PRVI JLEJNI CAŠJWrKrJ' * '45$!
jPOMLADI VSE JE DIŠEČE IN^CVETOČE PTIČKI ZVRGOLIJO IN VALUO^M| POTOKI ZNOVA ZASUMIJO
IN ZVONČKE PREBUDIJO,7)£ WB
lastovke v jatah priletijo iBB -j in v hleve"se naseujoIB^ VM
Denisa repatec
■ GOZDNO 1
1 GOSPODARSTVO	\
•SLOVENJ GRADEC
ALIJE DRŽAVI KAJ MAR ZA GOZDOVE?
RAZKORAK MED PROGRAMOM RAZVOJA GOZDOV SLOVENIJE IN RAZPOLOŽLJIVIMI PRORAČUNSKIMI SREDSTVI ZA NJEGOVO IZVAJANJE SE NