske pogodbe z Jugoslavijo. V delegaciji bo razen bivšega zunanjega ministra Memeta Konize tudi generalni ravnatelj v zunanjem ministrstvu Baraki in zastopnik finančnega ministrstva. To je prva oficielna delegacija, ki jo pošilja albanska vlada v Beograd. Udeležba generalnega ravnatelja v zunanjem ministrstvu daje sklepati, da se bodo pri tej priliki razpravljali tudi o političnih problemih.
Glavna uprava Gasilske zveze
Beograd, 23. oktobra, p. N:a osnovi člena 90. zakona o organizaciji gasilcev je imenoval minister za telesno vzgojo g. dr. Hanžek za člane glavne uprave zveze gasilcev kraljevine Jugoslavije s funkcijsko dobo treh let naslednje gg.: Radoslav Gjor-gjevič, starosta gasilske zveze v Beogradu; Josip Turk, podstarosta gasilske zveze iz Ljubljane; Mitro Kleščič. drugi podstarosta gasilske zveze iz Sombora, Anton Cerer, starosta gasilske župe v Kamniku; Jernej Vengust iz Celja; Fran Bule iz Mirne; inž. Anton Šmit iz Osijeka; inž. Josip Seifert iz Zagreba; Vlada Andraševič iz Zagreba; dr. Milan Matic iz Novega Sada; inž. Hab-jan Lukas iz Splita; Stojan Bijelič iz Bar.ja-luke: inž. Bogdan Djukič iz Tuzle; dr. Pe-ra Markovič iz Zemuna; Milan Stefanovič iz Niša; dr. Zivojin Milenkovič iz Skoplja in Božo Martinovič s Cetinja; Peter Le-kič, generalni tajnik gasilske zveze in Ilija Pintar. vrhovni inšpektor gasilske zveze pa sta imenovana za posvetovalna člana glavne uprave.
Ostavka na državno službo
Beograd. 23. oktobra, p. Sprejeta Jo ostavka, ki jo je podal na državno službo uradniški pripravnik splošne državne bolnice v Ljubljani dr. Ivan Kaukler.
Srbski pevci za slovenske poplavljence
Niš, 23. oktobra, p. Tukajšnje pevsko društvo >Zvezda« je priredilo včeraj zelo uspel koncert, čigar čisti dobiček, ki znaša več tisoč Din. ie določen za podporo poplavljencem v dravski in savski banovini
Zima v Bosni
Banja Luka. 23. oktobra, n. V vsej bosanski krajini je zapadel prvi sneg. ki ga je 15 do 20 cm. Vsi vrhovi so močno zasneženi.
Japonsko - kitatski sporazum
Sporazum bo sklenjen 2e v prihodnjih dneh, ker si žeti Japonska olajšati položaj napram Rusiji in Ameriki
London, 23. oktobra, n. Samozavestno izjavo japonskega zunanjega ministra, da se pogajanja med Rusijo in Zedinjenimi državami Japonske prav nič ne tičejo, tolma-čijo na Daljnem vzhodu tako. kakor, da mora biti sporazum med japonsko in kitajsko vlado skoraj že perfekten.
Iz Šanghaja poročajo, da sloni sporazum na naslednjih točkah: 1. Kitaiski ni treba izrecno priznati Mandžukua. 2. Organizirati se mora poštni in tovorni promet med Kitajsko in Mandžukuom. 3. Premirje ostane v veljavr najmanj še leto dni, ko se morajo končno ured'ti politični odnošaji med Mandžukuom in Kitajsko 4 Za red v demilitariziranem ozemlju jamčita skupno iaponska in kitajska voiska 5. Utrdbe okrog Pekinga, ki so jih zasedle japonske
čete, se vrnejo Kitajski. 6. Za ureditev go-sDodarskih zvez med Kitajsko in Japonsko se ustanovijo posebni carinski uradi. Kitajska vlada bo onemogočila bojkot japonskega blaga.
Washington, 23. oktobra, n. V političnih krogih so se razširile vesti, da je Rusija dosegla priznanje Amerike šele po pristanku. da izvrši v Zedinjenih državah naročila za silne količine raznih industrijskih izdelkov. Tako bo naročila sovjetska vlada za 400 milijonov dolarjev izdelkov iz železa in jekla, za 50 milijonov dolarjev pa bombažnih izdelkov Ruska naročila bodo .a-iamčile Reconstrucion Cooperation in druge privatne banke. Rusija bo plačala svoj dolg deloma v blagu, deloma v gotovini v petih letih.
Balkansko sodelovanje
Sporazum Grčije, Turčije, Rumunije in Jugoslavije za ohranitev statusa quo na Balkan«
je sedaj vzroka dovolj, da »o države lah ko manj skeptične glede aktivnega »odelo vanja Bolgarije s sosednimi državami. Titulescu se je zelo trudil, da bi ustvaril čim bolj zaupne odnoiaje med Sofijo in Beo gradom. V času svojega bivanja v Atenah je poudarjal velik pomen grško-bolgarske ga zbližanja za ves Balkan. Prve dni no vembra se sestaneta bolgarski in rumunski kralj, pozneje pa se bo vršil še razgovor treh kraljev, torej tudi jugoslovenskega kralja Aleksandra.
Rumunski komentarji
Bukarešta, 23. oktobra. A A. Listi ob javljajo dolge članke o obisku zunanjega ministra Titulesca v Atenah in izrazajo zadovoljstvo zaradi prisrčnega sprejema, ki ga je bil deležen v Grčiji. V zvezi 8 tem poudarjajo, da obstoja med obema državama tesno prijateljstvo in da Určija in Rumunija sodelujeta pri miru.
»Adeverul« pravi o članku pod naslovom »Organizacija miru na Balkanu napreduje« med drugim:
Izredno topli sprejem, ki Je bil prirejen Titulescu, in iziava predsednika grelce vlade Tsaldarisa opravičujeta nado, da bo na balkanskem polotoku ustvarjen mir. Bližajoči se sestanek rumunskega kralja K&-rola in bolgarskega kralja Borisa bo razčistil situacijo. Zato pomeni delo, ki ga je začel Titulescu. mnogo več kakor navadno urejanje odnošajev med balkanskimi državami.	.
»Lupta« pravi o grško-rumunskih odno-šajih, da v Bukarešti ne moreio pozabiti grškega sodelovanja, ko je bil zaključen mir 1. 1913, prav tako pa tudi ne sodelovanja Take .lonesca, ko so sklenili mir med Grčijo in Turčijo. Po grško-turškem sporazumu, po paktu med Rumunijo in Tut-čiio iznopolniujeio iziave. ki so iih dali v Atenah ministri Titulescu, Tsaldaris in Maximos. politiko, ki hoče razčistiti položaj v jugovzhodni Evropi. — Podobno pišejo tudi drugi listi o potrebi stvarnega prijateljstva med Bukarešto in Atenami.
Atene, 23. oktobra AA. V dobro poučenih krogih trdijo, da so nedavni važni politični sestanki na Balkanu mnogo pripomogli k temu, da so se Grčija, Turčija, Rumunija in Jugoslavija popolnoma sporazumele o ohranitvi statusa quo, kakor tud; o ohranitvi miru na Balkana. Odpor Bolgarije, če bi se pokazal, ne bi mogel zavreti končnega zbližanja med balkanskimi državami za ohranitev miru.
Grški listi objavljajo še vedno daljše komentarje o razgovorih romunskega zunanjega ministra Titulesca z grškimi državniki. Tako pravi >Blefteron Vima<, da je d .»Io diplomatsko delo Titulesca poleg delavnosti dr. Jevtiča in dr. Beneša Mali aa-tauti novo obliko politične koalicij«, ki Ji je namen zbližati balkanske države.
Vladni list >Katimerini< pravi, da je Grčija že dalje časa prepričana o potreb, trajnega miru na balkanskem polotoku in da zato ne more biti ravnodušna nasproti pobudam, ki streme v isto smer. Zato bi grška javnost rada videla, da bi uspela prizadevanja za dosego vsebalkanskega polotoka z Bolgarijo vred.
Kondilisov list >Elinikon Melon< opozarja, da gredo danes grška in turška stremljenja vštric z jugoslovenskimi in romunskimi in da so jim pred očmi splošni balkanski interesi. Grčija je doslej po krivdi svojih prejšnjih vlad stala tb strani in pasivno gledala, kako se MaLa antanta trudi, da doseže sporazum na Balkanu; sedaj po obisku Nj. Vel. kralja Aleksandra in rumunskega zunanjega ministra Titulesca pa je tudi sama začutila prijateljstvo do teh dveh držav in se iskreno trudi, da po svojih močeh pripomore h konč nemu zbližanju obeh balkanskih držav Grčije in Turčije s srednjeevropskima državama Jugoslavijo in Rumunijo, s čimer bi dogradila skupni organizem za zagotovitev svoje varnosti.
List >Estia„ piše, da dokazujejo potovanja Nj. Vel. kralja Aleksandra in razgovori rumunskega zunanjega ministra Titulesca v Ankari in Atenah, da sta na eni strani Grčija in Turčija, na drugi strani pa Jugoslavija in Rumunija sklenili, da morajo njihove meje ostati tudi v bodoče, kakršne so, kajti od nedotakljivosti njihovih meja je naposled odvisno tudi pomir-Jenje balkanskega polotoka. Iz tega pa sledi tudi popolna harmonija stališč in interesov Grčije, Turčije, Jugoslavije in Rumunije.
Atene. 23. oktobra AA. Bivši predsednik grške vlade Papanastasiu je imel dopoldne razgovor z romunskim zunanjim ministrom Titulescom. Po sestanku je izjavil, da je tudi Titulescu njegovega mnenja, da sedanja oblika Male antante ne pomeni ni-kake ovire za sodelovanje Rumunije in Jugoslavije pri delu za balkanski sporazum, ki naj bi obsega.l vse balkanske države. Papanastasiu misli, da bi se sporazum mogel doseči bodisi s podpisom splošnega balkanskega pakta ali pa s sklenitvijo več paktov med posameznimi balkanskimi državami s skupno svrho ohranitve miru na Balkanu ln čim tesnejšega gospodarskega sodelovanja med balkanskimi drža-Tami
Pariz, 23. oktobra. s. O zunanje-politič-rem delovanju Titulesca piše »Temps«, da
Titulescu ne pojde v Moskvo
Atene, 23. oktobra, n. Rumunski zunanji minister Titulescu je danes v razgovoru z atenskimi novinarji demantiral vest o cvoiem skoraišniem potovanju v Moskvo Ker odhaja Litvnnov sedaj v Ankaro, od koder odpotuje v W9shington, bi za Titulesca potovanje v Moskvo ne imelo nobe nega pomena.
Titulescu pride v Beograd
Beograd. 23 oktobra, p. Na povratku i? Aten prispe rumunski zunanji minister Ti tulescu 25 t m. v Beograd, kjer ostane dva dni. Pri tej priliki bo konferiral z našim zunanjim ministrom dr. Jevtičem ter ga obvesril o svojih posetib v Sofiji, Ankar in v Atenah. Iz Beograda odpotuje Titu lescu v Bukarešto, kjer bo vodil priprave za sestanek med romunskim kraljem Karo lom in bolgarskim kraljem Borisom, ki bo prve dni novembra.
Daladierjeve težave
Pariz, 20. oktobra.
Skoro istočasno z nemškim odhodom iz Ženeve se je pojavila na obzorju druga krita. ki ima tud-' lahko nedogledne posledice za razvoj dogodkov na našem kontinentu. Francoski ministrski predsednk Daladier ie napovedal svoj odstop, če zbornica ne bo siprejeia njegovih predlogov za uravnovtše-n;e proračuna. Sprememba vlade v Franciji pa ie vedno tudi mednaroden dogodek prve vrste.
Od kar je prevzel Daladier po Boncourju predsedstvo francoske vlade, si je s svojo zmerno in previdno politiko pridobil velik ugled v Franciji in v inozemstvu. Prišel je na vlado dan potem, ko je v sosedni Nem-e:ji zmaga! Hitler in je vsa Nemčija bila v nacionalistični mrzlici. Kliub te.i kritični situaciji je Daiadier pokazal izredno prjseft-nost ki hladnokrvnost. Njegovi govori niso bili nikdar nepremišljeni in zanešen'. kakor govori njegovega nemškega kolege, temveč vedno zmerni in objektivni. kar je moral celo Hitler sam priznati. Enaka je bila tudi politika Daladierjeve vlade, ki je vedno stremela za tem. da se najde možnost sodelovanja z Nemčijo. Drugo vprašanje je. aH je umestna politika popuščanja oni Nemčiji, k' v srcu ne misli na nikak resnični sporazum marveč je vse nje.no stremljenje usmerjeno k revanži.
Kakor poprej v Herriotovi in Boncourje-Vj, tako prevladuje tudi v Daladierjevi vladi radikali z majhnim priveskom drugih meščanskih levičarjev. V parlamentu ima samo okrog 220 zanesljivih glasov, tako da mora večino iskati enkrat pri marksistih, drugič pri centru aK celo pri desnici. V sedanjih hud:h borbah za sanacijo proračuna ima enake možnosti. Oba njegova prednika Herriot m Paul Boncour, sta padla med ta dva stola. Vendar je Daladierjeva situacija povoljnejša, čeprav so njegove finančne zahteve vse prej kakor popularne. Razpoloženje med političnimi strankami se je namreč v zadnjem polletju precej spremenilo. Neprestani spori v soolalistični stranki zaradi starega vprašanja, ali stranka sme ali ne sme podpirati »meščansko« vlado, so privedli do očitnega razkola v stranki. Desničarsko krilo. k; mu načeluje poslanec Mar-quet, se zavzema za podporo levičarske meščanske vlade Levo krilo pa, ki ga vodi predsednik socialistične stranke Leon Blum. zagovarja ortodoksno stališče marksizma, da sta proletariat in meščanstvo dva svetova. med katerima ni kompromisa. Kljub temu se pa tudi Bluroovi ljud-e prav dobro zavedajo nevarnosti, ki bi nastala za francoski socializem, če pade zmerna Daladierjeva vlada. Tako bi najbrž tudi Leon Blum glasova' za vlado, ako se ne bi bal, da bi mu glasovanie za varčevalni program, k' obstoja predvsem v redukciji plač državnemu urad^?tvu. ne odbilo volilcev. Daladier
seveda pozna Blumove poroisie»e in da b' jih ublažil, je postavil znižanju p.ač močni' protiutež v socialnih ukrepih, ki predvidevajo občutno zvišanje davkov na velekap-tal in pa stroge kazni za prikrivanje davčnt osnove. Finančni program vsebuje iz ist h razlogov tudi velik gospodarski program, k predvideva 40-umi delovni teden, določu.u najmanjšo mezdo in napoveduje obširni javna dela. Vse to je v skladu s socialističnim programom, in Daladier upa, da bo na ta način pridobil vsaj velik de! socialistov ako že ne bo mogel vseh. Vendar pa je odklonil vsako barantanje in zahteva, da se sprejme njegov finančni program v celot' in brez sprememb. To naravno situacijo prece; poostruje.
Daladier je v parlamentu rekel, da sili novi razvoj v Nemčiji Francijo še nujneje k ureditvi finančnega vprašanja, čigar jedro leži ravno v uravnovešenju proračuna. Ta opomin bo brez dvoma vplival na one socialiste, ki danes še ne vedo, ali bi se obrnili za ali proti vladi. Imel pa bo obenem tudi svoj vpliv na Daladierjeve nasprotnike na desnici in v sredini, toda v pravcu. ki za Daladierja ni ugoden. Do sedaj je bila namreč teza vladine politike ta. da ie francoska varnost mnogo bolj zajamčena s sistemom mednarodne oborožitvene kontrole, kakor pa z neprestano oboroževalno tekmo. Odhod Nemčije iz Ženeve pa je dal prav Daladierjeviro nasprotnikom, ki so dokazovali, da Francija proti Nemčiji ni nikdar dovolj oborožena. To psihozo sedaj nasprotniki spretno izrabljajo. da delajo razpoloženje proti Daladier ju.
Padec francoske vlade bi bistveno spremenil tudi francosko zunanjo politiko. Popustljiva vlada radikalov bi se v tem primeru izrabila in izčrpala že v svoji tretji izdaji, pa bi se skoro gotovo morala umakniti agresivnejši »reoublikanski koncentraciji«. Verietno je. da bi bila ta ra enkrat še pod predsedstvom kakega radikala, vendar pa bi bila le predhodnica vlade »narodne sloge« pod T*rdieujem ali Lavalom. za katero se Hmcoska desnica že toliko časa z vsemi silami pogaja rn ki bi bistveno <mr<»Tnen51a tudi francosko politiko do Nemčije.
Ruski poset v Ankari
Moskva. 23. oktobra, s. Danes je odpo tovala na oficielni obisk v Ankaro posebej imenovana delegaciia sovjetske vlade De legacija se udeleži proslave lOletnice obsto ja turške republ;, e in bo vrnila obenem lanski poset Izmeta paše in Tevfik Ruždi beja v Moskvi.
Prevrat v Slami!
London. 23 oktobra, n. Agencija »Radio« ie razširila vest. da se ie nacionalna revolucija v Siarnu tako razširila, da je moral kralj pobegniti iz Bangkoga v Singapore.
Italijanska spomenica o Podunavjn
Na einajske sklepe, ki eo napovedali
ustvaritev enotnega gospodarskega bloka Male antante. je Italija točno in brzo odgovorila s svojo spomenico o načrtu ureditve gospodarstva v Podunavju na način, kakor si ea žele v Rimu. ker je smatrala za skrajno potrebno, da nevarnemu precedensu že v naprej izpodbije vsako možnost ustvaritve. Naše tri države ao že v svojih binkoStnih sklepih na praški konferenci nakazale pot, po kateri bo krenila Mala antanta, ko ni mo^la od zapada pričakati niti najmanjše resne in nesebične pobude in pomoči za otniljenje gospodarske stiske. O priliki ee-stana v Sinaji je bila sklenjena ustanovitev gospodarskega sveta, ki naj bi po temelječe projčitvi gospodarstva in potreb vseh treh držav določil način za učinkovito medsebojno izmenjavo pridelkov in izdelkov.
Jasno je, da bi tako učinkovito izmenjavo lahko jamčila samo nova pogodba med tremi državami, v kateri bi se izrečno na-glasila možnost pridružitve tudi ostalih po-dunavskih držav, ravno tako bi morala biti vnešena v pogodbo izrečna podunavska klavzula. Glasom takega pridržka bi si države Podunavja medsebojno dovoljevale najrazličnejše ugodnosti, ne da bi le • te prišle v dobro tudi drugim državam, ležečim izven podunavskesa bloka, čeprav imajo slednje z državami Podunavja veljavne trgovinske pogodbe. Podjnavska klavzula bi tako preprečevala, da bi bilo uveljavljanje ugodnosti v prometu med pounavskimi državami odvisno od pristanka drugih držav.
Stvarjanje takih regionalnih blokov je zlasti toplo priporočal znani Tardieujev načrt in Francija sama je vse do zadnjega časa odločno vztrajala na tem načelu. Pokazalo se je, da klavzula največjih ugodnosti ne olajša položaja nikomur, postopek s preferencami na temelju dvostranskih pogodb pa ima to slabo stran, da se ne da uresničiti, bržko ena sama država priglasi svoj protest proti ugodnostim, ki bi si jih dovolili dve državi medsebojno z izključitvijo ostalih. Regionalni trgovinski sporazumi so odi edini izhod iz tega zamotanega položaja in Mala antanta je sklenila porabiti to edino odprto pot Za uvedbo novega regionalnega bloka služijo že tri baltske republike kot primer in precedens, tako da bi Mala antanta v tem pogledu ne istvarjala nikakršne presenetljive novosti.
Po ustanovitvi takega bloka, zavarovanega z zgoraj omenjeno podunavsko klavzulo, bi se države Male antante, — tudi ako bi se zveza razširila na nove člane —, 'ah ko svobodno dogovarjale med seboj o važnih trgovinskih zadevah brez ozira na ostalo inozemstvo. V Rimu so popolnoma pravilno razumeli tendenco sinajskih domenkov, zato so pohiteli s svojo spomenico, ki zahteva samo dvostranske pogodbe in odklanja bloke na podlagi skupne regionalne pogodbe. Imeli so pred očmi, da bi ta način gospodarskega združevanja še tesneje povezal diplomacijo Male antantt in ia I njihovim nastopom še enotnejši značaj.
Na drugi strani pa bi se s tem znatno zmanjšal vpliv ostalih držav na Malo an-tanto, ako bi naše tri države, — in kasneje morda celo države vsega Podunavja —. neodvisno od velesil urejevale med seboj svoje gospodarske probleme. Ako je toliko naglašena gospodarska povezanost in enotnost Podunavja realno dejstvo, podunavske države iz tega dejstva samo tedaj lahko črpajo koristi, ako se združijo v blok enotnih gospodarskih smernic, oziroma, ako na sprotujoče si interese urede med seboj brez vmešavanja onih držav, ki po svoji prirod' ne spadajo v Podunavje
Pri taki rešitvi bi bila v prvem redu iz ključena Italija, ki se je zato močno pre ■strašila preteče izgube na ugledu v P >du navju Njena spomenica zahteva dvostrari <ke pogodbe med državami Podunavja u. onimi državami, s katerimi stoji Podunav je v trgovinskih stikih S tem bi bila preprečena ona intimnost diplomacij vseh treh držav Male antante, ki bi se bila mo rala uveljaviti in ki se je tudi že uveljav ijala po praških in sinajskih sklepih Na ta način bi Italija izgubila vso možnost da se vmešava v notranje gospodarstvo no vega bloka, ko bi imele njegove države popolno svobodo, da odločajo o svojem gospodarstvu, kakor o notranjih zadevah bloka. Rimska spomenica je zato odločno proti ustvarjanju sličnih blokov, ne mor-d^ toliko iz gospodarskih, kolikor iz cisto političnih razlogov. Po mnenju Rima se pohod konsolidacije ne sme začeti iz Podu-javja, čeprav drugod ni niti sence slicne iniciative. Italijanski državniki imajo raje status quo gospodarske stiske kakor pa da bi začetek konsolidacije oslabil italijansko pozicijo v Podunavju. Vsakomur je tedaj razumljivo, da Italija ne zastopa ko risti podunavskih držav, marveč brani svoj prestiž na stroške njihovega gospodarstva. Da bi ta neprijetna stran njene spomenice ne bila preveč vidna, vsebuje italijanski predlog tudi neke določbe o vrednosti pšenice in drugih kmetijskih pridelkov Podunavja ter neko oc.ejeno zaščito avstrijske industrije, oboje seveda le na temel.u klavzule o največjih ugodnostih, kar pa gotovo niti najmanj ne zboljšuje položaja, marveč ostaja v bistvu vse pn starem.
Goriški kvestor premeščen
Gorica, 23. oktobra, ž. Notranji minister je premestil ravnatelja tukajšnje policije Marija Modestija v Bologno. Modesti, ki ga slavi fašistični tisk, da »je pomiril obmejno goriško pokrajino«, se je povzpel do policijskega ravnatelja, čeprav je stai šele 35 let. Slovenskemu ljudstvu je prizadejal mnogo zla in nepopravljivih krivic Njegovo ime je v zvezi s tržaškim procesom ki se je tragično zaključil z bazoviškimi streli in vodil je tudi preiskavo proti drugi skupini, ki je bila sojena v Rimu o! leta kasneje. Tudi preiskave proti fantom iz Cezsoče, zaradi požara v šoli. iz Kopn-višča pri Kalu nad Kanalom zaradi umora financarja Rastellija in i* v'hP°'1a Vipavo, zaradi umora učitelja Sattosantija so se vodile po njegovih navodilih Deloval je dalje za odstavitev goriškega nadškofa dr Sedeja. pregnal slovensko pesem iz cerkve. spravil na tisoče ljudi v konfmacijo in pod ooliciisko nadzorstvo, čeprav bo morda dobil sebi enakega naslednika, se bo slovenski živeli po njegovem odhodu iz norice nedvomno globoko oddahnil
Roosevelt o svojem
dosedanjem uspehu
Brezposelnost se je zmanjšala — Stabilizacija dolarja
bi bila ie preuranjena
Wa«hington. 23. oktobra. AA. Predsednik USA Roosevelt je imel velik javni govor, prvega po treh mesecfh. V uvodu je dal pregled dela vlade .n naglasil, d«» je nezaposlenost, ki Jo je cenil na 10 do 13 milijonov ljudi, preden ee je začela kampanja za nacionalno obnovo, padla za 40 odstotkov. Dalje je poudaril, da je Sla politika vlade vedno r smer boja za 1»-boljšanje cen. Nekateri ljudje. Je nadaljeval, bi radi vpregali plug pred vola in naj-prej revalorizirali dolar. Vladna politika gre pa za tem, da se najprej popravi nivo cen. Danes še ne vem povedati in nihče tega ne bi mogel natanko, kakšna bo vrednost dolarja, ko se bo ustalil, če bi hoteli že danes dati dolarju stalno vrednost, bi brez dvoma prišlo v bodoče do novih sprememb, ki bi jih narekovali nenadeja ni dogodki. Ko bomo dosegli primerno višino cen, bomo skušali obdržati nivo dolarja, tako da se ne bo izpremenll za plačevanje dolgov vso prihodnjo generacijo
Dalje je Roosevelt Izvajal, da je kontrola nad dolarjem danes mnogo preveč .pod vtisom zunanje trgovine zaradi notranje politike drugih držav m politične neustaljenostl drugih kontinentov. Zato morajo Združene države trdno vzeti v roke kontrolo nad zlato čistino dolarja, da se ne zgodi, da bi perturbacije dolarja imele slabega vpLva na cene sirovin. Kadar bo potrebno, bomo kupovali aii pa prodajali zlato na svetovnem tržišču.
Ni dvoma. Je nadaljeval Roosevelt, da Imamo med nami dosti črnogledih prerokov, toda narod ima zaupanje v vlado 'n naša valuta bo spet ozdravela, ko se doseže primerna višina cen za ameriške sl-rovine.
Roosevelt Je nato prešel na ktnet.Jskt problem in dejal, da se položaj kmetijstva v zadnjih 20 letih neprestano slabša Toda lahko se zanesete, Je vzkliknil Roosevelt, da naše prizadevanje za zboljšanje položaja farmarjev ne bo Se jutri končano. ker bo treba na tem polju delati najmanj 2 do 3 leta.
Sedanja vlada, Je zaključil predsednik ima pred očmi blaginjo vsega naroda. Nikoli nisem obljubljal čudežev, temveč sem vselej dejal, da bom po svojih naj-boljš.h močeh gledal, da izboljšam položaj prebivalstva.
Roosevelt se Je nato zahvalil narodn za n.iegovo potrpežljivost In zaupanje, k! ga izkazuje vladi. Na tej poti kakor doslej bomo vztrajali tudi v bodoče, in mislim, da je ta pot dobra.
Odmev v javnosti
New Vork, 23. oktob-a A A Kakšen bo učinek Rooseveltovega govora v parlamentarnih krogih, se še ne ve. zdi se pa. da nekateri člani kongresa niso ooklonilno
sprejeli Rooseveltove poslanice. Tako poj ročaio iz San Francisca, da »o tamkajšnji
zastopniki zlate industrije pozdravili Roo^ seveltov govor, navdušeni pa mso farmarji. Tako je izjavil predsednik »National Farm Holiday Association«, oče farmarske stavke, da je Rooseveltov govor »zbirktr samih zofizmov, in dodal, da ie od take-politike ne more ničesar pričakovati Fo drugi strani je pa predsednik nacionalne-ga odbora James Rand ml. poslal Koose-veltu brzojavko, v kateri mu zagotavlja podporo tisočev veleindustrijcev in voditeljev velikih kmetskib organizacij.
Rooseveltov sklep, da bo posvetil vse svoje prizadevanje delu za zvišanje cen in jih nato stabiliziral z denarnimi manipulacijami, obstoječimi iz nakupa zlata v Ze-dinjenih državah in nakupa in prodaje zlata v inozemstvu, potem pa šele mislil na stabilizacijo dolarja, so v finančnih krogih sprejeli z razočaranjem, ker »o upali, da bo vladna politika vendar že krenila proti stabilizaciji dolarja. Roosevelt ne vodi svoje politike po tehtnem preudarku, temveč pod pritiskom nujnosti takojšnjega pomirjen ja nezadovoljnih farmarjev, ki bi jim rad pripomogel k znosnejšemu razmer-• ju med njihovimi dolgovi in dohodki od pridelkov
Tudi misel sama o »dirigirani valuti« ja naletela skoraj pri vseh finančnikih na odločen odpor, ker jo pripuščajo samo kot začasno sredstvo in po njihovem ne gre, da bi postala temelj denarstvene politike. Bančniki poudarjajo, da še ne zadošča, če se izpremeni vrednost dolarja v primerih z zlatom, da bi se potem cene v notranjosti države temu prilagodile. Najnovejši primeri v Zedinjenib državah m Angliji dokazujejo, da padec valute ni pognal cen kvišku. Naj se napravi karkoli, cene bodo slej ko prej odvisne od večnega zakona o povpraševaniu in ponudbi in od izobilja ali pa pomanjkanja kreditov, kar je še vedno Ahilova peta gospodarskega ustroja Zedinjenih držav. Padec valute lahko začasno podžge konzumne industrije, napram sirovinam pa je brez moči Čeprav bi nastalo začasno zboljšanje, bi pa potem prišlo do nove depresije, ki bi se končala v dejanski inflaciji.
Bančni krogi zahtevajo nadalje podrobnejših poiasnil o funkcioniranju sistema nakupa in prodaje zlata, posebno pa o tem. ali se bo prodajalo zlato doma in kakšne cene bodo ponujali. Padec dolarja v primeri z zlatom ne bo popravil svetovnih cen in v zvezi s tem vlada popolna negotovost na polju zunanje trgovine. Zlasti bo odhod Nemčije iz Društva narodov iz-podrezal romanje kapitalov v to državo.
Skupščina brezposelnih učiteljskih abiturientov
Pristopajte k Vodnikovi družbi"
Ljubljana, 23. oktobra.
V dneh od 19. do 21. t. m. so se vršili v dvorani Delavske zbornice tečaji za brezposelne učiteljske abituriente. Tečaje je organizirala sekcija JUU za dravsko banovino z namenom, da zainteresira brezposelnega abiturienta za samostojno delo v času. ko je brez službe, hkrati je pa poskrbela za prikaz bede tistih, ki so stopili v Življenje z diplomami — a ne moreio prit', do kruha. Tako so bili ti tečaji prav za prav nekaka informativna zborovanja pedagoškega znača-a. Prirediteljem je za moralno okrep;tev brezposelnega učiteljskega abiturienta. — Zbran.h je bilo okoli 300 abiturientov in abi-turientk iz vse dravske banovine, ki so s svojim odzivom pokazaLi voljo do dela, krepko manifestirali svoje nacionalne težnje :n zahteve po človeka vrednem življenjskem obstanku.
Otvoritev tečajev ie otvorila v petek dopoldne ob pol deveti uri podpredsednica sekcije JUU ga. Egelmanova. ki i« v svojem otvoritvenem govoru naglasila, da sekcija vestno zasleduje kritično stanje brezposelnega učiteljstva in da bo storila vse. kar je v nien; moči.
Sledila je volitev predsedstva. Za predsednika je bil izvoljen učitelj abit. g. Tomšič Janez, za podpredsednika pa g. Marijoti Siks iz Maribora in g. Hameršak Em-il iz Ljubljane. — Besedo je prevzel nato predsednik g. Tomšič, ki je predlagal pozdravne brzojavke prosvetnemu ministru Stankovi-ču. ministru dr. Albertu Kramerju. ministru Ivanu Puclju In banu dr. Marušiču. Vse brzojavke so bile odposlane. Predsednik je pozdravil zatem zastopnike državnih oblast' in kulturnih institucij. Bansko upravo je zastopal načelnik prosvetnega oddelka gosp prof. Breznik, ki je v svojem govoru dejal, da jščejo vsi odločujoči čimtelji izhodišča iz perečega stanja brezposelne inteligence.
Tečaji so se vršili vse tri dni dopoldne in popoldne zvečer pa prosvetne prireditve z glasbo, petiem in igro. Referenti na tečajih so b'Li v četrtek gg. Pohorc Janez, predsednik prosvetnega odbora sokolske župe Ljubljana. ki je govoril o temi: Učiteljstvo in sokolstvo« namesto prvega podsUroste SKJ ki je nemudoma moral odpotovati v Beograd. Drugi referent je bil g. univ. prof. dr. Kari Ozvaid. GovorM je o »vzgoji in vzgoje-valclh«. — Popoldne so govorili dr. Stanko Gogala: Življenje vzgaja, g. Tvan Štrukelj, šolski upravitelj, pa je govoril »iz prakse učitelja in šolskega upravitelja«.
V petek so se po vseh ljubljanskih osnovnih šolah pričele ob 8. zjutraj hospitaclje brezposelnih uč'teliskih abiturientov. Popoldne so se sret zbrali k referatom v dvorani Delavske zbornice. Predavala sta banski Šolski nadzornik g. Andrei Sku'j: Delo in naloge podeželskega učitelja, ga. Andreja Grum-Skulieva 'oa o »učiteljici na deže':«.
Ob 20 u-i so se nredavania nadaljevala. Pred pr četkom ie abit. kvartet zapel nekai narodnih pesmi nato je predavala gdC. Stana Zemliakova, učit. abit o problemu žen-
skega gibanja, prvi koreferent je imela gdč. Majda Lovšetova, učit abit. in sicer: Ženska emancipacija; drugi koreferent je tra imel g. Jenko Metod, učit. abit.: Naš odnos do ženskega gibanja.
V	soboto dopoldne je govori! učit abitiu-rient g. J a god. i č Vojko: Naši pogledi za poglabljanje učitelja v milje delovnega ljudstva. Za njim je nastopi! predsednik g. Tomšič Janez i referatom: Naš položaj. S tem referatom je prikazal obupno stanje brezposelnega učiteljskega abiturienta, podkrepil svoja izvajanja s statističnimi podatki, po katerih j« brezposelnih učit abit okoli 800. Tečaji so bil« vse dni izredno dobro obiskani. Pr: vseh referatih se je razvila živahna debata — zlasti o tem, kaj naj breziposl-oi abiturient tiočne prav za prav zdaj, kako naj živi in kako nai gleda na tvoje dejansko stanje. Tako je bilo govorjeno v vrstah brezposelnih. A ker so imeli tečaji namen povzdigniti moralno svlo brezposelnega človeka, so se gospodje referenti omejili na pedagoško plat zaradi bodočnosti, zaradi časa, ko pride človek po dolgih suhih letih brezdelja spet h kruhu.
Predlagana fn soglasno sprejeta J« Mt poslanica g. ministru prosvete Stankoviču. Poslanico so podipisali odbor JNS, sokoteka župa Ljubljana, ljubljanski škof dr. Gre-gor Rožman. odbor sekcije JUU in župan dr. Dinko Puc.
Med zborovanjem so udeleženci prejeli od učiteljskega društva »Kamanovo« pozdravno brzojavko.
V	soboto zvečer se je v dvorani Delavske zbornice vršila zaključna akademija, ki je bila samo za udeležence in za povabljence. Bansko upravo je spet zastopal načelnik prosvetnega oddelka g. prof. Breznik, JUU banovinski nadzornik Andrej Skulj, učiteljsko društvo za Ljubljano pa njegov predsednik g. Mlekuš. Pozdravni nagovor in uvodno besedo je imel predsed. g. Tomšič Janez. Govoril ie o tovarištvu. Nato je pel kvartet (gg. Završan, Dolničar. Grum, Prenk) narodne in umetne pe«mi. Sledil je klavir-solo Milene Trostove, potem »Balada« od Srečka Kosovela, ki jo je deklamiral g. Slapar. Gdč. Majda Lovšetova je pela soipran-solo. V šesK točki je pel spet kvartet Osma točka je bila izpolnjena t gledališkimi slikami g. Jagodiča Vojka: »Teden našega življenja«. V devetih podobah je bilo orikazano bedno življenje brezposelnega učit ab t Igrali so Som. g. Slapar. «dč. Pirčeva n gdč Lovračeva.
S to akademijo so bili dnevi učiteljskih
abiturientov zaključeni. Zastopana je bila tudi »Zveza breaposeln-lh intelektualcev«, s ka tero ostanejo učit. abiturienti v naJteane^ V;
stikih.
Vremenska napoved
Dunajska vremenska n«l»«ve4 za ♦•»rofc: Vreme ae bo oolagoma tv*»lflb5al<v tovla v enkrat Se ne bo bistvene
Naši kraji in ljudje
Novo predsednlitv© senata ia Narodne skupSčine
Levo: Novi predsednik senate dr. Tomašič čita svoj govor. Spredaj sedita	RovS^
mer. Desno: Skupščinski predsednik dr. Kumanudi govori, poleg njega pa stojijo podpredsedniki dr. Hasanoegovic, n^ace-
vi6 ln dr. Popovic.	____
Spominu dr. Antona Požarja
Stebri slovanstva onkraj naše nesrečne meje padajo. Pod težo razmer se je zgrudil pretekli teden v Koprivi na Krasu dr. juris Anton Požar, po rodu Vipavec. Pokojnik je bil duhovnik v najblažjem pomenu besede, luč, ki je sijala našim rojakom ob morju, ogenj, vnemajoč jih za vzore.
Požar je bil odločen borec za obnovo Ciril Metodove zapuščine, staroslovenske službe božje. Prišedši na službo v Ricma-nje je našel tam star glagolski misal, ne-ovržno pričo, da je v tamošnji cerkvi sv. Jožefa nekdaj gospodovala slovenščina. Prešinil ga je sklep, da ji zopet pomore do veljave; toda iz tržaške škofije od Slovanom nenaklonjenega škofa Nagla je pri-grmela v Ricmanje prepoved. Požar se je ni ustrašil; ampak se je zatekel k unija-tom, ki so ohranili Ciril Metodov jezik pri službi božji in so zedinjeni z Rimom. Tedanji unijatski škof v Križevcih ga je z Ricmanjci vred sprejel v svojo škofijo. Požar je večkrat potoval v Križevce preko Ljubljane.
Tu je vzbudil veliko pozornost s staro-slovensko sv. mašo, ki jo je imel na Ciril Metodovo nedeljo leta 1902. Povabila ga je bila Šentjakobskotrnovska ženska podružnica sv. C. in M. Njeni tajni agitaciji se je posrečilo, da se je napolnila ob določeni uri trnovska cerkev. Ko je navzočim srca topil: Gospodi pomiluj in jih je pozdravljal mašnik izpred oltarja: Gospod z vami in se je izvajala pod vodstvom mestnega učitelja Trosta staroslovenska maša, so zasolziie mnogim oči. Po končani daritvi je prejel Požar od vodstva imenovane podružnice najtoplejšo zahvalo, na koncu glagoiske knjige pa je napisal beležko: Sedmo nedeljo po Binkoštih 6. julija 1902 sem podpisani v trnovski cerkvi sv. Ivana Krstnika v Ljubljani peval ob 8. uri zjutraj sv. mašo iz tega misala po naročilu ženske podružnice -Št. Jak. trnovske sv. Cirila in Metoda. Ljubljana 6. VII. 1902. Dr. Ant. Požar kapelan posadnik v Ricmanjih pod jurisdikcijo gršk. kat. škofa v Križevcih na Hrvatskem.
Vzklitje semena, ki ga je tako vneto se-jal Požar, so onemogočile časov sile. Suspendiran a divinis se je zatekel v uredništvo »Edinosti«. Slovenski škof dr. Kar-lin je dvignil suspens. Kot upokojenec je deloval Požar naposled v širjem krogu du-hovskega Društva sv. Pavla in v ožjem krogu Koprivčanov, med katerimi se je naselil in našel večni pokoj.
Nepozabni prijatelj, telesno si izginil, a tvoji vzori ne izginejo; ne zatre jih nobena moč. Mirno počivaj!	I. V.
Obletnica smrti Frana Milčinskera
Danes poteka leto dni, kar ;e zatisnil svoje blage oči veliki mladinoljnb in ljubeznivo šegavi pisatelj Fran Milčinski. Ne morem pozabiti ne njega ne službovanja z njim. Saj je delo z njim bilo pravi užitek. A morala sva se ločiti. Ni me sram povedati, da sva se ločila solznih oči in s prisrčnim stiskom rok. Ko je zapustil sodišče in ie bil že upokojen, sva se mnogokrat spominjala na ono lepo dobo službovanja.
Zdaj ga že leto dni ni več. Kakor je bila mirna in vedno dobra njegova duša, tako je bil miren in dostojanstven Fran Milčinski na mrtvaškem odru. Kakor da sem šele včeraj stal ob njem... Zdi se mi, kakor da me je takrat še enkrat šegavo pogledal, češ: »Stari moj pomočnik, nisi me pozabil? Bodi pripravljen, tudi ti prideš za mano!«
Ne bojim se, da bo naš rod pozabil na svojega Frana Milčinskega. Kadar pa se bo oddolžil največjemu mladino- in^ človekoljubu z vidnim znamenjem hvaležnosti, naj ne pozabi znamenja postaviti tja, kjer se zbira in veseli nedolžna, brezskrbna mladina. Umetnik, ki mu bo pripadla ta lepa naloga, naj ne pozabi izraziti v njegovem obrazu oni naravni prisrčni smeh, ki je vedno sijal z njegovih lic in iz njegovih oči. Ob vznožju pa naj bi bila upodobljena skupina otrok, ki bo spominjala igra-jočo se mladino, da je v Ljubljani živel nekoč mož, ki je neizmerno rad imel okrog sebe mladež, pa naj je bila še tako revna, zapuščena in zanemarjena. Ravno najbed-nejšim je Fran Milčinski bil drugi oče, zanje bi bil žrtvoval vse, dajal pa je itak največ: vso svojo plemenito ljubezen. De-
lil jo je v službi, delil jo je zasebno, zlasti pa tudi v svojih knjižnih delih, ki bodo baš zaradi tega svojega pečata živela dolgo, dolgo.
Na grob prerano umrlega Milčinskega nisem položil ne šopka, ne venca. V znak vsega spoštovanja mu kot človek, ki sem v skupnem službovanju imel priliko kar najbližje spoznati njegovo plemenitost, hranim najglobokejšo hvaležnost. Pri tem imam radostno zavest, da so enako hvaležni Franu Milčinskemu tudi drugi, ki so ga kakorkoli spoznali: v sodni službi ali po njegovih spisih. Časten in večen mu bodi spomin!
V Ljubljani, 24. oktobra 1933.
Avgust Juh, višji oficijal pri sreskem sodišču ljubljanskem
Strašen požar v Dolnjem Križu
Petim posestnikom je zgorelo 15 poslopij — Škoda znaša pol milijona, vsa zavarovalnina pa komaj 60.000 Din
Novo mesto, 23. oktobra.
Lepo gorsko vasico Dolnji Križ, ki je oddaljena približno 4 km od Žužemberka, je zadela sinoči huda nesreča. V gospodarskem poslopju posestnika Jožeta Škufce je okrog 8. zvečer iz neznanih vzrokov izbruhnil požar. V vasi je nastalo strahovito razburjenje in če ne bi bili prihiteli na pomoč požrtvovalni gasilci, bd bil uničil ogenj vso vas in poleg materialnih bi bile v strahoviti paniki najbrže tudi človeške žrtve.
Med prvimi so prihiteli na pomoč gasilci iz Šmihela, ki so takoj stopili v akcijo, a so se morali zaradi strašne vročine v prvi vrstT omejiti na lokaliza-rijo požara. Z veliko požrtvovalnostjo so se odlikovali tudi gasilci iz Zagradca, Dobrniča, Dvora in Krke. V akciji je
bilo članstvo sedmih društev iz okolice. V velikem naporu in požrtvovalnosti združenim močem pa se je šele proti jutru posrečilo udušiti ogenj in odstraniti vse nevarnosti.
Bilanca te požarne nesreče je pretresljiva: petim posestnikom je zgorelo 15 gospodarskih poslopij, polnih živeža, poljedelskega orodja in krme. Pogorelci so posestniki Jože Škufca. Franc Papež, Rozaliia Binčič, Feliks Hrovat in Jože Hren. Po površni cenitvi znaša škoda pol milijona, vsi pogorelci pa so bili zavarovani komaj na skupno vsoto 60.000 Din. Zaradi tolike škode sedaj pred zimo so seveda vsi navezani na pomoč dobrosrčnih rojakov in oblasti. Polna gospodarska poslopja so gorela s tako silo, da so videli ogenj 30 km daleč.
Drzna vlomilska družba
Tretji vlom v Isto trgovino v Ljutomeru — V isti noči so tatovi oplenifi tudi trgovino v Stročji vasi
Ljutomer, 23. oktobra Tudi pri nas nismo brez takih, ki mrzi-jo delo in rajši segajo po tujem blagu. Tako se je v soboto zjutraj raznesla vest, da so neznani vlomilci že tretjič posetili trgovinski lokal g. Metoda Senčarja na oglu Starega trga in Jeruzalemske ceste, kjer sveti električna luč sicer dolgo v noč, kar pa podjetnih neznancev ni motilo. Lastnica nasproti stoječe hiše je začula nekako ob pol 2. ponoči sumljiv hrup, sličen ropotu motornega vozila, potem pa je slišala, kako je neko težko železo zropotalo na tla. Stopila je k oknu in ko ga je odpirala, se je sprožila žaluzija, opazovalka pa je zagledala pred vrati Senčarjeve trgovine na vse štiri sklonjenega moškega, ki je
Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem katarju, zasluzenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes skrbimo za to, da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenči-ce. Znameniti strokovnjaki za nego zdravja svedočijo, da »Franz Josefova« voda dobro služi tudi pri šenu in drugih različnih nalezljivih boleznih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
najbrž nekaj pobiral. Na sumljiv zvok se je malo ozrl, potem pa je stekel po Jeruzalemski cesti. Moški je bil bolj majhne postave, v sivi obleki, s sivo čepico in bos
Omenjena hišna posestnica je nato alar mirala sostanovalce in sosede; prispel je tudi nočni čuvaj, ki je ugotovil, da so vrata Senčarjeve trgovine samo prislonjena in da je bilo vlomljeno. Vlomilci so z močnim drogom dvignili vrata, odstranili z dvema ključavnicama pritrjeni močni železni drog ter izdrli tudi za palce debel kavelj. Pobrali so celo vrsto izgotovljenih moških in ženskih oblek, pa tudi oblečeno moško lutko, ki je stala v vratih. Lutka se je našla potem na bližnjem Sršenovem travniku, slečena do srajce. Drugi lutki so vzeli samo klobuk. Na travniku je ležala tudi vrsta lesenih obešalnikov. Storilcev je moralo biti več. Eden je najbrž vlomil in nosil plen pajdašem, ki so ga nato odnesli. Preko travnika je bilo videti sledove v smeri proti železniški progi.
Zanimivo je, da je to že tretji vlom na istem mestu. Najprej so neznanci izropali go. Lisanjevo, potem pa po nekaj mesecih sedanjega lastnika trgovine — vsakikrat na sličen način kakor zdaj Tudi pri prejšnjih vlomih je bil glavni stan vlomilcev na Seršenovem travniku. Sploh je usodni ogel za beg na vse strani prav pripravljen Soditi je, da so bili storilci v vseh treh
ALBUS
terpentinovo milo ^
odstrani vso nesnago ^ ( L ^ in varuje Vaše perilo.
primerih eni in isti. Škoda je krita z zavarovalnino.
Kakšni dve uri poprej so menda isti vlomilci poizkusili srečo pri trgovki Emi Zemljičevi v Stročji vasi. Iz okna trgovine, ki je bilo vedno zaprto in založeno z blagom, so izdrli železni križ in pobrali skozi odprtino vse, kar so mogli doseči. Plen so pobasali v vreče, ki so jih tudi ukradli. Trgovka ima dobrega psa volč-
jaka, ki pa se to noč snloh ni oglasil. Slišala pa je na dvorišču neki šum, posvetila je z žepno svetiljko skozi okno spalnice in s tem vlomilce premotila pri delu. Ko so pobegnili v noč, je še nekolikokrat ustrelila za njimi. Pes volčjak je bil še ves dan tako preplašen, da se sploh ni pokazal iz svoje hišice. Vlomilci so ga vsekakor prej primerno preparirali
Izpremembe železniške tarife za prevoz
potnikov
Konkurenčne cene nasproti avtobusnemu prometu
Ljubljana, 23. oktobra
V že ei.niški tarifi bodo 1. novembra stopile v veljavo gotove izpremembe za prevoz potnikov po osebnih in brzih vlakih. Razen tega je železniška uprava uvedla novost tako zvanih konkurenčnih cen na progah, kjer delajo železnici konkurenco avtobusi. Upravo je pri sestavi nove tarife vodilo splošno načelo, da je treba v prvi vrsti dvigniti potniški promet pri brzih vlakih. Splošna tendenca je dalje bila, da se cene III. razreda, ki so bile doslej v naši državi najnižje, približajo srednjeevropskim cenam III. razreda. Pri brzih vlakih je dalje uvedena nova tarifa tako, da je določena najnižja tarifa 32 Din za razdaljo do 50 km. Ta uvedba bo pač zadržavala turiste in druge nedeljske izletnike, da bi se iz Ljubljane vozili v brzem vlaku do Škofje Loke, odnosno Kranja, kajti plačati bodo morali za III. razred 32 Din, medtem ko so zdaj na brzih vlakih plačevali iz Ljubljane do Škofje Loke 19 Din, do Kranja pa 22 Din. Nedeljske brze vlake so prav radi rabili turisti. Tudi blejski leto-viščarji, ki so se ob nedeljah radi vozili z Bleda v Bohinjsko Bistrico, bodo prizadeti. Doslej je ta vožnja stala 14 Din, od 1. novembra pa bo stala 32 Din.
Na daljše proge pa so se cene vožnji v brzih vlakih precej znižale. Tako bo stal brzi vlak Ljubljana-Zagreb za III. razred 93 Din (doslej 103.50 Din). Na progi Ljublj ana-Beograd bo stal brzi vlak 273 Dm (doslej pa 305 Din). Zanimivo je, da je po novi železniški tarifi brzi vlak do Beograda ne bo mnogo dražji kakor potniški vlak, ki bo po 1. novembru stal 225 Din (doslej pa 203.50 Din).
Da omogoči živahnejši potniški promet na progah, kjer dela konkurenco železnici avtobus, uvede železniška uprava 1. novembra posebne konkurenčne cene do razdalje 60 km od glavnih postaj. S temi cenami, ki bodo uvedene le na progah, ob katerih vozijo avtobusi, izkuša uprava pritegniti potnike na vlake.
V območju ljubljanske železniške direkcije so uvedene te konkurenčne cene na določenih progah med določenimi postajami, medtem ko za druge postaje te wene ne veljajo. Določenih je 17 takih prog. V prvi vrsti bodo uvedene konkurenčne cene na progi Ljubljana glavni kolodvor - Škofja Loka - Kranj - Tržič. Po 1. novembru bo stala vožnja: Ljubljana glavni kolodvor -Št Vid-Vižmarje 2 Din (zdaj 3.50 Din).
Radio tenorist
svetovni pevec čarobnega glasu
JOSEPH SCHMIDT
poje
Pesem sveta
Sodelujejo:
charlote ander viktor de kowa fritz kampers
Danes ob 4., 7% in 9^4 zvečer
Elitni kino Matica
Telefon 2124
ULTURNIPREGLED
Gledališče v znamenju smeha
»Havajska roža" v operi
Prva letošnja lahkokrila noviteta, Abrahamova Havajska roža. je kljub sobotnemu rudarskemu koncertu, ki je bil natlačeno poln, privabila tudi v oper} zelo mnogo občinstva, dosti manj pa k včerajšnji reprizi.
Da utemelji in opraviči pojav »Havajske rože« in tej podobnih nadaljnjih takih in enakih »vedrejših in zabavnejših« stvari, ie uprava Narodnega gledališča naslovila Da slovenski javnost og!as, ki mora prelesti vsakega, ki mu je pri srcu obstoj te naše največje umetniške institucije. To je klic utapljajočega se ob poslednji minuti, klic onega, ki grabi za vsako bilko, da bi se rešil. Kdo mu sme zameriti, kdo očitati, da je ta bilka opereta, revija, magazin itd ? Kdor se boji tega filiptrski - meščanskega strašila, nai ponndi namesto njega drugi, učinkovitejši in solidnejši rešilni past In ako je res. a to moramo verovati, gledališka uprava poizkisila vsa sredstva, da se rpši. mora ta namen posvetiti tudi opereta. pa nai bo kakršnakoli Uprava se v milni meri zaveda, da ie to sredstvo mani vredno, da ie zaradi razmeT prisiljena de-'at? »kompromise in knnrpsije na račun či-umetnosti samo da nripelip gledališč«3
neokrnjeno in vsaj v današnji obliki iz teh težkih časov v boljše.« Dokaz temu je usodna beseda urednika »Gledališkega lieta< o Abrahamovi »Havajski roži« in opereti tega kova sploh. Naj citiram iz tega uvodnika le nekoliko stavkov: Abraham ima namen v svojih operetah, in tako tudi v »Havajski roži«, nuditi povprečni publiki to, kar si sama želi. Pri operetah Stra issa, Nedbala ali Leharja je treba upoštevati neko umetniško namero in vsebinsko invencijo, pri Abrahamu pa čutimo špekulacijo in izkoriščanje konjunkture, zato Abrahamova sorta ovene že no kratkem času. Krivično pa bi bilo obsojati njega za njegovo delo; graje vreden je čas. ljudje in razmere, v katerih se rodijo take 6tvari iri negujejo, pla čujejo ter zahtevajo. Zato morajo po takih stvareh posegati zlasti gledališča, ki živijo v krizah in težavah, ker današnji svet ni radodaren za višje vrednote. Operete, ka kor je med drigimi tudi »Havajska roža« so. na žalost postale potrebno zlo. vsai za resna gledališča. Nekdanja res zabavna zdrava opereta je očitno v dekadenci. Abraham nam to trditev jasno dokazuje. Špeku lacija očitno prevladuje, umetniška volja na ie stopila v rezervo. Upajmo, da bo »Havajska roža« prinesla tisti uspeh, v 5i-Tar nampn se bo izvajala.«
Tem odkritim in pogumnim besedam lastnega gledališkega lista, ki ie sicer v. službi gledališča samega, ni treba nič več dostaviti, razen želje, da bi se namera gle dališke uprave v polnem obsegu uresni čila.
Vsi sodelujoči so se vestno in iz vseh svojih moči potridili, da bi »Havajska roža« dosegla zgoraj opisani namen. Uprava je ljudi oblekla kar se pač da najdostoj-neje in opremila predstavo z vsemi lepo tami, ki so ji v težkih razmerah na razpolago. Ga. P o 1 i č e v a je bila prav od lična Laya in je zlasti v zadnjem aktu. kjer mora močno izoblikovati dva različna tem peramenta. dosegla močan učinek. G. G o s t i g je bil zastaven princ Lilo - Taro. k je zanj pevska stran partije preskromna ne more se razpeti, kakor bi se sicer lahko G. M a g o 1 i č je nemara preveč resen ka pitan, saj v zadnjem aktu z nenadno iz-premembo svojega ljubezenskega knna do kazuje. da ni ta resnost preveč upravičena Tehten guverner je s- Zupan J. Rus K niegov elas'ičpn. bnrkast tajnik Prav v«eČ na,"od začetka do konca, je ga. š p a n o v a ^rčkano ljubP7niva sa Smrkoljeva ravno tako kadet ga. K u r b o s o v a. G Peček je velezabaven Jim Bov. g M Rus impozanten Kaluna. prav živahen pa >e tudi g. Jel nikar kot plačilni natakar orijazen ie mali parček mlade Lave ir Tara. Balet in zbor fta po svoji plati sto rila vse. kar ee je dalo k uspehu »Ha^ai «ke rože«. Tn dr Svara kot dirigent in or kester- Precej dolgovezna ie vsa zadeva
brez kdovekake škode bi se končala že po drugem aktu; neki porednež je rekel, da je že to malo prepozno, ti kruti šlagerji niso baš privlačni, krvava sentimentalnost izpodriva vedri smeh. plesi pa tudi niso baš I sorta. No, naši publiki, zlasti najmlajši, pa tudi najvišje stoječi je bila stvar povše-či in če je bila kasa zadovoljna, pa je vse prav in dobro.
Pravica do greha v drami
(Po prvi reprizi.)
Pravica do greha? Majhen nesmisel. Je mar greh. do česar ie pravica? — Vesela Wemerjeva igra v štirih dejanjih obravnava tisto, ka se v govoru vsakdanje morale ponavadi imenuje »greh«: problem tako zvane zakonske zvestobe. — Vprašanie. ki je o niem razpravljati pač mnogo bolj mikavno za širok">grudnega razbrzdanca kakor pa žalostno za tesnega moralista. Zadeva spolne zvestobe — in vsi mpščanski pisatelji. ki v komedijah in feljtonih obravnavalo to snov. jemljejo ponavadi samo fiziološki del tega vprašanja pod lupo." dolini so za socialno in duševno stran problema. ki je življenjsko mnogo zanimivejša in globlja, po navadi brez interesa — zadeva *goli spolne zvestobp ie stara, nerešena in menda nerpšliiva pravda — prav gotovo v?ai toliko stara da dandanes v svetu umetnosti ne more ver ustvarjati živih, trajnih vrednot Za človeka ki ie dobrega razpoloženja in lahke volje, pa je na tem poHu na prebitek prilike za vesele, burkast"
Ljubljana-Medno 3 Din (zdaj 5.50 DinV Ta znižana tarifa bo zlasti služila mnogimi kopalcem in izletnikom. Za progo Ljublja-na-Medvode bo cena 4 Din (zdaj 5.50 Din), za Ljubljana-Gorenja vas-Reteče 6 (zdaj 7), za Ljubljana-Škofja Loka 7 (zdaj 10), za Ljubljana-Kranj 9 (zdaj 11.50), za Ljub-ljana-Triič 15 (zdaj 18.50), za Ljubljana-Kamnik 8 (zdaj 10), za Ljubljana-Domžale 5 (zdaj 6.50), Tudi na progi do Zidanega mosta bodo uvedene konkurenčne cene do razdalje 60 km. Dalje prideta v poštev konkurenčnih cen: dolenjska proga Ljublj ana-Grosuplje 7 (sedaj 10), in Ljubljana-Velike Lašče 15 (zdaj 18) Din. Tudi na Štajerskem bodo uvedene v gotovih predelih konkurenčne cene. Tako na progah Celje-Šmartno ob Paki, Slovenjgradec-Dra-vograd in obratno, Slovenjgradec-Soštanj, Maribor-Št. IIj in Maribor-Ruše, dalje Maribor - Slov. Bistrica in Maribor-Ptuj. Vožnja iz Maribora v Ptuj bo stala po novi tarif: 12 namesto 15 Din.
Normalne potniške tarife za osebne vlake bodo za nekaj odstotkov zvišane nasproti sedanjim. Tako bo stala normalna vožnja do 300 km v III. razredu 120 Din (zdaj 103.50 Din). Vožnja v II. in I. razredu nasproti III. razredu je zdaj povišana samo za 60 in 75 odst. Na ta način izkuša železniška uprava pritegniti potnike, da bi se vozili na oddaljenejših progah v II. razredu.
Povišanje voznih cen v III. razredu, kjer se vozijo siromašnejši ljudje, opravičuje železniška uprava s tem, da so železnice v hudi krizi. Ker se v III. razredu vozi 95 odstotkov vseh potnikov, računajo, da bo železniška uprava s tem povišanjem prejemala večje dohodke in da bo dobila tudi več potnikov za II. odnosno I. razred.
Konkurenčne cene bodo po 1. novembru znašale:
Kilometri	TI. razred	ni. razred
1—5 6-7 8-9 10-11 12—14 15—17 18—20 21—23 24-26 27—30 31—35 36—40 41—45 46—50 51—55 56—60
2.— 2.50
3.—
4.—
5.—
6.— 7.50 8.50
10.— 12.— 15.— 18.— 21.— 24.— 27.— 30.—
1.50 2.— 2.50
3.—
4.—
5.—
6.—
7.—
8,— 9.—
10.50 12,— 13.50 15.— 16.50 18.—
Koliko bodo znašale normalne tarife od l. novembra naprej, smo v »Jutru« že objavili v pregledni tabeli.
Ekshumacija vojnih žrtev
Skoplje, 22. oktobra
Pod nadzorstvom komisije zastopnikov pravosodnega ministrstva in armadnega poveljstva v Ssoplju so že 16. t. m. začeli izkopavati vojne žrtve iz dobe osvobodilnih bojev v letih 1912—1918, da bodo njihovi ostanki prenešeni v Hram slave, ki so ga zgradili v Skoiplju. Grobovi znanih in neznanih junakov so raztreseni daleč na okrog po okolici Skoplja. Mnogo jih je na Gazi-Babi. potem okrog Top-Hane in na drugih toriščih hudih bojev iz leta 1915. V okolici Skoplja počiva tudi mnogo junakov, ki Jih je ugrabila smrt v zori naše svobode po preboju solunske fronte. Ko bodo Izvršene ekshumacije v okolici Skoplja, pride na vrsto okolica Vele-sa. Ostanki junakov iz teh krajev bodo položeni k večnemu počitku v grobnici v Tomislavljevu blizu Velesa.
konflikte in za veder, zdrav, čeprav ne morda kdo ve kaj očiščevalen smeh.
0 Wernerjevi komediji moramo priznati. da je to delo o približno pol ducata za-konolomov in ljubezenskih izdajstev v dostojnih mejah duhovite domislice in lahkotnega amoralnega vzdušja. Njegova gospa tašča, ki sedi sredi mladega, razvihranega 6veta in sproti razmotava zamotane usode vročih uhajačev. je v literarni galeriji tašč redka figura: vse razumevajoča, vse odpuščajoča stara žena. ki ie tako globoko že okusila iz kupe življenja, da zanjo ni nobene etične norme več. ki bi mogla greniti odnose med ljudmi. Okrog te svojevrstne tašče pa pisana družina malo vsakdanjih, malo nenavadnih ljudi, ki V9i brez izjeme s svojim ravnanjem butajo ob pregraje svoje igrane, samo na zunaj priznavane erotične morale. V dveh likih komedije —
v barsk! plesalki in pa v .Teli. ki na tihem ljubimka s soprogom svoje prijateljice — se avtor dvigne celo do rahlega protesta pr^ti lažni, legalizirani moral' naše drv-i-bi. a ilr kakSnpga izhoda, do kakšne rešitve Wprner n« vp poti Toda smeh in dob"a, odpuščajnča mispl - pričata o tem. da ima o5siteti svojega človeka oošteno iskreno r-H _ ii smph njegove Igra prehaja na Itudi. kakor se ljudie pa5 -adi smejejo vsem malim, neodpravljivim, nerešljivim ne-zg.vlam in nerodam.
V R r p f t o v i reži?' ie »Pravica do greha« dobila iasno. skrbno izdelano odrsko oodobo. razgibano dejanje se '9 do polnosti izživljalo v urejenem prostoru. Dobra, hm-
Domače vesti
• Sodniški izpit Je napravil preteki« petek pri predsedni&tvu apelacijskega sodišča v Ljubljani g. MilivoJ Ilešič, sodniški pripravnik pri okrožnem sodišču v Celju.
_ Čestitamo!	„
» Premestitve v sodniški službi. Premeščena rta od okrožnega sodišča v Ljubljani sodniška pripravnika g. dr. Robert
njegovih visokih časti ▼ frančiškanskem redu. Anton Kazilari se je rodil L 1850. t Cavtatu kot potomec najslavnejših mornarjev dubrovniške republike, ■ v samostanu, kjer je umrl, pa je tudi dovršil svoje študije.
• Seja Zveze zdravniških zbornic. "V
nedeljo dopoldne se je v Beogradu vršila
Kramfoerger k okrožnemu sodišču v Mari-	seja Zveze zdravniških zbornic. Na dnev-
^amber«er k oKTOZnemu ^	nem reda ^ biu aktualna stanovsKa rpra-
^L	Sanja. Med drugim so razpravljali o spo-
f"zJna«£ ^govorjenje . visoki kol-	ru. ki je nastal med zagrebško travniško
tu^f rtopnjf n^ga nTr^l če mora kal-	zbornico in okrožnim uradom za zavaro-
+,, rritt n<5t»Tiova kakor le Vodnikova druž-	vanje delavcev.
™ Av bodočnost, ker oni	• Družba sv. Ciril. In Metoda prosi
kf'^ 7rvi klican?, kažejo tako malo za-	svoje podružnice, da poberejo članarino za
Sn^f, L^ierSapredek. Saj uspeh te	tekoče leto ter jo nakažejo vodstvu po P<>
n^niha želi tudi. da oodruznice
družbe" ni samo zadeva odbora, ampak vsenarodna zadeva. Ako družba pripravi tako lep dar za 0 Din kakor letos, pač zasluži, da se dvigne število članov ♦ Higienski zavod v Ljubljani objavlja
ložnici. Družba želi tudi, da podružnice čimprej razpečajo razposlane razglednice, narodne kolke ln bloke v prid skladu septembrskih žrtev.
• Delovanje Vzajemne pomoči vzpostavljeno. Z odlokom g. bana dravske ba-
glede na številna vprašanja zaradi preda-	stavljeno
7r„„{ iT, namestitve Dotujoče higienske |	novine z dne 7. okto&ra t. i., v-lla. « .
frlS je v mejah razpolož-	5357/21, je bilo Vzajemni pomoči, registri-
Hivih sredstev in ob sopomočT zainteresi	rani pomožni blagajni v Ljubljani vzpo-
1 S ta pripravljen prirejati po-	stavljeno delovanje v vsem obsegu, obenem
SSna javna zdravilna predavanja, toi-	so bila registrirana predložena pra^ V
pogoji namestiti P^fočo .giensko^a, |
Zvočni kino Ideal
SAMO DVA DNI
Harry Piel
Y
Uonny
ukrade Evropo
Harry Piel kot dirkač in zverinec. Polno napetih scen, konjske atrakcije in akrobacije.
Predstave ob 4., 7. in 9- uri zvečer.
požar, je bila že vsa koča v plamenu. Starko so potegnili iz ognja vso ožgano že mrtvo.
♦	Obledele obleke barva v različnih barvah In plisira tovarna JOS. REICH.
♦	Dom slepih mladenk v Beogradu. Društvo za varstvo slepih mladenk v Beogradu si že od prevrata vneto prizadeva pri zbiranju sredstev za zgradbo doma, v katerem bi našle zavetje slepe mladenke, kajti zavod v Zemunu sprejema samo dek.
oer zaigra Beranovo ?Legendo« sa velik, orkester in Dvofakovo mogočno uverturo »Karneval«. Opozarjamo, da so vstopjice v prodaji v Matični knjigarni.
u_ Praške Izletnlce maturantke mest-
ne ženske realne gimnazije I. 1930. vabim, da pridejo jutri na kolodvor ob 10. dopoldne pozdravit nafto prijateljico go. Smo-lafevo Capkovo. Dr. Iv. Lah.
u_ Poročila sta m ▼ nedeljo g. inž.
Vinko Kregar in gdč. Tinca Skufcova. _ Obilo sreče!
u_ ženska sekcija Jadranska straže
vabi svoje članice k polnoštevibii udeležbi sprejema delegatk JedinBtva slovanskih žen jutri ob 9.45 na glavnem kolodvoru.
u_Tajništvo JNS danes 24. t. m. ne bo
imelo uradnih ur, zaradi čiščenja prostorov.
u_ Predavanje podružnice 8 V D. Jutri
ob 19. bo ravnatelj mestnih nasadov g. Anton Lap v predavalnici min. instituta na univerzi nadaljeval svoje predavanje o cvetju v Jeseni, ki Je minilo sredo prijateljem jeseni svetočih rastlin odkrilo toliko novega in koristnega, da so vsi poslušalci odhajali z največjo pohvalo. Pokazal in opisal bo spet več novih rastlin, obenem pa bo dajal tudi navodila, kako naj prezimujemo razne rastline na vrtu, v sobi in v shrambah. Vstopnine ne bo.
u— Novi odbor Jugoslovenskih primorskih akademikov. Na rednem semestral-nem občnem zboru Kluba jugoslovenskih akademikov v Ljubljani 18. t. m. Je bil Izvoljen nov odbor: predsednik abs. phil Hrovatin Viktor, podpredsednik cand lur. Valentinčič Vekoslav, tajnik stud. tur
Zvočni kino Dvor
Telefon 2780
Cirkuške atrakcije z
Olgo Baklanovo
Krvava maneža
Akrobacija človeka brez nog. — Sijamska dvojčka prvič v filmu. — Napeti prizori med cirkuškimi igralci.
Predstave vsak dan ob 4., 7. in 9.
zvečer.
u_ žrtev zlobnega varanja so postal predsinočnjim naši reševalci v Mestnem domu. Po mestu se je na večer raznesm novica, d« je padel v Ljubljanico neki otrok. Zadeva je bila javljena reševalni postaji in so reševalci cemudno preiskali z drogovi vse globine. Rezultat pa je ostal negativen. Nesreče namreč siploh m bilo. Taka varanja reševalnih organov so vse obsodbe vredna In zaslužijo krivci temeljito kazen.
Silo so JI hoteli storiti. Na Ljubljan.
štev želi zavod čimprejšnjih prijav * na- | dosedanje člajae tudi ^eko sedaj maksiml l .m-«-	—, m^ni doslel nastavilo i	.......™—	— -	------------"
vedbo časa, v katerem naj se prireditev	— ..... ^	"
Izvrši.	_.
tivna zavarovanja. Dosedanji člani prejmejo nove članske izkaznice, v katerih jim bo v zmislu novih pravil določena tudi vi-fflna zavarovalnine tako, da se reducirajo zneski od preko 10.000 Din na to fiksno vsoto, kot maksimalno, ostali pa relativno nižje. V izkaznicah se določi tudi višina • Za poplavljence v Dobrepoljah ta j članarine oziroma prispevka. Za »prejem «4tiuM»Ji so darovali- Novakova Marija iz I n<>vih članov so odrejeni strogi pogoji, ta-Liubliane 100, gg. Kotel B. in M iz Ljub- ko da bo onemogočena nepravilna «P°ra-liane 200 podmladek RK v Vb razredu v ba. Pravilno prevedbo in delovanje Magaj-Mostah pri Ljubljani 60, neimenovani iz ( ne bosta nadzirala odposlanca kraljevske
J. MAČEK
Ljubljana, Aleksandrova c. 12 Ima največjo izbiro sukenj, površnikov itd. za gospode in otroke.
------------- . . »Moja volja, pri Indjiji doslej °^avUo blagajnik stud. iur. Figar Ak*j- I	' - To"šta'občutila v nedeljo zvečer me-
rane starostne dobe to tudi brez pristanka že veiiko število sleP1h deklet, potreba knjižničar stud. iur. Klemene Stane,	J^ski pomočnik France in pa njegova te-zavarovanca, ki je za nova zavarovanja takega doma v neposredni Mižini ve* ke- r ^ _ur Meržek Karedi odbor-	^Ska Vračala sta se s Posavja proti predpisan. Dfločiti pa mora vsa spekula- ga mesta pa postaja vedno večja. Sedaj je Podvršič Albin in stud.	°ut Na poljski poti pa so ju naenkrat ----»i^ prej. . hpn2.ra1ska občina dala društvu na razpo-
muIi/itII aha 111 r Ba- I	_______tomno »pnee. iti SO
A/mDijaiie	ee-	- —— __-
ljane 200, podmladek RK v Vb razredu v
"Mostah Pri Ljubljani 60, neimenovani iz ------------------_
Ljubljane (Jegličeva l-I.) 60, Anton in banske uprave, ki so jima dana podrobna Marija Kaluža iz Ljubljane 100, ljubljan- | navodila, ska podružnica »D-unava« 500, Klemm Ferdinand iz Soteske pri Straži 100, Turk Rajiko iz Ljubljane 100, odvetnik dr. Albin Sver iz Ljubljane 100, upravitelj Standard Vacuum Oil Comp. Alfonz Lorger iz Ljubljane 100, foto-atelje Rovšek iz Ljubljane 50, šola z Viča 180, Anica Meh-lebova iz Ljubljane 200, Teodor Kom iz Ljubljane 100, dr. Juro Adlešič iz Ljubljane 400, Ivan Zupančič iz Ljubljane 50, Brcar & Co. iz Ljubljane 200, krajevni odbor RK iz Tržiča 4390.75 in pošiljko blaga ju čevljev v vrednosti 2100, tovarna pohištva Naglas iz Ljubljane 500, zob-atelje Ferdo Palovec iz Ljubljane 50, dr.
beograjska občina dala lago obširno zemljišče na Boždovcu, kjer bo zgrajen toliko zaželjen dom slepih mladenk.
V znamenja križa
tech. Vuga Mirko, revizorji abs. lur. Ba- _riCele zasledovati tri temne sence, ki so ------------A„t,«, I ge dejanBko lotlle najprej Franceta, potem
pa so hotele storiti ženski silo. Neznanci so ji raztrgali zgornjo in spodnjo obleko Napadenca sta se rešila sirovih tok šele zaradi kričanja ženske. Ustrašili »o se in slednjič pobegnili, ne da bi jim nakana uspela. Zadevo sta napadenca prija-
čič Zdenko, cand. iur. Laharnar Anton :n stud. »ur. Koršič Mirko. _ Na občnem zboru je bil sprejet sklep, da se staro ime Klub jugoslovenskih primorskih akademikov izpremeni v Klub Jugoslovenskih akademikov iz Trsta Gorice in Istre v LJubljani.
u_ Za sklad septembrskih žrtev so na- yUa p^ciji/ kj je uvedla zasliševanje in
brali ob 451etnici ustanovitve^ realskega j napadalce re8 že izsledila.
♦ življenje si je vzel 521etni Karel Poje iz Gotenice, ki je bil močno gluh m tudi dokaj slaboumen. Revež se je potikal po okolici, v nedeljo proti večeru pa je v Novem mestu skočil pod avtomobil, ki je bil namenjen na kolodvor. Vozilo Je nesrečnika najprej sicer odbilo, padel pa je tako nesrečno, da mu je šlo zadnje kolo preko glave. Obupanec je izdihnil med prevozom v bolnišnico.
Iz LfuMfane
u_ Proslava češkoslovaškega narodnega praznika. Konzulat ČSR v Ljubljani »poroča, da priredi konzul v soboto 28. t. m
—------------ - - _ . ni. Svoji poročili sta dodala še tajnik g. I na dan češkoslovaškega državnega praz-
Alojaaj Kobal iz Ljubljane 50, Marija Dre- | Ivan€tič ln blagajničafka ga Milena Suš- I nika recepcijo na Erjavčevi cesti 21, I. nikova iz Ljubljane 100, Bojan Drenik iz I nlkova gledi] je referat sreskega nadzor- nadstropje, od 17. do 19. ure. Na to pro-Ljubljane 50, primarij dr. Derganc iz Ljub- nifea Zag0rca o šolskem delu in novih slavo si dovoljuje konzul vobiti vse pri-ljane 50, Fr. Kham za motoklub >Ljublja- j na5rtih" Za tem ^ dai nekatera navodila padnike ČSR in prijatelje češKoslovaške no« 1000, Gjud Aleksander iz Ljubljane j 0Jg g Viktor Pirnat. Pri slučajnostih | ga naroda,
Je bil siprejet predlog, da vsak organiziran član (ica) plača mesečno za brezpose ne učiteljske arbituriente po 1 Din. Ta predlog po poslan tudi sekciji, da se o njem iz
V znamenja križa
• Učiteljski zbor v Novem mestu. V
soboto je zborovalo v osnovni šoli v No-vem mestu novomeško sresko učiteljsko društvo. Vodil ga je predsednik učitelj g. Vilko Menard, ki je poročal o poteku banovinske in državne skupščine v Ljublia-
društva >Sloge< njeni člani 3201 Din. — Lepa hvala!
V znamenj n križa
u_ Angleško društvo v Ljubljani objavlja, da bo ga. Grahorjeva pričela s tečajem za začetnike začetkom novembra.
i V/D uv --------------.
Dar slepim. Namesto venca na pokojno gospo Mikličevo daruje 100 Din za slepe invalide g. dr. Iv. Hogler ml. na Du-naju.
Iz Celja
e— Dobrodelni koncert v celjskem gledališču. Osmošolec g. Milan Stante, ki J® bil letos nagrajen na tekmi jugoslovenskih harmonikarjev v Ljubljani s prvim darilom v težki skupini kromatične harmoniKe je priredil v soboto 21. t. m. zvečer t Mestnem gledališču v Celju dobrodelni koncert
na
Prijave sprejema ob torkih in petkih od	I *na kromatični harmoniki v korist revnih
18. do 19. ure v društvenem lokalu, Rož-	dijakov. G. Stanteju se pri igranju na har-
na ulica 41.	moniko pozna, da je talentiran muzik m
Društvo slušateljev fNorofake	da ima dobro predšolo v klavirski šoli
kultete na univerzi v LJubljani bo ime-	glasbene Matice v Celju. Kromatično har-
lo svoj 28. redili občni zbor v soboto 28.	mon&0 igra z Tutino in temperamentom,
t. m. ob 15. na univerzi v predavalnici, so-	Instrument mu zveni polno, izenačeno m
ba št. 77 z običajnim dnevnim redom. Vsak	Nekatere točke sporeda je podal
o+.rai*ni T>raai^ i« treba tri dni preje ja-	| dovršeno. Najbolj posrečeni so bili
F - - ~ • — ----- »Boheme«,
300, tvrdka Vojnovič & Cie. iz Ljubljane 100. zaloga stekla ln porcelana Alojz Pau-schin iz Ljubljane 50, hotel Miklič iz Ljubljane 100, tvrdka »Material« iz Ljub-
stvarni predlog je treba tri dni preje ja viti odboru, da o njem razpravlja. Za kasnejše predloge mora skupščina Izglasovati nujnost, sicea- se o njih sploh ne bo
razpravljalo.
n Joseph Schmldt poje r laitnem kinu Matici tako, kakor do sedaj ni še nih
motivi iz Puccinijeve opere Powelov »Gondolier«, sijajni, tehnično komplicirani Weinbergerjev »Furiant« « opere »Švanda dudak«, Jaklovi »Slovenski biseri« in plesna glasba. Občinstvo, ki je v lepem številu obiskalo ta svojevrstni.
u— Spored slavnostnega koncerta v proslavo češkoslovaškega narodnega In državnega praznika, ki bo v petek 27. t. m.
_________ob 20. v veliki dvorani Uniona. Koncert
ljane" 100, tvrdka »Spectrum« iz Ljublja- I ^vi^ vs*e učiteljstvo dravske banovine. I otvori pomnoženi operni orkester pod j ^IT^Nie^ova »Pesem sveta« prodira v I v lepem številu obiskalo ^
ne 50, kulturno in prosvetno društvo »Edi- «, Nar0dna knjižnica In čitalnica v Za- TOdstvom ravnatelja Mirka Poliča s Sme-	^!caP £iubi]ančanov. Ne zamudite prilike,	vseskozi uspeli koncert, je P""jaio koti
" ------ ' " J" ' - — *--" - ' tanovo simfonično sliko »Višehrad« Za-	^slavnejšega pevca sveta. _	certantu živahne aplavze. G. Stante je pre
tem bo imel slavnostni govor podpredsed-	p*dstave dnevno ob 4., 7K m 9K zve-	jel tudi lep šopek. — K. r. nik JČL dr Stare. Po državni Mmni pa	Qnt3vno ° e— 50 letnica Antona Orazma. Znam m zapoje Vilma Thierry-Kavčnikova zadnji	kvaliteti blaga ta naj-	ugledni krojaški mojster in hism poses.-prizor iz opere »Libuše«, v katerem Libu-	S in dni-	nik Anton Oražem v Celju se srečuje dala prerokuje slavno bodočnost češkega	priM m" A T,	nes z Abrahamom. Jubilant živi v Celju ze naroda. Spremljal jo bo operni orkester	g^odnta potreMtein^riJ^F i^K« ,	^	L 1902. in se ves cas živahno V >11. delu zapoje tenorist Franci Ivan po	LJUBLJANA, Sv. Petra cesta ^ J	udejstvuie v nacionalnih in kulturnih dru-en Lajovičev in Pavčičev samospev in tri	u_ Vode na Barju še vedno niso popol- ^deloval je več let kot pevec pri
nost« iz Beograda 2058.50, tvrdka »Zmaj« iz Ljubljane 300, ključavničar in vodovodni instalater Ivan Triller z Bleda 100, »Var-dar« iz Ljubljane 200, inž. Josip Dedek iz Ljubljane 100, tvornica kartonaže Franc Hergouth iz Maribora 100, dr. Leon Šav-nik iz Ljubljane 200, tvrdka Singer lz Ljubljane 50, sodavičar Emil More iz Ljnbljane 50. d. d. Milarna in svečama iz Ljubljane 200, tvrdka Sever & Komp. iz Ljubljane 100, Tovarna kranjskega lanene-ga olja in firneža Hrovat & Komp. iz Ljubljane 500. 1. konjeniška brigada iz Ca-kovca 624, tvrdka »Tribuna« iz Ljubljane 100, »Zlatorog« lz Maribora 500, dr. Ivan H5gler iz Ljubljane 200 to Helena dr. Bogatajeva iz Ljubljane 100 Din.
♦ Smrt zaslužnega dubrovnlškega narodnjaka. V samostanu Malih bratov le umrl najstarejši dubrovniški frančiškan Anton kazilari, ki si Je pridobil velike zasluge za svobodo ln prosveto naroda v Dalmaciji. Njegovo nacionalno delovanje je bilo avstrijskim oblastnikom v veliko spotiko, zaprli pa ga vendar niso zaradi
ZA PULLOVERJE PRISTNA
ANGLEŠKA VOLNA
TONI JAGER, Ljubljana, Dvorni trg 1
259
grebu (GunduLčeva ulica 29) priredi v sredo 2-5. t. m. društveni sestanek, na katerem se bodo obravnavala razna društve na vprašanja. Razen tega bo predaval profesor dr. Boris Zarnik o ledeni dobi (s projekcijami). Začetek predavanja ob 21 Gostje dobro došli!
• Samomor uglednega beograjskega le-karnarja. V Beogradu je povzročila veliko senzacijo prostovoljna smrt lastnika najstarejše lekarne »Sv. Sava« in predsednika beograjske sekcije lekarnarske zbor-
uia.il ucvsibjdj»«j	-——-------- -— i	Bjicvuiun i«	---------- ,	_ i ------ _ , . .	__.„!. _a nnr. i Celjskega pevskega —■— — j-
niče g. Sime Protiča, ki se Je v soboto	solista bo spremljal na klavirju dr. Dani-	in blatu. Ljubljanica je padla spet na nor zye<! .§ih društvenih članov. Kot pevec v
opoldne v svojem stanovanju zastrupil. Iz	lo gvara_ sklepno točko slavnostnega kon-	malno višino, v jarkih po Barju pa je s« ^^^ ^ ^ yečkrflt nastopii na odru.
lekarne je prišel kakor običajno ter je že-	certa bo imei spet operni orkester, in si-	mnogo vode, ki le počasi odteKa t stmgo- Oražem ie izredno skrben družinski
ni še dejal, da pride takoj h kosilu, ko	_____If dje so že pričeli gjoče. vTeskozi soliden značaj. K petdeset-
__1__tr- ^.l^al: tr nlocnvn I	_______ I ,1« nniv knmor moralo POneKOa aova.zai.1 I	___:____jakmn
Kakšen puder zahteva koža
Samo »akSen puder, ki »e dobro prime toi* ter njdipraTi ne^prije-teu bleak aoen in nuMeo te^led. Dober pnder mora. kakor Porenal puder, biti neviden i:a obraza. It ii^te riževe moke. popolnoma neSkod-lj!r. dobro parfamiran in » ainojfobrojmb nijansah. — Vsaka polt tahtera svojo ba.r»o pudra, ker mm-o « tn-imerno barvo pudra zomoret« dos*£i oni dobri ln lepo negovani izgled. 1 škatlica Porenal pudra 24 Dim.
CVibiva ge povsod, ali po p^ti pošilja Kobilvn-r parfumerija. Zagreti. Tie-s 34.	U
lo lahkomiselna, dobrodušna tašča je bila N a b 1 o c k a, v njenih varnih rokah ee je zame tavala in odmotavala vsa ljira. Mladega zdravnika, ki se je spozabil, je v psihološko jasni, do podrobnosti izob'ikovani podobi igral Jan. njegova dobra, čista žena z eno samo skrito peso za seboj je bila Vida Juvanova. Nezvesto prijateljico malo zanesenih nazorov o ljubezenski morali je v ostro izdelanem liku poJala Mira Danilova, bareko plesalko Eriko, malo problematično, čudaško, v bistvu neverjetno žensko svobodnega poziva, je Medvedova izživela tako. da je iz neverjetnosti ustvarila resnico. Sancin je iz epizod j mornarskega oficirja odigral orizor, ki ostane v spominu. Cesar je bil dobrodušni. nerodni, grešni očka z dežele.
Komedija bo brez dvoma našla mnogo občinstva.	F"-
»Obračun« s Krležo. Miroslav Krleža je izdal pred leti izvrstno polemično knjigo »Moj obračun s njima«, t. j. 9 kritiki m posebej še z gledališkimi kritiki zagrebških dnevnikov. Sedaj se je oglasil pesnik in kritik Stanislav Šimič in je v knjižici »Krleža kao kritik« (Zagreb 1933, Izdanje »Slo-bodni spisi«, str. 74) podvrgel kritiki Krle-£evc kritiko. Šimič podrobno analizira nekatere njegove literarno - kritične eseje, zlasti esej o Kraničeviču in podaja na stra-23. razpredelnico ponavljanih
ni
stavkov pri Krleži — pač nenavadna oblika v literarni kritiki. V splošnem izreka do-
si umije roke. Ko so pogledali v njegovo sobo, je bil že mrtev. O vzrokih svojega bega iz življenja ni zapustil prav nobenih pojasnil. Pokojni Protič, ki si je pridobil neprecenljive zasluge za organizacijo lekarnarjev, ki je bil tudi tajnik Strokov-njaškega sosveta za kontrolo zdravinih sredstev, Je bil star 53 let ln zelo priljub ljen v vseh krogih.
» Grozna ®mrt ameriške Slovenke. V kraju Breezy HlUu v Zedinjenih državah je postala žrtev strašne nesreče rojakinja Frančiška Pevčeva, stara 75 let in doma iz Gornjega Tuhinja na Gorenjskem. Sa. motarila Je v svoji koči in najbrže se Ji ;e prevrnila svetiljka. Ko so sosedi opazili
Pričetek plesnih večerov S. K. Ilirije
bo Jntri ob 30. v zeleni dvorani hotela
UNIONA.	1H26
Vstop samo proti vabilu. — Reklamacije vabil v kavarni »Evropi«.
kaj slabo sodbo o formalni in vsebinski strani Krleževih esejev, pobija njegove umetnostne in literarne nazore, očita Krleži pomanjkljivo znanje, kritizira njegov slog in jezik in si sploh prizadeva, da bi njegov pomen kar le moči zmanjšal ter avtorja »Glembajevih« uvrstil med povprečne pisatelje. Kritiki te kritike kritik se bo nudila prilika, da razčisti Šimičev odnos do Krleževega dela in dožene, kje in koliko ima avtor prav; mi beležimo to knjigo samo kot značilen pojav. V literarnem življenju se vidno odraža ves današnji duhovni kaos s svojo, naravnost že dramatični problematiko, tudi ta poizkus 9 Krležo razodeva vso zapletenost sedanjega iskanja trdnejših in jasnejših j>oimov o duhovnih vrednotah. Dvjmimo samo, da bodo take kritike kritik koristile literaturi, katere vpliv na življenje množic je čedalje manjši.
Petdesetletnica Narodnega divadla v Pragi bo prihodnji mesec proslavljena s svečano matinejo in s ciklom jubilejnih predstav. Ta ciklus obsega dramatska dela: Vrchlickv »Sodišče ljubezni«; Jirasek, »Jan Hue«; Str.oupežnicky. »Vaclav Hrobčicky z Hrob-cic« - Leyer, sEadur a Mahulena« (s Su-kov" glasbo) in Mrštik. »Mariša«. ©pere: Smetana. »Libula«; Dvorak. -»Jakobiii; Fibich »Mesinska nevesta«; Kovarovic, »Psohlav-ci< in Janaček, »Njena pastorka« Pripravljajo tudi razstavo, ki bo podala celoten pregled dela in uspehov Nar. divadla.
0 položaju pesnika v današnji dobi je izjavil eden največjih sodobnih čeških pesnikov Jo9ef Hora mbed drugim: Naši do-

travnikih.
n Tramvajska dela pred bolnišnico na
Zaloški cesti kakor tudi na ostali progi »o v teku. Razkopana cesta pred poslopjem bolnišnice, kjer vlada navadno večji promet, pa hudo moti razna vozila, a tudi pešce, ki tam izstopajo. Med njimi so tudi bolniki, ki se komaj prekopljejo na ne-razkopano cestišče pred bolniSkim poslop-
uspešnega dela.	,
e_ V gledališču uprizori ljubljanska
drama drevi ob 20. znano dramo Miroslava Krleže »V agoniji«. Opozarjamo neabo-nente, da si danes takoj nabavijo vstopnice v predprodaji v knjigarni K. Gončarja
vdove.	.	, ,
O Julijskih Alpah bo predaval t pe-
Kralfica sužnjev
Velefilm v stilu grandioznih filmov »Ben Hur« in »Quo
vadiš« Maria Corda. Predstave danes, jutri in v četrtek ob pol 7. in pol 9. zvečer. Dopolnilo velezani-miv zvočni tednik.
—nt
iO, 8	D>M
svojo zbirko.
U- živinski sejem v Ljubljani se bo namesto v sredo 1. novembra (praznik Vseh svetnikov) vršil že v torek 31. t. m., naslednji pa 15. novembra, to Je tretjo sre-
d°u_ Plesni večeri SK Ilirije. Jutri ob 20. se bo vršil v zeleni dvorani hotela Union prvi plesni večer, katere bo_prirejala m-
Pride!	P1™®1
Paul Abrahamova opereta Ljubezen z neba
mači poeziji nedostaja resonančnih tal, če; prav današnji poeziji ni treba tožiti, da bi bila osamljena, zakaj sedanja doba je za njo neskončen vrelec, vrelec, ki je mnogo obilnejši kakor je bila doba pred vojno. Neugodno je samo to, da prav današnja doba, polna političnih zmed, brezposelnosti in drugih družbenih izprememb, ne išče poezije.
Roman Jaroslava Durycha »Blodnje«, ki
je izšel lani tudi v slovenskem prevodj (izdala Umetniška propaganda), je Paul Eisner preložil v nemščino in izide v kratkem pri Pipperju v Monakovem. Tudi nem- ___________ __ .
ški prevod te krasne wallenštemske epo- pravljajo posebne atrakcije peje je skrajšan.	u_ Plesna vaja J. n. a. d. Jadrana bo v
četrtek v dvorani Trgovskega doma Vodi
g. Jenko. Igra »Ronny« jazz. Začetek točno ob 20. uri.	___
jem Zaradi tega bi vsekakor kazalo, da se tek 27. t m. ob 20. v mali dvorani Celj-tramvajska dela pred bolnišnico še bolj skega doma znani alpinist g. dr. Henrik pospešijo in se tam prostor čimpreje Turna iz Ljubljane. Predavanje, ki ga pri-uredi.	redi Savinjska podružnica Tk Skale, bodo
Združenje trgovcev v LJubljani spremljale lepe skioptične slike, prosi vse cenjene gg. člane, da blagovoli- e_ Rdeči Križ za poplavljence. Krajev-jo čimpreje se odzvati akciji za poplav- nJ cdbor Rdečega križa v Celju je na svoji Ijence, ker želi uprava čimpreje zaključiti sej; 19 t m. ZOpet razdelil 5000 Din kot
prvo pomoč poplavljencem. Sklenil je tudi, da bo Rdeči križ uvedel nabiralno akcijo, da zbere obleko, obuvalo in živež za zimo, ko bo treba marsikje priskočiti na pomoč. Določil je tudi večji znesek za nakup kuriva, ki ga bo delil najubožnejšim. O Vseh svetih bo društvo pobiralo na obeh celjskih pokopališčih »števni novčič«. Vsi,
—.	nnudaria- I k°do ta dan prihajali h grobovom svo-
rija odslej vsako sredo. Izr^nopoudana	na ^ rimernimi darovi
mo, da bodo ti v^erizanovincemzaze j	g bednih.
izvežbane plesalce, zato vabimo prav vse,	TekmOVanJe najlepših Izložb v Celju,
ki želijo preživeti nekaj lepan, veBenn	IzkuSnje zadnjih let so pokazale važno re-
zabavtnih ilirijanskih večerov. ^	klamno sredstvo. Zato napredni trgovec
obveščamo, da so vabila razposlana, iv ^gv^a navečjo pozornost učinkovito ure-mur po pomoti ni bilo	°.3EB jeni izložbi. Da bi tudi Celje v tem oziru
reklamira še danes in Jutri	| ne zaostajalo, so celjski aranžerji sklen-li
prirediti v nedeljo 5. novembra tekmovanje najlepših izložb. Zdmženje trgovcev za mesto Celje je spričo važnosti te prireditve prevzelo pokroviteljstvo. Upamo,, da bo uspeh te prireditve dokazal tutu onim trgovcem, ki še dvomijo o tem, da je okusna In moderno urejena Izložba najboljši prodajalec.
e— Koncert koroških narodnih pesmi priredi pevsko društvo »Oljka« v sporazu
ropi, kjer se dobijo vsa pojasnila za te večere. Za plesne večere vlada med članstvom in med pristaši Ilirije, ki so doslej pogrešali takih večerov. Izredno veliko zanimanje. Za posamezne večere se pri-
Dosojilnl konzorcij, kreditna mu s Klubom koroških Slovencev v Celju
zaSa državmih uslužbencev v Ljubljani, v soboto 28. t. m. zvečer v veliki dvorani zadruga arzavnm u	11158 I Narodnega doma. Na koncert opozarjamo
,	11158
ima svoj
IZREDNI OBČNI ZBOR
v ponedeljek, dne IS. novembra t. 1. ob 20. url v magistratnl posvetovalnici, Ljubljana, Mestni trg. Dnevni red:
1.	Citanje Savezovega akta in poročila o revizije zadruge.
2.	Sprememba pravil.
3.	Slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti bo pol ure pozneje istotam drugi izredni občni zbor z istim dnevnim redom, ki bo sklepal veljavno ne glede na število prisotnih članov.
vse prijatelje koroške pesmi.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 zvočni velefilm »Renegati« in zvočna predigra.
e_ Naraščanje brezposelnosti. Pri ekspozituri javne borze dela v Celju se je od 11. do 20. t. m. na novo pojavilo 88 brez-posekiih (70 moških in 18 žensk). Posredovanj je bilo 33 (za 19 moških in 14 žensk). Odpadel je en moški. Dne 20. t. m je ostalo v evidenci 452 brezposelnih (426 moških in 26 žensk) nasproti 406 (384 moških in 22 žensk) 10. t. m.
e— Npve srečke državne r*nedne lote-rije io ie dospele to se dobe ▼ podružnici »Jutra* v Celju.
e— "Zaplenjeno kolo. V nedeljo je stražnik «pri savinjskem brcdu ustavil oekeae suis&ivega moMssg« s kolesom m zabte-▼Ada se legitimira Možak J« n«kaj ^
*kal po žepih. potem ^fhSTtL
izmuznil in pomešal med
Kolo je znamke »Pucfa-, št 2,.618, brez
evidenčne številke in vredno o .rog 800
dinarjev.
Iz Maribora
i- Iz organicadle Maistrovih borcev.
Vsa ona diufcva. ki so vabliena kjjesfcmku »Zveze Maistrovih borcev v Mariboru«, dae
■20 l m. se obveščajo, da se bo seia pn-
če'a ob 20. UTV
a— Šahovske »aeradae tekme. V prvem k:,:n T prvi skupini so bile odigrane aa-siednie igre: 3:en ie dobd proti Kramerja, Lcbkov proti Lukeša, Savli proti Jordanu. Kanič nrat: favalu. Ostanek prote Rome-i-, dočim je bila partija Kukovec - Kuster prekinjena in se bo najbrže končala remis. E:;a pari a v tem kotu se bo šele igrala. "V dragi skupil je zmagal Kotnik proti Bizjaku, Lorber proti Hvaku, Gobec m.. proti Gujzniku, Oobec star. proti ^ redečim je Fišer reimfeiral proti Cizlja. Na tekmovanju sodelujejo vsa šahovska društva v Maribora. Drago kolo se bo igrato r>r'hodn'o nedeljo 29. t m. "a- Kolesaril ta lastniki fflakerskfc v« se opozarjajo, na! dvignejo svoje e^defrt-: > tablice pri predstojništvu mariborske Kftna polije v sok §t IS. med otaCai-Piru uradismi transi, najpozneje do 1. ao-".'etnbra. ker bo pozneje vsak las®* lila brez nove evidenčne tablice najstrožje
kazrovan.	.. ..	.
Vočnf požar na Pobceži«. V noč; od
na včeraj ie okrog 2. ure «ena-doma Lzbrolma požar v gospodarskem po-s ^ru posestefka Antona Tocača ca Po-b-ežru. Pobrežk: gasilci so bili v seka: mv r.utah aa krfu požara in se !:m fe i io ogenj kmalu pogasiti, tako da ie škoda . majhna. Pač pa je obstojala »radi : -5 dragih hiš velika nevarnost ve«e po-•iTB« katastrofe, ki so jo prepreči vra
t-R^n^ce , poficae Med panjem
hlevu neke gostje v Hočab ie bil okrajen de-avec Franc D. V nedeljoja je o.<ra-denec siuiajao srečal tatu v Maribora m Zi takoj zgrabS ter oddal pou<*- J '0ka'u :e bil aretiran nek; mozasar. •Z jVpo silno nizkih cenah prodajal srebrno orodje, ži-ičice in vi** za sad,e Ker - mogel dokazati poštenega izvora tei brnine je moral v zapor - Up^enemu rvolcUskemn straži Jo«**	^a
F ankopanovi cesti ie ^J^TloLZ dota preproga, vredna 300 1ko.ar£
Henriku Lešnika pa je izg*>3o t neke gc^ <-ne pri De vid Mariji v Brez-n 1000 Dn vredno kolo z evidenčno številko ol.71-.
Iz Kranja
Sestanek volilcev. Vse volilne člane JNS opozarjamo, da bo jutri v sredo ob pol 0 uri t restavraciji pn PeterčkJ se
g -anek. Udeležite se vsi!
Iz Hrastnika
V nedeljski notid »Smrt stare korene« nam ie tiskarski škrat naredil iz pri-•mka Zupan, priimek Zigvan, kar s tem
popravljamo.
Iz Trbovelj
bolk, ki so se odpremila po večini ▼ Nemčijo in v Češkoslovaško. Cena lepih izbranih jabolk je bila po 2.50 Din za kg. *
STRNI5CE PRI PTUJU. Tu je bilo za časa vojne veliko vojaško taborišče in na vojaškem pokopališču leži pokopanih več tisoč vojakov vseh narodnosti, med njimi je tudi nekaj Slovencev, Srbov in Hrvatov. To pokopališče pa je že več let zapuščeno. Dobrotljiva srca Ptujčanov prosimo, ker so v bližini tega pokopališča, da se letos ob vseh svetih spomnijo teh žrtev s svečicami in cvetjem. Dobro bi tudi bilo, če bi šolska mladina pri tem sodelovala.
t- Opozorilo. Društvo rudniških upokojencev V Trbovljah sporoča svojim članom. da se bo njihova pokojnina iz Bra-tovske skladnice pošiljala t>o posti na dom. V« intervencije so bile brezuspesne. Ud-
fcor.
Iz Ljutomera
li_ »Mamzelle NUouche*. Sokolski dramski odsek je izbral to privlačno spe-•migro za otvoritev letanje sezone. Premi-e-a n t m. ie nrav dobro usoe.«. Foseb-se odlikovali tako igralski kakor revski Neli Kukovčeva (Denise). Hubar-PfCorinn.1 ?resl (Celestin). Dobršek (rernand). Urbic (major) in \ilar (vojak), r« tudi ostale važnejše vloge so bde v Jinbrh 'ok?h. Režik) ie	Mart-naK. »
r skaterimi Sobočan? in člani mestne godbe pomnožen1 orkester na je vodil z uspehom Ivo Seršen. Občinstva je bilo lepo število, aniavz tonel in zaslužen. V nedeljo 22. t. m. so igro oonovili. druga po-novitev" bo v nedeiio 29. t. m. ob 15.
lf_ Poset. 10. t. m. se ie poštn^ direktor g. dr. Tavzes na potu v Prekmurju ustavil ♦ud' V Liutomeru. kjer so mu mestna občina poslovni Vrosi priredili pozdravni veJer r gostMn5 »Triglavu«.
Iz Prekmnrja
pm— Občinske volitve. Poročalo se je,
da 'e l:sta g. Bačič« v Dolnji Lendavi lista JNS. To na ni točno, dasi so na listi go-«->nda Bačiča kand:dirali tudi člani JNS. Zato bi se lista kvečjemu smatrala lahko ze kompromisno.
r,m— Osebne vesti. Pri dolnjelendav-skem s-eskem sodišču so nastale večje OSf.Knc ;7Dremembe. Te dni odide «odn-k 2. Cepuder. k? je bM dolga leta v Dolnji Lendavi. Tmenovan je za predstojn:ka v "»'enhe^g. Z g. Cepudrom izgub:mo do-h-ega d-n?abn:ka in javnega delavca. Sod-n k g Kuntarič Anton, ki je bil začasno na službovaniu v CVilmaciij. se vrne nazaj v Dolnjo Lendavo. Njegovega povratka se vesele narodnjaki. Kot sodni pristav pr;de v Dolnio Lendavo g. dr. Gruden.
pm— Izpremembe pri Vodni zadrugi v Dolnji Lendavi, 5e v času madžarskega rebrna ie bila v Dolnji Lendavi ustanovljena Zadruga za osuševanie lendavske doline. Pri tej radrugi ie bil že vsa leta sem komisar 7.da i na ie ministrstvo vm;lo zadrug? samouoravo. Občni zbor bo sklican novembra. Vodna zadruga je hu^o gospodarsko vnr3<anie. kn interesira 27 vasi v urezu. Prizadevanju narodnega poslanca g Haidmiaka se ie zahvaliti, da se je to vDmsanie p?emakn'lo z mrtve točke.
pm— Sadna letina v Prekmarin ni b'1a naiboliše. vendar ie bilo še precej iabolk Ker ie drugod, zlasti v sosednih državah. b:la slaba letina, ie bila pri nas sadna kupčija zelo živahna Tz okolice Dolnie Lendave je bilo prodano okrog 20 vagonov ja-
Akademiki, »Jadran« vas klice!
Vsa akademska društva razvijajo letos veliko agitacijsko živahnost. Nekatera so izdala celo posebne propagandne brošure. Morda je tej živahnosti vzrok lanski veliki porastek »Jadranovih« vrst ob pičlem napredovanju ali pa celo nazadovanju ostalih organizacij.
»Jadranu« ni treba nikakih agitacijskih brošur, ker računamo z dozorelostjo akademika novinca, ki se bo samostojno in preudarno odločil za akademsko društvo, kjer se bo mogel najuspešneje izživljati. V naše vrste naj vas privede le plemenito in lepo čuvstvo ter globoko prepričanje, podkrepljeno z voljo do dela. Naše hotenje je jasno in odločno, naše delo je vidno; to je naša vaba in moč. Ravna pot-, katero smo hodili kljub vsem mogočim političnim konstelacijam v naši državi od ustanovitve našega društva do danes in katere se hočemo držati tudi v bodoče, nam daje spričevalo dozorelosti, resnosti in življenjske sile.
JNAD. »Jadran« odklanja uniformiranje in dogmatično usužnjevanje duha. Pod naprednostjo razumemo stremljenje in delovanje za svobodni duhovni razvoj, kakor tudi uvaievanje vseh socialnih in gospodarskih zahtev, ki morejo koristiti napredku naroda in odgovarjajo novemu pojmovanju demokracije.
Smo pristaši nacionalne ideje, ki jo pojmujemo kot kulturni program posameznih narodov za posredni razvoj in dobrobit celotnega človeštva. Konkretno ga izvajamo a svojo jugoslovensko usmerjenostjo. Problem slovenstva in jugoslovenstva, katerega smo prenesli iz abstraktnih debat na realna tla. je za nas že zdavnaj rešen. Le iz realnosti izvirajo vse naše pravice, kakor tudi vse velike dolžnosti. Jugoslovenstvo pojmujemo sintetično, dopuščajoč evolucijski zakon, kateremu je narod iot prirodno dinamična družabna tvorba nujno podvržen. Na ta način ne bodo žrtvovane nobene posameznim Jugoslovenom lastne vrednote, ki doprinašajo k pravi naši skupni ceni. pač pa se bodo združevale sicer samostojne sile v močno rezu.tanto.
Tem odgovarjajoča je tudi naša zahteva po notranji državni enotnosti. Ta naša jugoslovenska usmerjenost je čisto logičen zaključek hotenja naših največjih duhov in zgodovinske borbe, deloma doboje-vane L 1918.
»Jadran« združuje v svojih vrstah mia-dino iz vseh delov prostrane domovine in dela na ustvaritvi organizacije, ki bi družila pri resnem delu mladino vseh treh naših univerz. Pri nas ni gostov, vsi smo si enakopravni bratje, ki se skupno vzgajamo v duhu vzajemnega spoznavanja, razumevanja in zbliževanja. Le tako morejo vzra-sti pravi Jugoslovanu
Princip človečanskega pojmovanja narodnostne ideje je bil pogažen. Naš nacionalni ponos je bil žaljen z brezobzirnim razkosanjem naše lastnine. Naša čast, zavest enakovrednosti in pravice do enako-dravnosti nam velevajo brezkompromisno borbo za svobVxio ponižanih.
»Jadran« goji med članstvom socialen čut kot prvi° pogoj socialne pravičnosti, k: naj odstrani vse absurde in krivice individualističnega gospodarskega liberalizma Smo na prelomnici, ki ne rabi slabotnih hujskačev, ne2o močne strokovno usposobljene ljudi, da bodo na bodočih odločujo-čih položajih zmožni tvorno sodelovati pri socialno-gospodarskih reformah. Na nas mlade čakajo ti problemi; kos jim bomo po svoji poštenosti in sposobnosti. Zato naj vsak posameznik gleda, da bodo v njegovem bistvu samem ležale vse potrebne
sankcije.	.
V	univerzi vidimo svojo najvišjo kulturno institucijo, ki naj vrši svoje slovensko in jugoslovensko poslanstvo. \ prašanje njene eksistence ne sme obstojati! Univerza je narodna lastnina in kpt taka stoji nad strankarsko političnimi interesi. Komur je univerza politikum. ta je enak krivcu. ki bi se drznil direktno dotikati njenih temeljev.
V	akademskem življenju smo stali dosledno na stališču solidarnosti v stanovskih vprašanjih. Vedno smo zahtevali primerno dozorelost, širokogrudnost m moralo 1 Danes pa je strankarski fanatizem skoraj popazil pojem stanovske zavesti, ker mnogim ni šlo za to, kako bi zlo preprečili, neoo za to. kako bi ga izkoristili. Kakor vedno, bomo tudi v bodoče sprejeli vsako
iskreno ponudeno roko.
Kdor spada po svojem čuvstvovanju m prepričanju v naše vrste, kdor obsoja destruktivno delo in se hoče njemu nasprotno vzgojiti v pozitivnega praktičnega delavca na vseh že akademiku dostopnih poljih in za poznejše javno življenje, ga vabimo, da se nam pridruži.
J. n. a. d. »JADRAN«. *
Uradne ure so vsak dan od 11. do 12 ure v društvenih prostorih (Tomanova ul.
§t 3 _ Arena Narodnega doma). Tam
dobi vsakdo točne podatke o društvu, študiju in socialni oskrbi
NAJ POSTANEJO VAŠI ZOBJE BOLJ BEL?
Gospo
Gospodarsko prodiranje Ja
svetovnem trgu
st r si vo
Ze dalj časa tožijo v velikih industr.j-skih državah zaradi naglega prodiranja japonskega blaga na vseh važnejših preko-morskih tržiščih, pa tudi že v Evropi. Cene. po katerih ponuja japonska industrija svoje izdelke, so tako nizke, da je drugim industrijskim državam skoro onemogočena konkurenca. Z brezprimerno Mguco s: osvaja iaponska industrija velika trzisca v Afriki, v Aziji (Kitajska. Vzhodna Indija), pa tudi že v Južni Ameriki m v Evropi.
Glede na aktualnost japonskega dumpin-ga je institut za poučevanje konjunkture v Berlinu posvetil temu vprašanju svojo najnovejšo številko. To poročilo pravi, da je v zadnjih letih postala Japonska nevaren konkurent za vse industrijske države na svetu. Prebivalstvo Japonske se je v zadnjih desetletjih pomnožilo letno za 1.2 do 1.5 odst.: to je prav visok odstotek, zakaj prirastek prebivalstva je znašal v Nemčiji pred vojno le 1.1 odst. letno. Pri tem je treba upoštevati, da je Japonska izredno gosto naseljena in da pride tam na_ kvadratni kilometer povprečno 173 ljudi nasproti 139 v Nemčiji Po previdni cenitvi je znašalo iani skupno prebivalstvo Japonske ie okrog 66 milijonov ljudi. Od tega odpade na delazmožno prebivalstvo 36 milijonov. Ce se bo nrebivalstvo na d a1 je tako množilo, bo štela država do leta 19*0— 1970 nad 80 milijonov preb;valcev. Ker za razširjenje kmetijske produkcije pri naraščajočem prebivalstvu niso dane nobene možnosti in ker tudi ni možnost5 za izseljevanje. vidi Japonska ed:ni izhod v m-dustrijalizaciji in v forrranju izvoza.
Nova epoha v japonski gospodarsk-' politiki je nastopila z opustitvijo zlatega standarda sredi decembre 1931 Do tedaj je zasledovala Japonska politiko zniževanja cen. Po ukinjenju zlatega «tar,da-da pa je to politiko opustila. Japonski vladi je v kratkem usnelo, da je odvnrla gospodarsko konjunktura? zastoj, čeprav je grozilo nadaljnje zmanišanie izvoza v zvez' s pritiskom na cene, k? je prihajal od zunaj. S forsiranim izvozom se je ^aponjka de-iansko kmalu tudi izločila iz splosno padajoče svetovne koniunktume tendence Industrijska produkcija Japonske je dosegla letos že tak obseg, da ie celo prekoračila za 20 odst. obseg za časa konmnk-turnega viška v L 1929.
Nova japonska konjunkturna politika je na eni strani posledica razvrednotenja valute (japonskega jena), na drugi strani pa posledica ekspanzivne finančne d-zav-ne politike. Že do jeseni preteklega leta je japonski jen izgubil 58 odst svoje prejšnje zlate vrednosti; na tej višmi se je obdržal do letošnjega avgusta, sedaj oa znaša razvrednotenje okrog 63 odst Notranje cene r Japonski so v tem ča«=u v mnogo manjši meri narasle, kakor pa bi ustrezalo padcu valute, ;n tako ie Japonska nasproti konkurenčnim državam na svetovnem trgu dosega veliko prednost Japonska si ie nadela nalogo, da si zavoju te taka zunan<a tržišča kjer je lastna industrua le mato razvita in kjer zarad! tega tudi carinske ovire niso znatnejše. Vrhu tega je dosegla, da se je z racionalizacijo produkcijskih naprav produktivnost japonskega delavstva
Beli zobje očara jejo.
Je neki znanstveni postopek, ki najhitreje in najbolje odpravi rumene madeže na zobeh in jih napravi bele. Treba je samo poskusiti. V prav kratkem času boste videli, da daje KOLINOS zobem tak blesk, kakršnega ne morete nikdar doseči i navadim pasto za sobe. Kolinos se peni v vsaki tekočini, ugonobi vse rumenkaste madeže in >lise«, a nikdar ne kvari dlesna. Uporabite Kolinos takoj — 1 centimeter na suhi ščetki, dvakrat na dan, in takoj boste ugotovili rezultate: zobje so postali beli in zdravi, a dlesni pordeče kot roža, Kupite tubo Kolin osa še danes!	244
Moji zobje so
bolj beli. Koli t os
mres
ustvarja čuda.
d akciji pravil Ker obstojajo po obrtnem zakonu orisilna združenja (tako tudi Združenje ■Izvoznikov za mesto Beograd in siič-na udruienj-a v drugih kraj;h>. ie sedaj po novih pravilih Udruženie Izvoznikov reprezentativna organizadja za vso državo. Po sprejetju novih pravil so se vrnile volitve v novo upravo, po volitvah pa je bila otvorjena diskusija, pri čemer se je mnogo razpravljalo o postopanja urada za kontrolo izvoza živine v pogledu izdajanja dovoljenj za izvoz svinj, nadalje o poslovanju Saveza srbskih zemljoradniških zadrug, ki kupuje suhe češplje ne samo od svojih članov, temveč od vsakogar, kakor redni trgovci. Prisotni poslanci so bili naprešeni. da to zadevo razilsčjo. Po končani skupščini se je nova uprava konstituirala ln je bil za predsednika izvoljen Miljutin Stano-jevič, podpredsednika pa sta Ilja Miha;'o v :č in Voja PetkovCČ.
zlasti v izvoznih, industrijah v večji meri dvignila kakor v katerikoli konkurenčni državi. Le tako je razumljivo, da se je japonski izvoz v dobrem letu več kakor podvojil. V prvem četrtletju lanskega leta je znašal japonski povprečni mesečni izvoz 84 milijonov jenov: letos v prvem četrtletju je dosegel 124 milijonov jenov, v zadnjih dveh mesecih pa se je povspel že na mesečnih 180 milijonov jenov.
Koniunkturni vzpon je pospešilo tudi povečanje državnih izdatkov brez povečanja davščin. Prvotno so se državni izdatki povečali v zvezi s financiranjem oborožitve: pri tem se je konjunkturni uspeh pojavil ie mimogrede. Navzlic znatnim potrebam države so denarni zavodi nadalie zelo likvidni, zlasti ker so industrijska podjetja pri ugodni koniunkturi v veliki meri lahko odplačala dolgove. To omogoča državi tudi še danes, da z lahkoto kri-ie skoro polovico izdatkov naraslega fro-računa z najetjem novih posojil.
Seveda ta politika za japonsko gospodarstvo ni brez nevarnosti. Z napredujočim dviganjem cen se na eni strani zmanjšuje izvozna premija. Naraščanje produkcije pa sili podjetja k novim investirijam, kar bo gotovo neugodno vplivalo na kapitalni trg. •
Posamezne države so nasproti prodiranju japonskega blaga zavzele prav različno stališče. V nasprotju s Kitajsko. Britsko Indijo ter Veliko Britanijo :n Nizozemsko, ki mOrajo ščititi svoje lastne industrije pred japonsko konkurenco, niso države, ki izvažajo predvsem sirovine, pokazale nobenega interesa, da bi branile uvoz cenenega japonskega blaga, zlasti ker postaja Japonca vedno večja odjemalka inozemskih sirovin. Mnogi so mnenja, da se cene volni, bombažu, sirovemu železu in kavčuku ne bi letos toliko popravile, če ne bi H lo povečanih nakupov 11 Japonske.
Skupščina Udruženja izvoznikov
V nedeljo se je vršila v dvorani Trgovske zbornice v Beogradu letna skupščina Udruženja izvoznikov kraljevine Jugos a-v'je. ki ji je prisostvovalo veliko število izvoznikov ln tudi več narodnih poslancev. Zborovanje je vodi! podpredsednik udruženja g. Voja Petkovič. Iz poročila upravnega odbora, ki ga ie pretičal tajnik Dra-goljub Ilič, posnemamo, da je letos Narodna banka odobrila zopet 6mesečne jzvozniške kredite, kar je znatno pripomoglo, da se v redu vrši itak skrčen izvoz. Poročilo omenja nadalje razne nove uvozne omejitve v državah, kamor izvažamo, ki onemogočajo plas;ranje naš'h proizvodov na zunanjih trž šoih. Poročilo izraža upanie. da bo. kakor pri sk'epanju trgovinske pogodbe z Nemčjio. tudi v bodoče pri novh trgovinskih pogajanjih zaslišano udruženie ;n da mu bo dana možnost sodelovanja pri pogajanjih.
G ede na določbe novega obrtnega zakona je skupščina razpravljala o nekaterih spremembah pravil odnosno o novi re-
Gospodarske vesti
_ Preokret na prekomorskem žitnem trgu. Po večtedenskem popuščanju cen severnoameriških in južnoameriških tržiščih je Dcišlo sredi preteklega tedna do preosreta. Na chikaški horzi je pretekli torek pšenica za december notiraia še "2 centov za buše!, do sobote pa se je cena že pooravila na 83 centov in včeraj Je bil zabeležen že tečaj 85. Na kontinentalnih tržiščih ti dogodki niso izzvali xa enkrat nobenih sprememb. Na jugoslovenskem trgu se je zadnji teden okrepila cena stari koruzi, ker se je izkazalo, da nova koruza nima dobre kakovosti in niti približno n; tako lepa, kakor stara, katere imamo še precej v zalogi.
_ izvorna spričevala za Uvoz v Grčijo. Po odredbi grškega finančnega ministrst%'a mora biti blago, izvirajoče iz Jugoslavije. Rumunije ia Turčije, za izvoz v Grčijo opremljeno s spričevali o izvoru, ki jih izdajajo pristojne trgovske zbornice. Ta spričevala morajo biti vidirana od najbližjega grškega konzulata.
_ Dobave. Druga hidroplanska komanda Divulje, sprejema do 27. t. m. ponudbe glede dobave vijakov, matic in podložnih plošč. Direkcija državnega rudnika Kreka soreiema do 2. novembra ponudbe gleoe dobave 10.000 kg karbida. Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 9. novembra ponudbe glede dobave staufer-jevih mazalic, ključavnic, spojk, železnih šarnirjev, 1500 kg strojnega olja ln 850 kg tovotne masti. Komanda pomorskega ar-zenala v Tivtu sprejema do 16. novembra ponudbe glede dooave železnih cen, do 17. novembra glede dobave raznega železa, do 18. novembra pa glede dobave kleparskih nakoval, kladiv in drugega orodja Minerska komanda v Kumbora sprejema do 20. novembra t. 1. ponudbe glede dobave železnih batov, lesenih motik, dvigalnih naprav, jeklenih batov, sider, spojnih verig, zračnih sesalk, verig in raznega orodja Dne 22. nov. se bo vršila pri upravi državnih monopolov (oddelek za predelavo) v Beogradu lidtadja glede dobave 10.000 bal papirja.
Curih. Pariz 20.1975. London 16.49, N'ev vork 369. Bruselj 71.975, Milan 27.20. Madrid 43.25. Amsterdam 208.15. Berlin 123.125. Dunaj 57.25. 5'ockholm 85. Oslo S2.80. Kobenhavn 73.60. Prasa 15.315, Varšava 57.90. Bukarešta 3.n8.
Dunaj. (Tečaii v priv. klirinsu.) Beograd 11.61, London 29.12. Milan 47.82. NevTork 627.23. Pariz 35.51. Praza 25.64. Cur:h 175.82. 100 S v zlatu 128 S pap.
Elekti.
Ljubljana. Voina škoda 243 — 245. T'% investicijsko 51 den.. 7''» Blair 33 — 35, 8" « Blair 35 — 37, 7* « Drl hipotekarna banka 44 — 46. 4° e agrarne 26 — 27, 6" » bee-luške 33 — 37.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna gko-da 245—246. za aec. 246—247. 7<7c invest. 50—53. 4Te agrarne 26—29. 7"/c Blair 33 do 35, 33~c Blair 35—37, 1% Drt. hip. banka 44 den.. 6 > begluške 36—37; bančne vrednote: Narodna banka 3550 den., PAB 224—226; Investicijske vrednote: šečerana Osijek 130—165. Trbovlje 80 do 110.
Beograd. Vojaa škoda 245. 247 zaklj., za dec. 248.50 zaklj., 7% invest. 51.50 do 53, 4% agrarne 27—28. 6% begluške 57. 38 zaklj., 8% Blair 37 zaklj., 7% Blair 36.06 bi.. T<5> Drž. hip. banka 46 zaklj., PAB 228. 226 zaklj.
Danaj. Dtinav-Sava-Jadran 13, Državna železnice 16.20, Trboveljska 11. Alpine-Montan. 9.35.
Hmelj
-(- Žalec. 23. oktobra. Pri mirnem razpoloženju so cene nekoliko popustile ln se je danes plačevalo blago po 50 do &3 Dm za kilogram.
+ žateškj hmeljsk! . trg. Po poročilu Združenja hmeljarjev se je pretekli teden pri s^nem povpraševanju mirno nadaljeval nakuo hmelja v žateškem okolišu. Na deželi je bilo dnevno nakupljenih okrog 100 stotov. Poleg domačih trgovcev in izvoznikov so blago kupovali zastopniki inozemskih pivovarn. Po poročilih iz produk-cijsaih občin je bilo 15. oktobra pri pro-ducentih le še 28.000 stanh stotov letošnje letine. Zadruga hmeijskib trgovcev r Zat-cu poroča med drugim, da je hmelj Iz^ dobre lege že precej prodan in da pričenjajo napredovati kvalitete. Zaradi pomanjkanja vsakršnih padavin se hmelj, ki leži še na kupih, ne da basati, ker je tako suh, da se drobi. Zaradi tega tudi bolje plačujejo blago, ki je že basano.
+ žatec, 23. oktobra. Stalno nakupovanje oo cenah od 1800 do 2200 Kč za 200 kg. Žaloee na deželi se cenijo na 25.000 starih stotov ali 12.550 meterskih stotov.
Borze
23. oktobra.
Na ljubljanski borzi se je danes v skladu 9 tendenco na zunanjih tržižčih dolar trotji dvienil. in sirer na 52.05 Din ia 1 dolar (srednji teča? skupai s premijo). Tudi angleški funt notira višje. Avstrijski Si lin<ri po se v privatnem kliringu trgovali po 8.75 (v Zagrebu po 8.60. v Beogradu po S.57). erški boni pa so bili zaključeni po 40 (v Beogradu po 40-75 in 40).
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda obdržala dosežene višje tečaje ter se ie treovala za kaso po 245. Promet ie bil samo še v delnicah Priv. agrarne banke po 225.
Devlss
Ljubljana. Amsterdam 2307.07 — 2318.43.
Berlin 1362.36—1373.16. Bruselj 798.02 .lo 901 96 Curih 1108 35—1113 85. London 183 25—184 85. Newyork 4036 05_4064.31 Pariz 223 85- 227.97. Praga 169 84__170.70 TrSt 301.01—303.41 (premija 28.5%)
Zagreb. Amsterdsm 2307 07 _ 2318.43 Berlin 1362.-6 _ 1373.16. Bruselj 798-02 do SOI 96 London 183 25-184 85. Milan 301.01 do 3A3 41 Newvork k»b»l 405S 05—40«6.3l. č^k 4036.05 - 4064 31. Pariz 223.85—224.97. Pracra 170-70 — 189.84. Curih 1108.35 do 1118.85.
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago. 23. okt. Začetni tečaji: Pšenica: za dec. 85 za maj 88. za julij 86; koruza: za dec. 45, za maj 52, za maj 53.50; oves: za maj 44.50; rž: za dec. 64.50, za maj 56.25.
-j- Winnipeg, 23. okt. Začetni tečaji: Pšenica: za dec. 62.75, za marc 67.
-i- Ljubljanska borza (23. t. m.) Tendenca za žito mirna. — N idijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): Pšenica (po mleveki tarifi): baška 79 SO kg 14 _ 147.50: baraniska. 78/79 kg 142.SO do 145; eremeka. 78H9 kg 142.50 — U5: koraia (po mlevski tarifi): za oktober 112.50 — 115: moka: baška 250 — 2-55; banatska 265 — 270.
-i- KoTOsadska blagovna borsa <23. t. m.) Tendenca stalna. Prometa :e bilo 111 vagonov. Pšenica: baš^ta. okolica Novi Sad. ladU Begej. sredniebaška in slavonska 99—101: baška. okolica Sombor in gornjebanatska 98 — 100; sornjebaška 102 _ 103: baška potiska in ladia Tisa 100 _ 102: srednjeba-natska 97 — 99; baška ladja Dmav 9S — IGO; fužnobanatska 91 _ 93 — Oves: baški. sremski in slavonski 51—53 Ječmen: baški. sremeki. 64 65 kg 62—64 Kornza: baška. sremska 6S — 70; okolic
Sombor 69 — 71; slavonska 71
ba-
ška ladja Besei 70 _ 72: ladja T:sa. Dunav 71 — 83; baška. sremska nova. sušena. ?a oktober, pariteta Indjiia 61 _ 63 — Moka: baška. banatska iOgc in >0^2' 190 — 210; >2« 170 — 190; >5? 160—170: >6< lio — 120: >7< 80 — 90; >S< 57.50 do 62.50; sremska in slavonska >0g« in J0sg< 1S0 _ 195; »2< 160 — 180: >5< 140—160; >6< 105 — 115; »7< 75 — 85; >8* 55—57.50. Otrobi: baški. sremski 44 — 46; banatski 43 _ 45. Fižol: baški. sretnski beli 130 do 13o.
-f- Budimpeštanska tennlnska borza
(23. t. m.). Tendenca slaba, promet slab. Pšenica: za okt. 7.90 den.. za marc 820 do 8.22. za maj 8 31—8.32: rž: za marc 5.16—5.20: koruza: za maj 8.18—8.20.
Komorni sluga postal milijonar
Najsrečnejši mož na Madžarskem je danes nedvomno komorni sluga Josef Lorlncz. k? mu je sreča čez noč vrgla v naročje ogromno premoženje.
"Pred približno osemdesetimi leti se je izselil iz Csikberenvja v Ameriko mlad fant z imenom Anton Dene. Tam je nekaj časa delal kot dninar, potem si ie prihranil toliko, da si ie mogel kupiti kmetijo. Od svojcev n« Madžarskem ni bilo po-s;hma1 duh« ne sluha. Pozabili so nanj. on pa nanje.
Pred kratkim pa se je v ameriških m potem tudi v madžarskih listih pojavil oglas, da se iščejo dediči Deneja. ki je umrl v starosti 97 let ter zanustil nad 20 milijonov dolarjev Ko so doznali Denejevi sorodniki na Madžarskem za ta oglas, so se zbrali k rodbinskemu posvetovanju ter so sklenili, da si bodo zapuščmo med seboj razdelili v enakih delih. Lorinczu. ki je bil zaradi gosnoHarske krize odpuščen Iz službe. so prisodil? delež 6 m?15jonov pengov. Ker pa ie bilo treba rešit? neke formalnosti. preden se dediščina izplača in ie bil T.orincz v stiski, si je poiskal novo službo. Sprejeli so ga za komornega služabnika pri neki budimpeštansk? aristokratski družini Te dni ie prejel obve«t?lo. da mu bodo izplačal? njegov delež. In kaj m?«lite. kaj je storil? Se na um mu n? prišlo, da bi ostar v?1 rroio službo i2iav?l ie. da hoče Se na-■dalie ž;veti skromno življenje komornega služabnika, ki ga za noben denar ne zamen ia za položaj novopečenega milijonarja.
Pravi ogrski	"069
GOLAŽ EKSTRAKT
zopet prodajajo v Speeerijah In delikatesah. Komad za 6 do 8 oseb 4 Din. EKSTRAKT dr. t o. Ljubljana Gosposvetaka cesta Stev. 8, L nad.

Iz življenja in sveta
Posebnost
Ženske
brez pleše »močnega spola"
Pleša je dvojne vrste: prirojena ali pridobljena. Prva jt. kot podedovana lastnost že sama na ser*; zelo redka in jo pri ženskah vidimo zato še bolj redko. Druga pa je izključna dasi ne baš lepa posebnost >močnega spola«, in jo povzroča preobilo izpadanje las, ki pa spada vsaj v neki starostni' dobi med tako zvane »sekundarne spolne znake« moškega sveta.
Petelin se od kokoši n. pr. loči po celi vrsti znamenj: ima krepke je razvito perje, greben, ostroge, močan glas itd. Vsi ti znaki kokoši manjkajo, če odstranimo petelinu primarne spolne znake, ga spremenimo v tolstega kopuna. ki izgrubi tudi sekundarne znake svojega spola, oziroma ti znaki se pri njem ne razvijejo v normalni meri Z operacijo smo petelinu namreč odstranili neko kemično snov v telesu, moški spolni hormon, ki spodbuja orga-
Ugrabitelji Lindber-ghovega sina mrtvi?
Ze o priliki nekega procesa v letošnjem maju je izjavil bivši zasebni detektiv ameriškega prezidenta Hardinga, da so ugrabitelji Lindberghovega sina mrtvi. Preiskava v neki zadevi tihotapstva žganja je zdaj to trditev podkrepila.
Lindberghovega sina sta ugrabila, kakor vse kaže, dva pretkana bandita, gangsterja Greenberg in Hessel. Hotela sta izsiliti od otrokovega očeta milijon dolarjev odkupnine, da bi se lahko ločila od svojega nevarnega poklica ter začela z denarjem novo življenje. Greenberg in Hessel sta odnesla otroka v Juarez na mehiškern ozemlju. Tam pa jima je otrok umrl Vrnila sta se v New York ter tam stopila v službo tihotapca z alkoholom Brovrna
Njuna sreča pa ni traiala dolgo. Kmalu sta prišla ob kruh in nista mogla nikjer dobiti zaposlitve. Pohajkujoča sem in tja, sta nekoč trčila na ljudi »kralja piva« Dutcha Schultza. Tako sta bila od new-vorškega podzemlia obsojena na smrt. Ker sta se preveč vtikala v poslovanje »kralja piva« in sta hotela od njega izsiliti stalen zaslužek od vsakega prodanega soda, so ju ljudje Dutcha Schultza izvabili v spopad, iz katerega se nista vrnila živa. Šele pred sodiščem se je izkazalo, da sta bila Greenberg in Hessel tudi ugrabitelja Lindberghovega otroka, katerima je sodila ban-ditska pravica v temi.
Kje je največ sonca na zemlji ?
Najsončnejši kraj na svetu je Calama v Čile, ki leži pod 22 stopnjo južne Širine. Tam so ljudje tako srečni, da časih po celo leto ne vidijo oblaka na nebu. Zato so na nekem hribu nad Calamu zgradili zvezdar-no. ki omogoča natančni študij sprememb v sončnem žarenju. Ze uspehi, ki so jih doslej dosegli v tem pogledu, so silno važni za napovedovanje vremena v Južni Ameriki.
Britev in sifilis
Zdravnik dr. Balban je te dni poročal v Dunajskem zdravniškem društvu o treh zanimivih primerih luetične infekcije z britvijo pri brivcu. Imel je opraviti s tremi pacienti, ki se normalno brijejo sami. V skrajni sili so se vsi trije zatekli k brivcu, ki jih je med britjem ranil na ustnicah in na licih. Najprej se je na mestu okužbe pojavil navidezno nedolžen tvorček, pozneje pa se je pokazalo, da ima rana hude posledice. V vseh treh primerih se je razvila v sifilitično oteklino. Dr. Balban zaradi tega nujno priporoča moškim, naj se kolikor mogoče brijejo sami ali pa naj imajo pri brivcu svojo britev.
Betonske strehe proti
letalskim napadom
Posebna komisija, sestoječa iz štirih in-ženjerjev, bo te dni obiskala in pregledala vse praške javne zgradbe in prostore ter določila betonske strehe za primer zračnih napadov. Obrambne naprave bodo zgradili po francoskem vzorcu pod strokovnim vodstvom vojaških inženjerjer. Neki imo-vit zasebnik bo dal zgraditi v svoji palači vzorno obrambno napravo za milijon Kč. Ta naprava bo stalno odprta za ogled domačinom in tujcem ter bo v slučaju potrebe tudi javno dostopna.
čitajte tedensko revijo ^ŽIVLJENJE IN SVET"
n>zem, da se v njem razvijejo sekundarni spolni znaki. Ta hormon je tudi tisti, ki povzroča pri moškem večje Izpadanje las nego pri ženski in ki pospešuje s tem nastajanje pleše. Ker ženska tega hormona nima v sebi oz. po novejših razi skavan jih samo v podrejeni količini, ji tudi ne more nastati pleša. Zdaj pa bomo tudi razumeli, zakaj se plešivost ne pojavlja pri skopdh ln evnuhih, na katere naletimo še tu pa tam v orientalskih državah. Z odstranitvijo primarnih spolnih znakov se odstrani iz njihovega organizma moški hormon, ki plešo pospešuje. Tudi za dvospolce (herma-frodite) je p^ša neznan pojav.
Poleg moškega hormona povzročajo plešivost tudi razne bolezni, kakor prhlja-vost itd. Tudi takšnim boleznim, ki so zvezane z močnejšim izpadanjem las, so moški bolj podvrženi nego ženske.
Inteligenca opic
Na zborovanju ameriških psihologov Je poročal prof. dr. John Wolfe z vseučilišča Yate o zanimivih poskusih, ki jih je napravil znani psiholog prof. Yerkes na tem zavodu. Iskal je primernih načinov, ki naj bi opicam, predvsem šimpanzom, omogočili izražati svoje želje in miisli. Predvsem jih je naučil uporabljati avtomate različnih barv, ki so po vmetu primernih kovancev izdajali banane, kose čokolade in druge slaščice.
Ko je ustvaril to podlago, je poskusil spraviti živali do tega da bi z rabo avtomatov izražale druge želje, čez nekaj časa jih je spravil tako daleč, da so z vme-tanjem kovancev v škatle, ki so bile na zunaj podobne avtomatom, sporočale eks-perimentatorju. da se želijo vrniti v svoje kletke, da hočejo igrati itd. Na ta način je dokazal, da bi bilo opicam na vsak način mogoče ustvariti »jezik«, ki bi ga razumele in znale tudi uporabljati.
Nov Rembrandt
Neki znani zbiralec umetnin v Krakovu je dal te dni restavrirati staro sliko, ki se je pri podrobnem pregledu izkazala za pravo Rembrandtovo delo, in sicer za mojstrov avtoportret menda iz 1. 1633. Predstavlja ga v mladih letih s črnim, široko-krajmim klobukom in s tipičnim širokim belim ovratnikom tiste dobe s černo obleko.
Miss Dunaj 1934
Za letošnjo kraljico lepote na Dunaju je bila izvoljena Greta Mondschein
Nobelova nagrada za
medicino
Profesorski zbor Karolinškega zavoda ▼ Stockholmn je sklenil, da dobi letošnjo Nobelovo nagrado za medicino profesor Tho-mas Hunt-Morgan, član učiteljskega zbora na Califoruia Institute of TechnoIogy ▼ Pasadenl. Hunt-Morgan Je dobil nagrado za odkritja d dednostnih funkcijah kromosomov
Zanimivosti iz Nemčije
Germanski meseci
»Berliner Tageblatt« poroča, da so prejeli kmetje v Westfaliji nalog, da morajo v bodoče imenovati mesece s starimi germanskimi imeni. V bodoče ne bodo več poznali razdelitve leta od januarja do decembra, temveč se bodo vrstile oznake ▼ sledeči mesečni vrsti: Hartung, Hornung, Lenzing, Ostermond, Wonnemond, Bra-chet, Heuert, Ernting, Scheiding, Gilbhart, Nebelung in Julmond Le v prehodni dobi 6e še smejo uporabljati dosedanja imena mesecev, toda samo kot pojasnilo ▼ oklepajih.
Hitler znižuje mezde
V industrijskih krajih Porenja je opažati med delavstvom velikansko razburjenje in agitacijo proti tendenci znrževanja mezd. Mnogo podjetij, ki je doslej plačevalo delavce pavšalno, je odpravilo ta sistem in plačuje delo po urah. Hitlerjev zaupnik dr. Ley je izjavil, da bo ostalo pri tem sistemu, kar je povzročilo med delavci ogorčenje in odpor.
»W ehrwissenschaft«
Med »znanstvene« knjige novega nemškega režima spada tudi publikacija »\Vehr-wissenschaft« prof. Banseja, ki je imenoval svojo knjigo s podnaslovom »Uvod ▼ novo narodno znanost«. Ta knjiga je Nemčiji v inozemstvu silno škodovala na ugledu, ker glorificira misel, da mora biti vse življenje naroda posvečeno samo ideji vojne. Banse zastopa tezo, da država živi in pade x idejo vojujočega prebivalstva. Nadalje vsebuje njegova knjiga trditev, da so imeli francoski vojaki s seboj kulture bakterij, da bi z njimi v primeru vojnega jetništva zastrupili nemške črede in pridelke. Ko je Hitler spoznal, kakšno škodo je napravila Bansejeva knjiga v inozemstvu, jo je odtegnil iz prometa, toda to ne bo mnogo pomagalo. Tudi če narodni socialisti izjavljajo, da so izjave prof. Banseja njegovo osebno mnenje, nihče ne more zabrisati poraznega vtisa, ki ga je napravila njegova knjiga v tujini s tem, da je prišla na svetlo pod sedanjo vlado, ki se je doslej molče popolnoma solidarizirala z njo.
Skok z zaprtim padalom
iz višine
Po rekordnem podvigu »Stratostata«, ki je dosegel 19.000 m višine, so Rusi te dni izvojevali še en rekord v zraku. Letalec Jevsejev se je 10. oktobra spustil z zaprtim padalom iz višine 7050 m in je pristal gladko na tleh potem, ko se mu je padalo odprlo jedva 150 m nad zemljo. Z zaprtim padalom je padal 132.5 sekund. Jevsejev pripoveduje o svojem podvigu sledeče vtise:
10. oktobra je bil lep dan. Po obilnem zajtrku sem sedel v letalo, ki ga je vodil pilot Kokinaki. Napravila sva najprej nekaj krogov, potem sva se vzpela strmo v vis. Dosegla sva 2500, potem 3000 in 4500 metrov. V tej višini sva se opremila z maskami in odprla regulator za kisik.
NosiLne ploskve letak so se bleščale v
Kravi, spremljevalki Byrdove ekspedicije
Te dve kravi si je izbral admiral Byrd za svoje spremstvo na južni tečaj. Oskrbovali bosta njegovo odpravo z mlekom
7050 m
soncu, da me je svetloba naravnost oslep-ljala. Kabina je bila tako tesna, da se nisem mogel geniti. Pripravil sem se na,skok iz aeroplana. V trenutku, ko sem odskočil, sem čutil v nogi mravljince.
Bila sva 7500 m nad zemljo, toplomer je kazal 37 stopinj mraza. Kokinaki je že nekaj časa kolebal z letalom ter šel nižje in dal znak, da je prišel čas za moj podvig. Z največjo muko sem zlezel iz svojega kota. Kokinaki mi je še pomahal. Tedajci sem odskočil z nepopisno brzino, malo prej pa sva s pilotom še stavila, kdo bo prej na zemlji, on ali jaz. •
Ko sem padal strmo v globino, sem pogledal na uro, ki sem si jo bil opasal okrog zapestja. Videl sem, da padam že 27 sekund. Ko sem pogledal drugič, je minilo 37 sekund. Potem sem šel skozi megleno steno in ko sem prišel iz nje, sem šele uzrl zemljo. Prvo, kar sem ugledal pod seboj, so bile antene radio postaje. Zdelo se mi je, da se dotikajo vršiči anten obzorja. Zato sem odprl padalo. Vdalo se mi je s sunkom, ki je bil tako silen, da se mi je za trenutek stemnilo pred očmi. Sonce se mi je zabliščalo kot svetlozeleno kolo. Toda nekaj sekund pozneje sem zopet jasno videl in sem mogel ugotoviti, da se pod menoj razprostira gozd iglavcev. Brž sem pregledal položaj in preračunal, kje bom najlažje pristal.
Pristal sem popolnoma normalno, padalo je ostalo celo in nepokvarjeno. Snel sem ga z breze, ki se je bilo nanjo obesilo ter sem jo mahnil proti svojemu cilju. Kmalu sem srečal vojake, ki so že bili v skrbeh zame. Njih obrazi so se zjasnili, ko so videli, da sem živ in cel. Smatrali so me namreč za izgubljenega, ker sem tako naglo izginil v gozdu.
Po skoku sem se počutil izvrstno in če bi kdo zahteval od mene, naj skok ponovim, bi bil to brez obotavljanja storil.
Letalec Jevsejev je doma z Daljnega vzhoda, kjer je bil najorej dninar in koči-jaž, nato je postal ključavničar, slednjič pa je absolviral šolo za letalce. Njegova kariera je tipinča kariera ruskega rekorderja povojne Rusije.
Giljotina In Hudičevi otoki
jtalrOlA Najsenzacionalnejši proces CdliaJU po Landnijevi ažeri v Franciji
Pred porotnim sodiščem v Marseilleu se Je pričela v soboto razprava, ki jo francoski listi označujejo za najbolj senzacionalno po aferi slovitega Landruja, morilca žensk. Obtoženi so poleg raznih pajdašev precej ugledni odvetnik Sarret in sestri Katarina ter Filomena Schmidtova, da so izvr&ill celo vrsto umorov in
zavarovalnih goljufij
tako velikega kalibra, kakor Jih le malo pozna kriminalna zgodovina.
Preiskava še ni do podrobnosti dognala vseh okoliščin, ki so spremljale zločinsko delovanje te trojice. Gotovo je pa to, da sta sestri Schmidtovi, po rodu Nemki, izvrševali že med vojno
vohunsko službo
In da Ju Je Sarret, s pravim imenom Geor-ges-Alexandre Sarrijani, rojen L 1878. v Trstu kot sin avstrijsko-grških staršev, po svojem spoznanju z njima napotil povsem na pot zločina in Ju na tej poti tudi vodil. Sarret Je zaslužil kot odvetnik sicer zelo dobro, a ga Je lakomnost gnala do milijonskih »zaslužkov« na več nego tvegan način. Bil je tudi silno častihlepen in se Je
Zločinski sestri Katarina in Filomena Schmidt
v času svoje aretacije baš pripravljal, da bi začel igrati veliko vlogo na političnem polju.
Seznam zločinov, ki Jih obtožnica očita trojici, je precej obširen, dasi bo treba za nekatere najti Se trdnejših dokazov. Tako ni dvoma, da sta obe sestri zastrupili ▼ sporazumu s Sarretom svoja moža mesec dni po tem, ko sta se dala visoko zavarovati za primer smrti. Tudi neko Angležinjo sta morali iz podobnih razlogov na sličen način spraviti s sveta. I* 1926. sta v bližini Aixa najeli vilo. Ko sta jo osta-vili, Je našel lastnik v njenem vrtu velike steklenice z neko tekočino, ki je strašno dišala po kislini in
gnljočem meso. Bele sedaj po aretaciji zločinske družb« so odkrili skrivnost te ostudne tekočine. Neki Duverger (pod tem imenom se Je skrival bivši duhovnik), ki je bil tej družbi nekoč izkazal za primerno nagrado znatno uslugo, se je začel upirati in je hotel izsiliti iz nje še več denarja. Sarret ga je z njegovo »ženo« (v resnici metreso, ki Je bila ušla svojemu pravemu možu in mu pri tej priliki odnesla 200.000 fr.) zvabil v vi-
lo obeh sester in jtu iz zasede
ustrelil,
Schmidtovi pa sta trupli raztopili v kopalni kada, ki sta jo bili napolnili s 100 1 žveplene kisline. S to grozotno raztopino sta napolnili potem steklenice, ki sta jih spravili na vrtu. Duverger je vedel za marsikatero skrivnost zločinske trojice in ko Je grozilo, da postane nevaren, so ga na ta način spravili s poti. Bil je namreč tisti, ki je šel k
zdravniškemu pregledu pod imenom Katarininega moža, preden ga je zavarovalnica sprejela v zavarovanje. Na podoben način je neki kuhar Lufaux nastopal pri zdravniškem pregledu kot neki Di Lorenzo, ki je bil ubog, jetičen čevljar in oče štirih otrok. Katarina si Je na pretkan način dobila listine tega čevljarja ln njegove žene ter ga je dala zavarovati za 500.000 fr. Di Lorenzo je kmalu potem umrl, a zavarovalnica je »njegovi ženi«, to se pravi Katarini Schmidtovi, izplačala tega
pol milijona!
Krono vsega delovanja obeh. sester in odvetnika Sarreta, obenem pa tudi usodni zaključek tega delovanja je bil umor neke mlade Jetične ženske, Magali Hertrinove, ki sta jo sestri v najeti vili v Beaumont-Saint-Julienu »negovali« na takšen način, da Je po petnajstih dneh umrla. Njeno ime pa sta utajili in uprizorili stvar tako, kakor da Je umrla Katarina Schmidtova, na čije ime sta sklenili zavarovanje v znesku 1,700.000 fr. To ogromno vsoto Je dvignila Filomena Schmidtova, ki se je zavarovalnicam predstavila kot Katartataa mati. Ta bd namreč po pogodbi morala podedovati zavarovalnino. Neki dr. Guy se Je dal zaplesti za primerno vsoto v to afero in je izdal zdravniško potrdilo, da je Katarina, to se pravi Kertrfnava, umrla za pljučnico, dočim jo bila v resnici zastrupljena. Sarret je pri tem zHočinu kot aranžer zaslužil po lastni izpovedi 300.000 fr. Nekoliko mesecev po tem dogodku pa je postala marsedlleska policija pozorna na elegantno mlajšo damo, ld je živela razsipno življenje pod imenom Helena Vilette. Identificirala Jo Je kmalu za »pokorjno« Katarino Schmidtovo. jo aretirala in Jo polagoma pripravDa do izpovedi, ki bodo njo kakor njene pajdai« spravile deloma pod giljotino, deloma na Hudičeve otoke.
Sil
m Hi
Advokat Sarret
Libijska puščava kot vir energije
Dr. John Bali, ravnatelj puščavnega urada v Egiptu, je izdelal načrt, po katerem bi postala ta dežela malone neodvisna od uvoza tujega kuriva.
V del Libijske puščave, ki leži povprečno 58 m pod morsko gladino ta obsega 19.500 kv. km, hoče napeljati s prekopi in predori vodo iz Sredozemskega morja. Nastalo bi velikansko slano jezero, ki bi gotovo vplivalo ugodno na rastlinstvo okoli sebe. Poleg tega bi padec vodovja iz morja v to Jezero dajal ogromne energije, ki bi zadostovale za preskrbo vsega Spodnjega Egipta ta deloma tudi ostalega ozemlja z električnim tokom. Vse železnice, cestne železnice, tovarne bi se lahko elektri-ficirale, vsaka hiša bi dobila cenenega toka dovolj na razpolago. Egiptska vlada sedaj z zanimanjem proučuje ta načrt.
DOBRO JF, ČE VEŠ...
da so v Budimpešti davčne oblasti zaru-bile filmskega igralca Gustava Frohlicha zaradi neplačanja davkov;
da je v Marvlandu tisočglava množica vdrla v zapore in linčala nekega črnca, ki ie bil onečastil belo žensko:	. . . ,
da je avstralski letalec Ulm absolviral polet Anglija—Avstralija v 6 dneh ra ter tri četrt ure ter prekosil zadnji rekord Kingforda Smitha za skoro celih 11 ur;
da je Holandec C. J. Stoete skonstruiml ladjo, ki plove z bliskovito brzino 100 km
na uro;	. ,
da so ▼ Metzu prijeli nekega 67 letnega
kuharja, ki je zanetil v Šestih mesecih
osemdeset požarov:
da so odkrile oblasti v Toulonu veliko vohunsko afero, v katere središču sta trgovski potnik An drč in risar Vidal:
da sta dosegla francoska letalca Arnoux in Brabant s Farmanovim enokrovnikom novo rekordno brzino 225 km na uro;
da je praško državno pTavdništvo ustavilo preiskavo proti pustolovcu Glaserju, ki je bil nekaj časa osumljen, da je umoril služkinjo Vransko;
da je v Parizu izvršila samomor ameriška milijonarka Rahela Witzen, ker je izgubila velike vsote zaradi padca tečaja do-'aria:
da je Rusija odpovedala službo nemškim nženjerjem ter jih bo nadomestila s francoskimi tehniškimi strokovnjaki;
da je ogenj do tal upepelil vas Krasne pri Zamošču na Poljskem. Zgorelo je 125 hiš, gmotno škodo cenijo na 200.000 zlotov;
da je angleški raziskovalec Ward odkril v Tibetu več gorskih vršacev, ki doslej niso bili zabeleženi na zemljevidih in da je med njimi gora, ki doseže višino Gavri-rankarja.
Nenavadna avtomobilska nesreča
Povodom semanjega dne v St. Brieucu ee je v petek primerila nenavadna avtomobilska katastrofa. Ko je bil mestni trg poln občinstva, je zavozil med ljudi iz neke strme ulice tovorni avtomobil naravnost ▼ sredino množice. Pri tem je dobesedno zmečkal štiri osebe, ki so bile takoj usmr-čene. Poleg tega je resno poškodoval &e nadaljnjih 15 ljudi.
Nenavadna poroka
V avstralskem Svdneyu sta pred kratkim stopila v zakon 90 letni bankir Fox in njegova nevesta, ki ji je zdaj 91 let. Zakonca sta si bila obljubila zvestobo že pred 50 leti in sta tudi sklenila zakon, a sta se kmalu nato razšla. Fox je medtem imel 4 druge žene. Zdaj se je bankirjeva žena iz mladih dni odločila, da poda pred smrtjo Se enkrat roko svojemu bivšemu možu in večkratnemu snubcu.
ANEKDOTA
Mark Twain je bil bolan. Dva dni ni ničesar jedel, sedaj se je oglasil glad. Strežnica mu je dala žličko redilne soli.
»Več ne smete dobiti,« Je dejala.
»Dobro,« je odvrnil Twata. »Sedaj bi pa rad kaj čital, morda mi daste kakšno pisemsko znamko.«
VSAK DAN ENA
»Tetka, ali je slaščica dobra?« »Izvrstna, ljubček. Zakaj pa vprašuješ?-»Zato, ker jo je kužek prejle izpljunil.«
Šport
V nekaj vrstah
Lz merodajnih krogov doznavamo, da namerava Hermes vložiti protest proti nedeljski tekmi z Ilirijo, in sicer zaradi tega, ker je sodnik brez vzroka podaljšal prvi polčas za šest minut tn je tretji gol za Ilirijo padel v tem podaljšku.
Zadnja oktoberska nedelja bo zlasti za Primorje izredno važna. Na sporedu so tri Hgine tekme, in sicer v Ljubljani Primorje : Hajduk, v Zagrebu Concordia : GradjansKi, v Beogradu pa Jugoslavija : Slavija S. Sarajevska Slavija je samo za eno piko za Primorjem, pomeni torej še vedno nevarnost. Igra pa svojo predzadnjo tekmo, in to v Beogradu. Za nedeljsko tekmo Primorja s Hajdukom vlada že sedaj veliko zanimanje.
V	tablicah državnega in podsaveznega prvenstva, ki smo ju priobčili v »Ponedelj-skem Jutru«, se nam je vrinilo nekaj napak, ki jih s tem popravljamo. BSK ima 12 zmag, tri neodločene igre in tri poraze ter 27 (ne 28 točk), goldiferenca 61:20, Hašk pa 5 zmag, dve neodločeni igri in 7 porazov ter 12 (ne 11 točk), goldiferenca 25:19. V podsavezni ligi pa vodi čakovec ln ne Celje ter je tablica tale: Čakovec	5 2 2 1 16:16 6 Celje 3 1 2 0 8:5 4 Hermes 4 12 1 10:14 4 železničar 2 10 1 7:3 2 Ilirija 2 10 1 7:5 2 Rapid 10 0 1 2:4 0 Maribor 10 0 1 1:4 0
V	nedeljo se je v Zagrebu vršila semi-finalna hazenska tekma med Concordio in Ilirijo za dižavno prvenstvo. Zmagala je Concordia z 10:3 (6:2). »Jutarnji List« piše o Iliriji, da je ugodno iznenadila. Začetkoma jo je davila trema, kasneje pa so držale Ilirijanke igro odprto. Na svojem terenu bo Ilirija mnogo bolj nevarna. Prihodnjo nedeljo bo v Ljubljani finalna tekma.
Tekač Ladoumegue je v nedeljo v tretje poskusil postaviti nov svetovni rekord na 1500 m, ki ga ima zdaj Italijan Becca-21 s 3.49. Poskus se mu pa ni posrečil, čeprav je dosegel boljši čas kakor pri prejšnjih poskusih. Tekel je 3 minute 50.4 sekunde.
Kranjski Korotan gorenjsko-notranjski prvak
Kakor smo že kratko poročali, se je v nedeljo popoldne vršila na igrišču SK Korotana v Kranju nogometna tekma za prvenstvo Gorenjsko-notranjskega okrožja med SK Korotanom in SK Bratstvom z Jesenic. Zmagalo je zasluženo domače moštvo s 6:2 (3:0).
Domačini so biM ves čas v veliki premoči, dočim so gosti prodirali le sporadič-no s slabotnimi prodori. Korotanci so tokrat pokazali lepo povezano igro in to posebno v prvem polčasu. Odlikovalo se je zlasti levo krilo in so vsi trije goli prvega polčasa njegovo delo. Gostje so po medli igri prvega polčasa prešli v drugem polčasu v prekomerno ostrost, kar je dalo strogemu sodniku G. Vidicu iz Ljubljane povod za izključitev dveh njihovih igračev.
Tudi predteiiEa obeh rezerv se je končala z zmago domačinov 4:1. Takoj ob pri-četku se je pripetila težka nesreča, ki jo je pripisati zgolj slučaju. Pri startu na žogo sta z vso silo zadela skupaj levi krilec gostov in domače desno krilo. Posledica je bila zlomljena noga krilca, kateremu sta nudila prvo pomoč dr. Demšar in dr. Kruh, nato so ga prepeljali takoj s reševalnim avtom v Ljubljano. Poset publike je bil za naše razmere ogromen.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 16. naprej strogo obvezen trening ligine skupine. Prosi se točnost. Ta teden se vrše treningi za juniorje v sredo irt petek.
Ljubljanski plavalni podsavez. (Službeno). Važna seja upravnega odbora jutri v sredo ob 18. v kavarni Evropi.
ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes od 16. naprej strogo obvezen trening vseh igračev. Ob 20. seja sekcijskega odbora pri Beliču.
SK Svoboda, Vič. Danes in v četrtek trening vseh prostih nogometašev na igrišču Primorja. Pričetek treninga je ob 14. Opozarjajo se vsi igralci, da morajo trenirati Vsaj enkrat na teden.
SK Mars. Danes strogo obvezen trening ea vse igralce.
SK Ilirija (table tenis sekcija). V četrtek. petek in soboto se bo vršilo klubsko prvenstvo! Te-Ie tekmovalke morajo biti v petek ob 19.30 v telovadnici na Ledini: Dečmanova. Geržiničeva, Luckmanno-va, Koširjeva, Podbojeva, Zorčeva in vse ostale igračice. ki se nameravajo udeležiti prvenstva. Namesto prijavnine mora prinesti vsak tekmovalec po eno »Vila« žogo. Igra se samo v telovadnih čevljih! (Plavalna sekcija). Važna seja danes ob 18. v klubski sobi kavarne Evrope. Naprošajo se naslednji, da seji sigurno prisostvujejo: Nada. Zora in Nana ter Fux, Svetek Leo, Vrankar. Prežel j, Fettich in Tavzes. — (Smučarska sekcija). Seja sekcijskega načelstva danes ob 20. v kavarni Evropi. Gimna=t.ične vaje za tekmovalce in ostale člane danes ob IS.30 v garderobi na drsališču. Jutri ob 20. sestanek tekmovalcev v klubovi sobi kavarne Evrope. Važno zaradi gozdnega teka. opreme in izleta na Krvavec v nedeljo. Na izlet vabimo tudi drn^e člane.
Ginuiastične vaje za mladino. Danes se vrše gimnastične vaje za mladino ob 15.30 v garderobi na drsališču SK Ilirije. Pri-
Svetovno podjetje
IŠČE pri oblastvih, uradih, tovarnah in veleporabnikih dobro vpeljanega
zastopnika
po ugodnih pogojih. V poštev pridejo gospodje ali dame prijetne zunanjosti, dobrin družabnih manir, smisla za sistem, delo, sprejemljivosti za pouk, marljivosti in vztrajnosti. — Oziramo se samo na reflek-tante. ki odgovarjajo gori navedenim zahtevam.
Predstaviti se je v torek dne 24. oktobra in v sredo 25. oktobra med 2. in 3. in med 18 in 19. uro popoldne v hotelu Unionu. —
Vprašati pri vratarju.	11143
dite v čim večjem Številu. Važno zaradi določitve ure to dni, ki vam najbolj kon-venirajo. Pozivajo se starši, da pošljejo svojo deco k vajam, da se že v predsezoni pripravi za poznejše smučarske tečaje, ki jih namerava prirediti SK Ilirija.
Gorenjski zimskosportni podsavez sklicuje H. redno glavno skupščino za v nedeljo, 5. novembra ob 15. v hotelu »Paar« na Jesenicah. Dnevni red: otvoritev skupščine in pozdrav predsednika, odobritev zapisnika zadnje redne glavne skupščine, poročilo tajnika L, načelnika smuško-teh-ničnega odseka, načelnika drsalno-tehnič-nega odseka, blagajnika, nadzornega odbora, samostojni predlogi članov, volitev upravnega širšega in nadzornega odbora, določitev sedeža podsaveza, slučajnosti. Ako ob napovedanem času ni navzočih vsaj polovica članov, se vrši skupščina v smislu § 12. saveznib pravil pol ure kasneje istotam brez ozira na število navzočih članov .Samostojne predloge je poslati pod-savezu naikasneje do 29. t. m.
Torek, 24. oktobra
LJUBLJANA 11.15: šolska ura: Do Skoplja in Ohrida (Marjan Tratar). — 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: čas, plošče. — 18: Otroški kotiček. — 18.30: Plošče. — 19: Francoščina. — 19.30: Položaj Slovencev ob vstopu v leto 1848. — 20: Gdč. Ella Singer poje šlagerje, vmes igra radio-orkester. — 21.15: Kuplete poje
a apremljevanjem harmonike g. Slapar Niko, vmes harmonika solo (g. Kuhar). —
22: Cae, poročila. — 22.30: Angleške plošče.
Sreda, 25. oktobra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.46: Dnevne vesti. — 13: Cas. plošče, borza. — 18: Komorna glasba radio - kvinteta. — 18 30: Radio - orkester. — 19: Tujski promet v dravski banovini (dr. Brilej). — 19.30: Uvod v opero. — 20: Prenos opere iz gledališča. — Vmes napoved časa in poročila.
BEOGRAD 16: Plošče. — 16.30: Slovenske pesmi. — 19: Orkestralen koncert. — 20: Prenos opere iz Ljubljane. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.30: Delni prenos zvočnega filma. — 20: Prenos opere iz Ljubljane. — PRAGA 20: Koncert sokolskega pevskega zbora iz Plzna. — 21.25: Klavirske skladbe. — BRNO 20: Revija novih plošč. — 20.35: Pravljice iz gozda. — 21.25: Orgelski koncert. - VARŠAVA 18.20: Kozaški pevski zbor. — 20: Lahka glasba-
—	21.35: Klavirski koncert. — 22.25: Plesna glasba. — DUNAJ 12: Orkester. _ 1715: Sodobni avstrijski skladatelji. — 19.05: Lahka godba. — 20.05: Simfoničen koncert.
—	22: Barska muzika. — BERLIN 20.0,5: Koncertni večer. — Plesna glasba. — K6-NIGSBERG 20.10: Burka. — 21.20: Lahka in plesna glasba. - MOHLACKER 20.10" Operni večer — 23: Koncert orkestra. — 24: Nočni koncert. - BUDIMPEŠTA 17.30: Lahka godba. — 19.30: Prenos opere »To-sca« iz gledališča. — Lahka in plesna glasba. — RIM 17.15: Koncert orkestra. —
milijonske dedšcine
O milijonih, ki jih je pred 23 leti zapusti! Arandel Stojanovič srbskemu
narodu ni sledu
>aša potuje v Afriko
Saša ima enajst let. Saša je danes ?a-losten. Več, Saša je nesrečen. Včeraj je hotel popraviti vodovodno pipo, ki je venomer curljalo od nje, pa se mu je spak zlomil in je celo uro bruhal vodo; vsa kuhinja je plavala in po stopnicah je drlo. Kajpak je bil potlej Saša tepen, prav pošteno jih je izkupil in še sedaj ga šče-mi. Zato je zdaj Saša nesrečen. Če premislite — to je krivica. Da, prav zares, krivica je. Saj Saša je vendar hotel samo dobro; samo popraviti je hotel pipo, ki je od nje zmerom tako nevšečno kapljalo. Ali je on kriv, če se je ta preklicana pipa odlomila, ko je sedel nanjo, da bi jo privil? In potem ga za zahvalo našeškajo!
Saša čepi v svojem kotu in premišljuje nehvaležnost sveta. Ne, si misli, papa je krivičen in mama je krivična, vsi so krivični. Skoro z naslado ponavlja to besedo. Zakaj boljše je trpeti zavoljo krivice, kakor pa biti sam krivičen, to Saša dobro've in zato se počuti malone muče-niško. In potem se spomni tega in onega; o, koliko dogodkov se mu zdaj pokaže v pravi luči! Na priliko — ali ni bila krivica, ko so ga nabunkali, ker je izpustil na cesto psa, da bi se revež, ki je ves dan zaprt, malo poigral s tistim smešnim pin-čem stare gospodične Melanije? Ali je bil Saša kriv, če je Hektor pinča malo zadavil? Saša mu tega gotovo ni pripo-rocil.
Tako se Saša kuja in se potaplja v razkošno pomilovanje samega sebe. Potem dolgo molče premišljuje. Še malo se ne briga za domače, ki hodijo mimo in ga gledajo grdo. Naj le vidijo, komu delajo krivico! Saša se trudi, da bi se zdel čim bolj nesrečen. Le naj se kesa jo! Nato se Saša nečesa spomni. Hola, to bomo naredili! Obraz se mu zjasni. Jadrno se izmuzne v svojo sobico. Tam je strašen nered. Včeraj sta se z mlajšim bratcem obdelovala in knjige še sedaj leže tako, kakor so frčale v bitki. Hola, kje je atlant? Slovnica — marš v kot! Matematika. — kar skozi okno bi jo zalučal, pa se prav za prav malo boji. V kot ž njo! Nazadnje — tu je atlant, debeli, lepi atlant, edina knjiga, ki je Saši pri srcu, aerodrom njegove fantazije. Še hranilnik! Debeli lončeni prašiček se raztrešči na tleh, novci se žvenketaje razsujejo. Saša šteje: dvaindvajset dinarjev in petinsedemdeset par. Bo!
Potem tiho smukne z doma, predirja dve, tri ulice in že je med travniki. Stopi v majhen vrt; tam je prav tako majhna, nepobeljena hišica. Zažvižga.
Prikaže se dvanajstleten pobič skuštranih las in štrlečih ušes. To je Fric, razredna barabica in Sašin najljubši prijatelj. Saša ga vzpodbudno in skrivnostno vabi z rokami.
»No, kaj pa je?« pravi Fric leno. Spotoma se odhrkne in pljune čezenj. Fric je v tej veščini zavidanja vreden mojster, nihče v razredu ga ne poseka. Dva ukora je že dobil zanjo.
Saša se trudi, da bi bil videti tragičen. Ali načrt, ki ga je iztuhtal, ga tako opa-ja, da mu gre ta tragičnost, ki čuti, da jo zahteva resnost trenutka, kaj slabo od rok. Tako le resno gleda izpod namršče-nih obrvi in nestrpno čaka.
»No, kaj pa je?« ponovi Fric.
»Ti, mene so nabunkali. Po krivici.«
»No, piši me v uho. Kolikokrat pa mene ata pijan naseka. Kar prilomasti in _ i0p _ p0 meni. Še sam ne ve, zakaj.«
»Slišiš, ampak jaz bom ušel. Zdajle ko j. Greš z mano?«
»Ušel?« pravi Fric počasi in pljune med zobmi. »Kam pa prav za prav?«
Saša odpre atlant. »Tako-le bo:« razlaga navdušeno in skrbno: »Mahneva jo proti Borovnici — vidiš cesto —, pa na Rakek, v Italijo, potem pa kar v Afriko. Tja jih gre nič koliko. Delaš, kar se ti zljubi. Šol, pf, tam ni nobenih šol. Greš lahko h zamorcem ali pa v tujsko legijo in postaneš ser-, serge-ant se pravi, v kinu sem videl. Takih dosti potrebujejo. Z Arabci se pretepajo, kamele jahajo. Fino, pravim ti!«
»Sergejant, praviš?« dž Fric malomarno. »Ne vem, kaj je to. No, pa grem. Samo da še kaj za pod zob smuknem.«
Kmalu se vrne. Kos gnjati je skril pod suknjič. Nato se odpravita. Saša gori od navdušenja, Fric pa je malomarno veličasten in uravnovešen. Hodi resno in pljuva med zobmi.
Tri ure sta že na poti. Ljubljana je daleč zadaj, Krim se je primaknil z leve. Saša je lačen. Da je truden, naka, tega noče priznati.
»Ti,« pravi, »kruha grem kupit«. In nenadno ga obide znamenit navdih, zdaj je ušel z doma, zdaj je svoboden, zdaj lahko dela tudi to! »Fric, ali bi ti kadil?« vpraša s svetlimi očmi.
»Kadil?« zategne oni in se pomilovalno namrdne. Počasi stika po žepih. Nato privleče na dan zamazan ogorek cigare. »Očetu sem ga pofulil, ko je pijan spal,« blagovoli pojasniti »Zmerom dobim tako tobak. Tole sem pa na cesti našel.«
Saša zija od nevoščljivosti. Saj to je prižigač, pravi pravcati medeni prižigač za cigarete! Saša se čuti čisto majhen.
»No,« pravi nato in požre slino, »ampak precej umazan je ta prižigač. Jaz pa imam rajši cigarete. Cigara smrdi, pa še slabo je človeku po njej.«
Fric se zaničljivo zakrohota. »Seveda mu je slabo, tistemu, ki je zanič,« reče zviška in se napihuje ko puran.
Saši je pretežko, da bi se dalje pričkaL »Čakaj,« si misli, »jaz bom pa kupil cigaret« — »Tu-le počakaj, stopim v ono prodajalno,« pravi na glas, kakor da je preslišal roganje.
Ko pa stopi v prodajalno, mu strah zapre sapo. V kotu za majhno mizo sedi pred šilcem žganja orožnik, orožnik s puško in bajonetom in gleda Sašo.
»No, kaj bo dobrega, fante?« pravi ženska za pultom.
Saša skoro trepeta od strahu in jeze. Zdaj je vsega konec! So ga že izvohali!
»Prosim,« de plašno, »kruha, črnega, za dva dinarja.«
Pa cigarete? Joj, ta žandar! Ce ga zdajle kaj vpraša...
Res, nesreča nikoli ne počiva. »Kam pa?« vpraša orožnik.
»A, kam?« zategne Saša in srce mu zastane. »No, na izlet.«
»Aha, na izlet. No, pa srečno.«
Klavrn in zmeden stopi Saša na piano. Ali ve, ali se pretvarja? Tako čudno ga je gledal. In niti cigaret nima, da bi oni barabi pokazal, kaj je pravo, fino kajenje!
Fric možato žuli svoj smrdeči ogorek in ga niti ne opazi. Saša bi ga hotel opozoriti na nevarnost. Ali ko ga vidi tako-le našopirjenega, ga popade nov naval zavisti. Ne, nič ne bo pokazal strahu, primojdunaj da ne!
»Kje pa imaš tiste slavne cigarete?« d6 oni zaničljivo.
»Nimajo jih.« se zlaže Saša.
»Hohoho, nimajo jih! Zakaj pa piše gori: »Tra-fi-ka.« Ampak zbal si se, to je tisto. Saj sem vedel...«
Saša pozeleni. »Prava figa, ta tvoja cigara! In tisti umazani prižigalnik. Cigara je pa še ukradena povrhu.«
»Ti, bodi no tiho!« reče Fric preteče. »Figar, kaditi se ne upa.«
»Ti pa kradeš cigaret« zbesni Saša. »Zandarju te zatožim, da veš. Tat!«
Lop — okoli ušes! Trenutek nato se že valjata v prahu in se dfvje obdelavata. Saša je zatlačil ogorek nasprotniku v usta in oni mu je izpljunil rjavo brozgo prav v obraz. Praskata se ko dve mački. Obleka se cunja.
Nato ju pograbijo močne roke in ju
zaženo vsaksebL
»Glej no, glej, fantalina presneta!« pravi orožnik. »Kdo pa sta prav za prav?«
»On je kriv!« vpije Saša in že je v besnih solzah. »Cigaro je ukradel, tat je!«
»Lažnivec!« se dere Fric. »Z doma je ušel, le dajte ga!«
»Ti si lažnivec!« rjove Saša. »In gnjat si ukradel in tisti prižigalnik si ukradel,
tat, tat, tat!«
»Fiii!« zažvižga orožnik. »Mir! Kar z menoj! Z doma bi uhajala, kradla bi. No, to sta pa lepa ptička.«
In že ju vodi pred seboj, oba razmr-šena, oba prašna, umazana in v solzah.
Tako je na poti v Afriko izgubil Saša svojega prijatelja. _L B.
Za jugoslovenski patent št. 3648 od 1. maja 1925 na: »VZMETNI ODBIJAČ« (»Federpuffer«) se iščejo kupci ali odjemalci licenc.	11123
Cenjene ponudbe na: Ing. Milan Suk-lje, Ljubljana, Beethovnova ulica 2.
Beograd, 23. oktobra
Veleposestnik Arandjel Stojanovič, ki je živel v Rumuniji, umrl pa na Dunaju, je pred kakimi 30 leti napravil oporoko, v kateri je določil za svojega glavnega dediča srbski narod s posebnim določilom, da se zgradi v Beogradu bolnišnica z imenom »Zapuščina Arandjela Stojanoviča in njegove matere Nikodije«. Gotovina Arandjela Stojanoviča je bila ob njegovi smrti pred 23 leti na Dunaju cenjena na okrog 2 milijon? zlatih frankov. Poleg gotovine pa so spadali v dedščino, ki jo je pokojnik naklonil svojim rojakom, tudi veliki dohodki njegovih posestev v Rumuniji. Stojanoviča so slovesno pokopali v Beogradu 27. februarja 1910 in je eden od njegovih zaupnikov v poslovilnem govoru natančno razložil, kako je prišlo do velikodušne oporoke.
Takoj po Stojanovičevi smrti so se začele pravde za zapuščino. Pokojni Stojanovič je imel na Dunaju za svojega poslovnega to^riša bankirja Jeana Eliasa iz Rumunije, ki je prvi vložil tožbo proti oporoki. Dunajska sodišča so to tožbo zavrnila in se je tedaj govorilo, da bo beograjska občina, legitimirana od srbske državne oblasti lahko na Dunaju prevzela iz zapuščine Arandjela Stojanoviča ukrog 2,200.000 zlatih frankov. Tožbe proti oporoki pa so bile vložene tudi pri sodiščih v Rumuniji, kjer so se sodniki postavili na stališče, da so lahko oporok deležne samo pravne in fizične osebe in da je zaradi tega oporoka, naslovljena na srbski narod, neveljavna. Odvetniki, ki so zastopali ^srbsko državno upravo, pa so vso zapuščino prenesli na sorodnici pokojnega Stojano-
viča. Ti sorodnici, gospe Baničeva in Ili-čeva pa sta vse prepustili srbski državni upravi, zahtevajoč za odškodnino po 50 tisoč zlatih dinarjev.
Do te rešitve v milijonski zapuščini ;e prišlo tik pred izbruhom vojne in je skozi dolga leta zapuščinska zadeva prišla v po-zabljenje ravno tako, kakor je pozabljen tn zanemarjen tud' grob Arandjela Stojanoviča na beograjskem pokopališču.
Šele v zadnjem času se je spet vzbudilo zanimanje za milijonsko zapuščino rojaka iz tujine. Oglašajo se nair.reč sorodniki onih dveh sorodnic pokojnega btoja--»cvxa ki sta bili pred rumunskimi sodišči pre gia-šeni za dedinji velikega premoženja, a sta se takoj, kakor že omenjeno, pobotali z zastopniki srbske državne uprave. Ostalo pa je samo pri dogovoru, ker ni bilo izplačanih pogojenih lOO.UOO zlatih dinarjev in ker o zapuščini Arandjela Stojanoviča sploh ni sledu. Govori se. da je njegov bivši poslovni tovariš bankir Elias nekaj let užival njegovo zapuščino in da je po-t_-m vse s svojim premoženjem *rred zapustil rumunski akademiji znanost, ki je baje pozneje enkrat stavila ponudbo, da bi Stojanovičevo zapuščino, kolikor je pač od nje še ostalo, delila z našo državo. Pred 23 leti so bili določeni tudi izvršilci Stoja-novičeve oporoke. Nekateri so že umrli, eden od njih pa je pred nekaj leti brez navedbe razlogov odstopil. »Politika« je priobčila že dva obširna članka o skrivnostnem ravnanju s to zapuščino, zahtevajoč razjasnitev te zadeve ne samo zaradi dobrodelnega namena, temveč tudi zaradi spoštovanja do požrtvovalnega rojaka m njegove zadnje volje.
Izpremembe v vojaški službi
Zadnji »Službeni vojni list< z tae 20. oktobra prinaša: Za generalštabne pripravnike so sprejeti: artdjerijski kapetan I. razreda Sokol Radovan, pehotni kapetan L razreda Sirnik Vladimir in pehotni kapetan EL razreda Seručar Zdravko. Vsega skupaj je siprejetih 14 oficirjev. Za vršilca dolžnosti komandanta 125. letalske grupe je imenovan zrakoplovni kapetan I. razreda Pire Franc, ki je letos abso.Vi-ral višjo vojno akademijo. Na razpoloženje g. ministra je stavljen zrakoplovni major Gorjup Zdenko. Za vršilca dolžnosti komandanta 2. bataljona 12. pehotnega polka je imenovan pehotni kapetan l razreda Sram Roman. V orožništvo je sprejet rezervni pehotni podporočnik Bregar Janez. Upokojen je sanitetni polkovnik dr. Justin Matej. Z zlato kolajno za. dobro službo je odlikovan orožniški poročn.k čejka Zvonimir, a s srebrno kolajno narednika Arčon Drago in Zornik Celestin. Za vršilca dolžnosti komandirja 6. čete 30. pehotnega polka je odrejen pehotn poročnik škodlar Leon, ki je letoa abso vral višjo vojno akademijo. Za vršilca do.žno-stl komandirja 2. čete 2. kolesarskega bataljona je odrejen Wurzbach Norbert, za vršilca dolžnosti komandirja 1. planinske baterije artiljerijski kopetan K. razreda Rop Srečko, za komandirja 1. baterije 1. protiaeroplanskega divlziona artiljerijski kapetan 'L razreda švajger Anton, za vršilca dolžnosti komandirja 3. eska-drona 6. konjeniškega polka pa konjeniški poročnik Golob Jos.; vsi ti oficirji so letos uspešno končali višjo vojno akademijo. Na službo v štab 53. pehotnega polKa je prideljen pehotni kapetan I. razreda Križ Ladislav, na službo v gatačko vojno okrožje pa konjeniški kapetan I. razreda Kertin Jurij Svoje dolžnosti so razrešena artibe njska kapetana I. razreda Tauzes Vladimir in Dogan Dragutln. Za vršilca dolžnosti komandirja 42. eskadrlle je odrejen zrakoplovni poročnik SvetUn Ivan, za komandirja mehaničarske šole 7. letalskega polka kapetan I. razreda Balanč Stanislav, za komandirja 1. čete, 1. ha'onske-ga bataljona kapetan I. razreda 2itn:k Egon. V štab komande zrakoplovstva .e prideljen zsrakoplovni poročnik Kren V a-dimir, za pilota 4. letalskega polka je imenovan zrakoplovni poročnik Ercigoj An-ton, za pilota 6. letalskega polka xraKO-plovna podporočnika Dobnikar Janko in Nežmah Avgust, za Izvidnika 4. letalskega polka pehotna poročnika Darer »rečko in Helebrant Josip, za izvidnika 6. letalskega polka artiljer«ska poročnika No^ak Ivan in Pezelj Ivan, za upravitelja tehniškega skladišča 4. letalskega polka Gale Josip, za skladiščnika 1. letalskega polka zrakoplovni poročnik Prestin Ivan za skladiščnika 4. letlaskega polka nižji vojaški uradnik III. razreda zrakoplovnotehniške stroke Cotman Ivan. V granično stražo sta razporejena pehotni podporočnik Korent Ivan v 28. četo in pehotni podporočnik Kralj Ivan v 6. četo. Za komandirja 1. čete aerodroma 4. letalskega polka je imenovan zrakoplovni kapetan II razreda Peče Ciril, za adjutanta 1. letalskega polka zrakoplovni poročnik Jereb Franc ln za učitelja zrakoplovne strokovne šole zra-konlovni poročnik Brezovšek Drago.
Izpremembe v državni službi
Na* predlog kmet. mniistra }e višji kmetijska pristav pri banski upravi v Ljubljani Fran Lukman imenovan za tajnika v ministrstvu za kmetijstvo. V višjo položajno skupino je napredoval sreski gozdarski referent Josip Miklavčič pri sreskem načelstvu v Murski Soboti. V v.š;o položajno skupino sta napredo^a a tudi knjižničar državne knjižnice v ^ubijam Josip Pintar in pomočnica knjižničarja Melita Stele-Pevčeva. V železniški službi so premeščeni: Rudolf Merlin od železniške direkcije v Ljubljani na glavni kolodvor v Ljubljani, Milan Cepuder 'z Zaloga k direkciji v Ljubljano. Ignac Kopač lz Dobrepolja v Ljubljano, gorenjski koo-dvor Valentm Bavčev lz Velike Loke za postajenačelnika v Dobrepolje, Gustav Peršič z Vrhnike v Ljubljano glavni kolo dvor Ivan Topovič lz Zaloga za postajne ga načelnika v Kranj, Valentin Krofljič iz Grobelnega za postajnega načelnika na Vrhniko, Gabriel Lavrenčič in Josip Prl-stovnik z Zidanega mosta v Maribor giav-ni kolodvor, Anton Opetnik lz Ljutomera v Bohinjsko Belo, Marcel Okočir z Bohinjske Bele v Ljutomer, Janez Sluga iz Št Ilja za postajnega načelnika v Grobelno in Albin Martelanc z Jesenic v Kranj.
Repert
oar
N A ROB VF.G A GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA.
Začetek ob 20. Torek, 24.: V agoniji. Gosto van te drame v Celiu.
Sreda, 25.: Sonata strahov. Sreda.
OPERA.
Začetek ob 20.
Torek, 24.: Halka. B.
Sreda, 25.: 01 - Ol. Začarani ptič. A. *
Ljubljanska drama. »Pravica do greha«, izvrstna veseloigra, ki je pri obeh predstavah zabavala občinstvo, ee ponovi kot ljudska predstava izven abonmaja po znižanih dramskih cenah v četrtek zvečer. — Za Vse svete se pripravlja znana Raupachova žaloigra »Mlinar in njegova hči«. Minila so leta, odkar se to delo ni igralo v naši drami in ki je sedanji generaciji skoro popolnoma neznano. Pred vojno pa je bilo U> delo stalno na repertoarju za vsake Vse svete. Večja gledališča jo še zdaj stalno igrajo. Ljubljansko uprizoritev pripravlja režiser Milan Skrbinšek. Prva predstava bo v soboto 28. t. m. zvečer.
Ljubljanska opera. Drevi se poje v operi namesto napovedane predstave Pikova dama. opera Halka za red B. V glavnih ulogah nastopijo ge. Gjungjenac. Ribičeva in gg-Primožič, Banovec, Rus M. in drugi. Dirigira g. dr. Švara, režira g. C. Debevee. — Opera »Ol - 01« in balet >Začarani ptič« se ponovita prvič na našem odru v sredo 25. t. m. Obe deli sta izTedno zanimivi. Predstava za A. — Pripravlja se uprizoritev Puccinijeve opere >Tosca«, v kateri bo nastopil prvič na našem odru v ulogi Cava-radoseija naš rojak g. Ivan Franzl, ki študira petje na zagrebški akademiji in ima krasen glasovni material.
Mariborsko gledališče
Začetek ob 20.
Torek, 24.: Gospoda Glembaievi. C. *
V proslavo čehoslovagkega narodnega praznika, v soboto, 28. t m., uprizori mariborsko gledališče kolektivno dramo češkega pisatelja Karla Capka R. U. R. ;Roe-6ums Univereal Robote). Ta drama je silno napeta in zanimiva ter eo jo z največjim uspehom uprizarjali po vseh svetovnih odrih. Režira J. Kovič, nastopi ves aneambl in velika komparzerija._______
Vremensko poročilo
številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %. 5. smer fn brzina vetra, 6. oblačnost 1—10.
7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo. druge najnižjo temperaturo.
LJubljana: 7, 766.5, 9.8, 89, mirno, 10, _ Ljubljana: 13, 766.3, 12, 75, El, 10, _; Maribor: 7, 765.8, 8, 90, mirno, 10, _ _; Zagreb: 7, 766.9, 6, 90, mirno, 10.
Beograd: 7, 767.8, 9, 90, SF2, 7, —, Sarajevo: 7, 769.1, 2, 90, mirno, 10, _, Skoplje: 7, 7€8.5, 2, 90, mirno, 0.
Split: 7, 764.4, 12, 75, ENE5, O, Kumbor: 7, 764.0, 12, 75, ENE 12, 0. _, Rab: 7, 765.7, 12, 65, mirno, 0, —,—
Temperatura: V Ljubljani —, 9.7, v Mariboru 12.2, 7.0, v Zagrebu 13, 7, v Beogradu 12, 7, v Sarajevu 16, 0, v Skoplju 15, 1, v Splitu 20, 1, v Kumboru _ 10, na Rabu — 1.
Zimska jabolka
sortirana v zaboj-čkih, in
sadna drevesa
za jesensko saditev, visoka in niz-kodebelna, dobite pri Kmetijski družbi v Ljubljani,
Novi trg S. 11347
Tisočkrat
preizkušeni
uspehi
ii
»Jutrovega« malega oglasnika priporočajo, da se ga ob vsaki dani priliki poslužite.
Kupujciro
star cink
ARKO EMAIL. Zagreb, Vlaška 1 J
tisiie
P. H.:
8
Življenje — film
Roman
In nadaljuje. Bergerja so sama ušesa, od razburjenja se mu megli pred očmi. Vraga, kaj vse je preživel ta Milkovič pred štirimi dnevi! In on ni niti slutil, da stoji siromaku smrt za vratom! Pa ono drugo — to je seveda še zanimivejše! Pravi film!
Niti z besedico ne prekine pripovedovalca, le zdai pa zdaj srebne
požirek vina.
A Milkovič je pri kraju. 2ivčno si seže v lase. »ln zdai hodim že četrti dan okoli in iščem te Nižinske. Razumeš? Kdo je? Odkod je prišla? Človek. Johnny, tega bitja ti ne morem opisati. A dolžnik sem ji — nu, lahko si mšsliš. za kaj. Najti jo moram, to dekie - to žensko? A kje naj je iščem? Na zgla-ševalnem uradu sem seveda bil. Rekli so mi, da ne poznajo nobene
Nižinske.«
Kakor kip sedi in strmi v režiserja.
»Nu?« vpraša in na dušek zvrne kozarec vina. Grlo se mu je
osušilo.	. .
Berger je videti še ves omamljen. Nazadnje spravi iz sebe:
»Peter — to je kratkomalo začetek senzacijskega filma!«
»Hvala — ali ie to vse. kar mi imaš povedati?«
Tovariš si vrta s prstom v čelo, ki ga je mahoma pokrilo tisoč
gub.
»Pač — pač prijatelj. Počakaj malo —«
In strmi v kozarec, kakor da bi tam iskal razodetja.___
Nato plaine iz njega:
»Nižinskaja? Mod Bog — Nižinskaja? Odkod se je spominjam? Torej — Peter! Počakaj — ko smo spomladi snemali na Švedskem, na Danskem — kje je že bilo? Da — v Kodamju,« zabobna. »Tivoli. Nižinskaja — plesalka! Velika številka. Ženska,-kakor bi si jo naslikal. Seveda, ne motim se! Ogromen uspeh je imela. A približati se ji ni bilo moči. Sama zase, kakor arhangel iz raja. To je ona,
Peter!«
Milkovič prebledi. »Plesalka,« zamrmra.
»In kakšna! Ti — to utegneva najti!«	-
Milkovič stisne zobe. da glasno zaškripljejo. »Morava jo najti,« pravi kakor odmev. Najrajši bi Bergerja objel od veselja. Sled je najdena! Kam neki vodi?
Nekaj časa sedita, piijeta in premišljujeta, nato rece Berger: »Kaka dobra umetniška agentura bi morala vedeti, kje je. Nižinskaja ie velika številka. Jutri imam tako in tako opravka na Dunaju. Tam poznam Spadnnija ki ima vse mednarodne atrakcije. Ta bo gotovo kai vedel.'Ali ne?«-»Angel si, Johnny.«
»Nu prav. oglasim se pri njem. Zaupaj, moj sin.«
*
»Ne « pravi Spadoni s čudovito mastnim glasom in preloži debelo s mat ko iz levega v desni kotiček ust. »Ne. Berger — niti sanja se mi ne, kje je bila Nižinskaja. Ali je potrebujete za kako snetje. kai? Da — prelestna stvarca je, he. he!«
Zasmeje se kakor iz soda. Saj tak je tudi videti.
Dr Berger ga pusti v veri, da se zanima za plesalko iz filmskih
razlogov.	__
»Skoda — videl sem jo v Kodanju. Izvrstno vlogo bi imej zanjo. AH mi ne bi mogli povedati, kje bi morebiti —«
»Počakajte. Njen zadnji angažman je bil menda na Ogrskem. VI Budimpešti. Da. Hotel ,Hungaria\ Izvrstna številka je. Sicer pa tli; pisana ptičica. Nedotakljiva, he. he! Nekoč sem imel opravka z njo. Vrag si ga vedi: kakor da bi imela stekleno steno okoli sebe. Rusinja je. Lahko bi postala naslednica Pavlove. Na deskah stoji od svojega petnajstega leta. kar vem. Zdaj ji bo dvajset. Pred dvema letoma je gostovala v .Zimskem vrtu'. Dajte, vprašajte v Budimpešti. Tam bodo že vedeli, kaj dela in kje .ie zdaj angažirana.«
»Hm, da — res. Lepa hvala, gospod Spadoni.«
Spadoni žveči svo,o smotko. Prav za prav se piše Dulliohberger, Spadoni je samo »nom de guerre« izza njegove lastne umetniške kariere. Pod tem imenom ga poznajo vsi varijeteji sveta.
»Kaj bi neki. Upam, da se dekletce najde. Zastran mene —! Hm, po Dunaju teka toliko slavnih babščet. a vam je baš do te Nižinske, ki se klati kdo ve kod v svetovnem prostoru. Takšni ste filmovci. Nu. brez zamere.«
»Bog ne daj,« de smeje se Berger, »sai imate prav.«
In se poslovi.
*
Peter Milkovič je brzojavil v Budimpešto, hotelu »Hungariji«. Vročičen nemir ga trese. Dekle — Ljudmila Nižinskaja — se mu je zaraslo v kri, v možgane. Ne more se več odtrgati. A to ni tako, kakor je bilo z Lindijevo. Čisto drugače je. Neizbežno. Kako je že rekla Nižinskaja? Ali se vam ne zdi, da je v tem strnjenim naključij nekaj usodnega?
»Da — prav je imela. Usoda! Zoper to se ne smeš boriti, naj se tii zdi še tako romantično.«
Cene malim oglasom
tenitve ln dopisovanji,: vsaka beseda Din Z— ter enkratna pri-,*o bZ za šifro ali za dajanje naslova Din 5.-. Oglasi trgovskega trt reklamnega značaja: vsaka beseda Dml.-. Po Din L- ^esedo ,« zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike >K*mP° kam« »Auto-moto«. »Kapital«, »V najem«. .Posest«, »Lokali« »Stanovanja odda*, Strop*. »Vrednote«, »Informacije«, 2br" in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potnik,« * »Za^-iek* če se z o«la.som nudi zasluiek. oziroma, ie se išče Kdr si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača ra
mm mtšmmM^Mmt*». ^
V


3 Din
Za odgovor
v znamkah
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za iifro aii za dajanje naslova. Vsi ostali o glasi socialnega značaja se računajo po 50 por za vsako besedo. Enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaša Din 3.—. NajmanjSi znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—,
pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, «*■ roma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom.
Kd«r Sče merw pot nika, piača ta v*ak« h.^ed-o 50 ;»ar: ta 'ia janj« naslova »Ji za Šifro 3 Din. — Kdor »prejem* potnike. pla 6a benedo j ki 1 Din; ia dajan;« aaslova ali ia Šifro pa 5 Din. (5)
Pozor zastopniki!
Din 5000.— io ve« "morete mesečno zasl u-žiti e pruvjfljo senza-o;one!,nih vrednostnih papirjev na od.pe Silo. Pošlem in agilni te fVfctantš naj po*'-k.H> ponudbe pri »Velika :_n srnina zaradti« ae Puhlici tat Beograd. ooštanski pretinac 60.	3967S-5
Zastopnike
sprejme iava.«orataka. — Ponadbe na pedruž. Jutra t Mariboru pod »Takoj«.
39950 5
Mlajšo vzgojiteljico
iščem k štirHetroemu •ot.ro-ku Pogoj je znanje nemščine. Ponudbe z zahtevo plače i>n osebnimi poda'k« ua oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Nemškim««. 1	39903-1
Šoierja
prvovrstnega strokovnjaka
z 10.000 Din kavcij« v gotovini, sprejme v stalno službo avtobusno podjetje. Ostalo po dogovoru. Pismene ponudbe na ne slov: Dukič, G-ačac. 39906-1
Dekle
za vsa hišna dele sprejme ia-koj Ivanka Su*ter. gostilna »Jadram«. Cernetova št. 31.	39947-1
Kdor Ilie ur.«i.«±ka. plaAa z* vsako bes«*lo 50 par; ia naslov aii Šifro S Din. — Rdor n n d i taslnžefc. p« ta vsake be»edio l Din. ta daianie naslov« ali xa »Uro pa 5 Din. (3^
Perfektna šivilja
m -'izdelovanje kostumov, pla.ščev im oblek. *e priporoča n« dom. Gi-ego-či-čeva ulica 7a — pritličje. ].evo.	89042-3
r/.
dt»e<3» 1 Din: t* da Janj* naslova ali »a iifro S Din. Dijaki, ki išfcejo »nstruke.ije, p!a ftajo vsako besed« 30 par; ia iifro ali u dajanj« naslova S I Hn (4)
Solopetje
pou-čuije po kvrstni metoda dipl. profesorica srle.fbe Bogomila C e r i n. Gospo-sveteka cesta štev. 14/1.
39936-4
Službo dobi
Vsaka beseda 50 par; ta dajanje naslova aH ta iifro p« S Din. fl)
2 krojaška
pomočnika
srf'me takoj Knol v Li-'	39955-1
Učenko
* primerno šolsko vzobrai bo. katera ima ree veeeLje do' trgovine, sprejm-m ta koj v trgovino mešanega bega. Ponudbe na oglaeni oddelek »Jutra« pod šifro »Učenko na dežela«.
39612-44
Učenca
e primerno šolsko raobrai-bo sprejme t a.ko i v trgovino Bergant Bcnj.. L;ub-liana-Moet«, Zaloška cesta št. 3.	39905-44
Knjigovodja
tooresipo^idiemt v slovenščini. nemščini in t-ebobrva-ščimi, išče za.poeliteT — event. tudi poldnevno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zaposlitev«.
39920-2
Dekle
pošteno in čisto — iSč« elurbo za raf.našanje mleka ali reklame, event. bi šla tudi k emi osebi za kubarico. Ponudbe na po-d'ružnieo »Jutra« v Mariboru pod značko »Cedm-a.«.
39861-2
Dekle
pridno im zanefeljwo, vajeno vsiega eos-podimijetva, Ieli službo. Gre tudii kot po^trežn-ice. Ponudbe na osla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Vestna i« marljiva«.
39925-2
»Xido« parni kotel
ali kakšen drugi fabriikat, stoječ, e<;a. 5—6 aun. pritiska im do 20 m2 kurilne ploskve, v dobrem s4a.nju kupimo. Ponud'be na naglo v: Golob & K.o., tovarna kemičnih izdelkov. Vič pri Ljubljani.	39930-7
Rabljeno juto
rrf;o mncžino kupi Edvard Pišler, Vnhniika. 39952-7
Va»ka best-da l Din; ta dvijanje naslova ali 'a Mfr« pa 5 Din. (20i
r:
Oslasi trg. znaAaja 1 Din beseda: ia 'anje na?lova al; za šifro 5 Din. — Oglasi »obalne "a jna&ija [w vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova al: «1 šifro pa S Din. f8"!
»Ljubljanski Zvon«
nevezani letnik 1924 zelo dobro ohranjen prodam za 70 Din. Naslov 7 oglas, oddelku »Jutra«
39760-8
Službe išče
, Vsaka beseda 50 par;
ta dajenjf naslova ali ta Sifry» pa 3 Din. (2)
Gospodično
iščem, ki bi d.nevno od 10. io 16. n-re pazila ne dve d-eklioi. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 39951-1
Strojno pletiljo
« hra.nio im stamooranjem v hiši tec p'.«i'<> po dogovoru, »prejme e 1. novembrom Ivan Kočevar. Karlovae.. M»rm»nfova ulica štev. 33 39950-1
Krojaški pomočnik
vešč naročenega in konfekcijskega dela. išče službo. Nas*«^ lahko takoj. N" a slov pove oglas, oddelek ».Tuit.ra«.	39910-2
500 Din
nagrad« ali kavcije dobi tisti, ki bi zaposlil vestnega mladeniča. Ponudbe na oglflsni oddelek »Jutra« pod značko »Vesten mladenič«.	399*4-2
G. Th. Rotman:
Bili, Bobijev sin
Trgovsk! pomočnik
ftgllen, voješčime prost — vešč mam u fakture, galanterij«. špeoerij« in žeilez-n.vne. želi sluižbo v trgovini v mestu ali na d«želi. Prevzame tudi trgovin.o na račum, proti položitvi potrebne kavcije. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubi j<ami pod šifro »S. V.«	39924-2
Moško kolo
zelo dobro ohranjeno, takoj ugodno .prodom. Event. vzam-em tudi velik usnjen krnvčeg na račun. Dopise na oglasni oddelek Jutra pod »Goiren jsko 1000».
39908-11
Kuharica
vajena vseh hiihiiih del im vešča nemškega je®ika, želi zaposlitev pri boljši družini. — Gre tudi izven Ljubljane. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Gorenjka«.	S9938-2
Prodam
15.000 Din posojila
iščem za dobo 2 mesecev, proti 1000 Din obresti in garanciji — posestvo. Na-f»lov oove ogiasni oddelek
Ogil-isi trg. inačaja po 1 Din beseda; za d» janje naslova ali ca šifro 9 Din. — Oglasi socialnega roačaja vsa ka beseda 50 par; sa dajanje naslona ali ta šifno pa S Din. (61
Več glinastih peči
še dobro ohranjenih, naprodaj v bo telil »Tratnik«. Pojasnil« daje stavbenik Zmpam istotam. 39923-6
Starinska kredenca
sobna, pripravna ta gostilno. pooern naprodaj na Aleksandrovi cesti št. 5/1 desno.	39928-6
Več voz gnoja
proda-m. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 39931-6
Štedilnik
dobro ohranjen, lito ie'ezo in eroajHiran, naprodaj v Bolgarski ulici štev. 31.
30963-6
Aviofmoio
V«a<ka beaeda 1 Dwi: ta dajanje naMov« aJl t« Šifro pa 5 Din. (10)
Avto
Ford ali Chevrolet Road *te>r z ž rez. sedežema, novejše tipe. takoj kupim Ponudbe na Publncitas. Zagreb, pod »br. 35.625«.
39647-10
Kupint
Tri dni je že blodil oi<oli. ko se je nazadnje utrujen približal palmovemu drevesu. češ ali ni na njem kakega kokosove-ga oreha. Komaj je zlezel na drevo, jo je primahal dr. Trebuhovič, slavni svetovni potnik, in je! oprezati skozi daljnogled, da bi videl leva...
Oglasi irg. inačaia po 1 Din be»eda; ta da janj« naslova ali m šifro 5 Dim — Oglasi socialnega enačaja vsa ka beseda 50 par; ta dajanj* naslova aii za Šifro p« 8 Din. (7)
ut Oesedo. Oglasi *o-cijalmega in-ačaia po 50 par beseda Za da janje naslova ali T.a šifro 8 Din. ocinoma 5 Din.	(lil)
Vsaka beseda 1 DiJi, ta laja-nje nasi-ova al: ta Sif.ro na 5 Din. (16)
»Jutra«.
39940-16
15.000 Din posojila
iščem proi'1 dobri garanciji ra pnoti vrnitvi v pol leta. Ponudibe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Posojilo« 39944-16
Nakup in prodajo hranilnih knjižic
posreduje-m hitro in točno. RudioM Zore, Gledališka ui. št. 13.	39945-16
Trgovsko hišo
z gostilmo im ni'0stmo tehtnica. v prometnem trgu poleg ž opne cerkve prodam ;nd,i diruižinskih razmer. — IJiša ima obsežen prostor tudi za vinsko trgovino, rn.esa.riio ra pekarijo. ki bi prav dobro uspeva a. Ponudbe na oglasni "ddel«*k »Jut.ra« pod »Št-ev 550«.
39929-20
.ika *>eseda 1 Din, t ta laja-nje naslova a!: | ta •'frn rw R Din C35' I
s
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
CERNE — juvelir
Ljubljana, VVolfova ulica 3
Oblačila
Trg. ogia.si po 1 D.n beseda; dajanj« na slova aili za šifro 5 Di" Oglasi socialnega *na-čaja vsaka beiseda 30 p<tr; za dajanje naslova ali za šifro 5 Din. (13)
Krznen piašč
krasen (.Murmel) ugodno prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 39916-13
Črna suknja
elegantna, krasna., za srednjega gospoda, za 600 Din naprodaj v Ma.li čolnarski št." 3.	39939-13
Lokali
Vsaka beseda 1 Din; m dajanj« naslova ali
ta šifro pa 5 Din. (18)
Lep trgovski lokal
na Gospoevetekii cesti takoj oddam v najem. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«.__39902-19
Trgovino
z železnino
lepo (»oirtiraino, z vsem inventarjem prodam ia proste roke v sredami mesto. Plačljivo tudi v hranilnih knjižicah. PomudPe na ogl. oddelek »Jutna« pod šifro »Železnica«.	39960-19
Vsaka beseda 1 Dun; ta lajanj« naslova sli ta Šifro p« 5 Din. (15)
Pridelki
Vsaka beseda 1 Du>. n dajanj« naslova ali
sa Hfro pa S Din. (83)
Gobe
na »lani«!, male, sveže tn snhe. kupnj« po najvišji ceni Peter Setina. Radeče.
38610-33
Zelje
prvovrstno in lepo. v večji toliičimi poceni naprodaj Pojasniia daj« E. Vajda, Čakovec.	39901-33
Stanovanje
Sobo
oddaim gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
39922-28
Lepo prazno sobo
z vhodom s sitr^njišča, oddam na Tržaški cesti št. 6 39941-23
Sobo
leipo opremljeno, s posebnim vbodom, traven Evrope takoj oddam. Naslov v ogasnem oddelku »Jutra«.
39943-23
Sobo
z 1 ali 2 posteljama in posebnim vhodom takoj oddam v Židovski ulici 3/1II 39916-23
Otroška rokavica
rjava, usnje ta, je bila izgubljena od pošle do gostilne Kenšič. — Najditelj naj jo proti nagradi odda v oglasnem oddelku Jutro 399/12-28
Mizarji pozor!
.Vajcenejše vezane pV^-He: jeJševe
bokov«, oikume in paned, v ve-
ik osti 220/122. 200/122, po najnižjih eenah. Tvomiško skladišč« t Ljubljani, Du naiska ee«»a 31. 246 15
Stirisob. stanovanje
elegantno, oddam. Naslov v oglasnem oddelku Ju>tra 39913-21
Suho žaganje
jelovn — samo vagonsk« količin« stalno dobavljam. Ugodno za industrijo mesto premoga ali drv. Dopis« na oglasni oddelek »Jutra« pod »Za.ga.nje«.
39000-15
V najem
Vsaka beseda 1 Din; i ta dajanje naslova aH
j bi Šifro pa 5 Din. (IT)
Gostilno
iščem v najem a>M na račum. Ponudbe na oglasna oddelek »Jutra« pod »Go-stllwiča.rka«.	39673-17
za jesen in zimo, od navadne do najfinejše kvalitete, v najmodernejših fasonah, in sicer v cenah od 195 Din do 880 Din, dekliške od 7 let od 160 Din naprej, otroške od 2 let. od 110 Din naprej nudi
F. L GOSICAR, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 29. Na zalogi vse številke v otroških in damskih velikostih. — Predno kupite drugje, oglejte si pri nas!	11056
Trgovsko opravo
dobro ohranjeno k upi in. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovska oprava«.	399!>4 7
Čebelarji!
Vosek in vošči ne kupuje Društvena čebelama. Ljubljana. Pražakova ulica 13.
39961-7
Vreče za otrobe
debele in drobne kupim. Ponudbe na mlin Nastran. Radomlje.	399*« 7
za oblaganje kuhinj, kopalnic, štedilnikov najceneje pri
MATERIJAL, trg. dr. z o. z.
LJUBLJANA, Tyršcva 36.
Prehodna doba deklice
je med 12. in 17. letom,
»o /e doba. ko mo/a vsaka deklica imeti zdiavo kn. zdrave in močne živce tei izvrsten apetit.
TO DA
Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali u šifro pa 5 Din. (31)
Trisob. stanovanje
takoij oddam v sredini mesta. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 30911-21
Lepo sobo
s telefonom, oddam dvema gospodičnama ali zakoncema takoj. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
39957-čS
Sobo
v bližini univerze oddam 2 •oispodoma s hra.no ali >re<z. Naslov v og'asn«m oddelku »Jutra«. 39950-23
nit
Stanovanje
sobe in kuhinje oddam e 1. novembrom na Rimski cesti 23.	39932-21
Sobo in kuhinjo
oddam eni »li dvema osebama. v I. nadstropju — Mir je, Riharjeva ulica 2.
89954-31
Lepo stanovanje
obstoječe is 2 sob. kabineta in predsobe, v centru mesta ugodno oddam s 1. novembrom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Lepo iai poceni«. 39965-21
Stanovanja
Vsaka beseda 50 par; a dajanje naslova aH za Šifro S Dim. (21-a)
Stanovanje
dvo- ali trisobno, s ko-palm-ioo, v centru mes;a iščem s 1. februarjem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Juitra« pod šiifro »Strogi center«.	39926-21/a
Sobo in kuhinjo
za takoj adi pozneje. Trnovskem, orjr. šentjakobskem ok raju iščeta dv« osebi v mirnii hiši. Naslov im cemo na ogasni oddelek »Jutra« pod »Mati in sim«.
30953-31/a
Sobo odda
Vsaka beseda 00 par: sa dajanj« naslova sil n Šifro S Din. (23)
Sobo
lepo. mirno, solnčno, v strogem centru mesta oddam takoj ali s 1. novembrom le stalnemu solidnemu gospodu. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
39303-23
za krepitev krvi, živcev in apetita.
»ENERGIN« se dobi v vseh lekarnah, 1 steklenica % litri. Din 35.--. Po pošti pošlje LABORATORIJ »ALGA«-SUSAh 3 velike steklenice Din 110.-, 6 velikih steklenic Din 220.- ii 1 gratis 12 velikih steklenic Din 440.— in 2 gratis
Mr.nr^nf. M t, »"f. »iMt.ik» :r nar »,<1r«vja S B' <7K7 ?.t <111
Prazno sobo
lepo. t opremo ali brez opreme od H lam zeJo poceni s 1. novemorom — T«bor Ludovik. Cesta v Mestn Og (nova hiša). 39684-23
Opremljeno sobo
solnčno, i uporabo kopalnice oddam v bližini sodišča. Nes^ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39927-23
Lepo sobo
separirano, v vili oddam. Neslov v og asnem oddelku »Jutra«.	39919-23
Vsaka beseda 1 Dui; ta dajanje naslova ali ta Šifro pa 5 Din. (32)
Sodna dražba
Dne 25. t. m. se vrši ob 15. uri popotdme v Zgornji Šiški št. 4 (gostilna Weiss) prodaja premičnin, in se va-bijo kupci. Prodajalo se bo poleg pohištva vo&ovi, konji itd.	39958-32
Vsaka beseda 1 Din-, ta dajanj« naslova aii ta Šifro pa 5 Din. (30)
Vsaka beseda 50 par: sa dajanj« naslov« th
ta iifro 3 Dia. (23-a)
Sobo
iščem s 1. novembrom-Ponud'be z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Stalen«.
39918-23/a
Blizu Tabora
iščem lepo opremljeno sobo. Ponudbe z ne ved bo cene na ogl. oddelek »Jutra« pod značko »Medicioec«.
39899-28/a
Opremljeno sobo
majhno, iščem v bližini Gradišča. Naslov pustiti v oglasnem oddelku »Jutro« pod značko »Sobica«.
39933-53/a
Souporabo pisarne
za nekaj ur dnevno (po-poldme ali zvečer), proti odškodnini išče gospod. — Pismen« pomudfoe z na ved* bo cene im kraja na ogla«, eddelek »Jutra« pod šifro »Soupora.ba pisarne 172825« 3&493-28/a
rn>
Vsaka beseda 2 Din; za dajanje naalova aH Šifre pa 5 Din. (Si)
Kotor
Digni poštu.
30967-34
Sfrofi
Vsaka beseda 1 Din; ta dajanje naslova aH za Šifro o« 5 Din. (29)
Pletilni stroj
rabljen, evemt.. »Regeniiin« kupi Cuk, Vrhovci-Dobrova 39934-20
Izgubljeno
Vsaka beseda 50 par; ta dajanje naslova ali ta Šifro pa S Din. (28)
Srebrn svinčnik
je bil izgu.bljen na poti od ital. gen. konzulate do tvrdk« Rud. Gever. Najditelj naj ga t>roti nagradi 100 D:n odda v oglasnem oddelku »Jutra«. 39915-2S
Več ključev
na obročku, je bilo izgubljenih. Najditelja prosim, da jih proti nagrad" odda v og'asiwm oddelku Jutra 39917-28
Športne kape
Sprejemam delo na dom vseh vnet športnih in dTu-gih čepic. Izdelujem vedno po najnovejših vzorcih. — Pismene ponudbe na ogi. oddelek »Jutra« pod šifro Šport«.	39611-30
Vsaka beseda 1 DLe: za daja-n j« naslova a*i
ta šifro pa 5 Dm. (37)
Drva in premog
P«
IV. SCIIUM1
Dolenjska cesta Telefon št. 295]
kar potrebuje, zato Eaj vsakdo pregleda »Jutrov« mali oglasnik, kjer bo naSei kar išCe.
VSAK GOSTILNIČAR
IN RESTAVRATER
postrezi s pristnim
EE K MET-VINOM
Dobi ga že v sodčkih od 501 naprej pri
MARINKOV, SREMSKI KARLOVCI Najizvrstnejše zdravilno vino z Fruške gore
Ali si že obnovil članarino Vodnikove družbe za letos?
dBli
angleškega in češkega sukrsa!
BOGATA IZBIRA1
DO PREKLICA JEMLJEMO V RAČUN TUDI KNJIŽICE TUKAJŠNJIH PRVOVRSTNIH DENARNIH ZAVODOV.
A. & E. SKABERNČ
LJUBLJANA
Sobo
najraje i vso oskrbo oddam v bližini sv. Jakobe. Naslov v ogesnem oddelku »Jutra«.	39921-žS
Sobo z verando
modem komfort, odda.m v centru meeta. Poircve se v
pisarni H nam i! nega in po-sojilneea konzorei -e. Ga jeva ulica 9.	39968-23
PLETILJE
vešče finejšega dela se IŠČEJO za takoj. — Stalno dober zaslužek.	11157 Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pletilje št. 13«.
v d ...	iMvuvmijf.	i fc^^^amjammn^"^"^1"» m ■»« .......... 11 i n———	________
(J,t uavonn Kavijen izdaja ta Konzorcij »Jutra« Adoii tiibmka/ Na.oono tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za LnseraUii del je udgovoreti A loj? Novak Vsi v Ljubljani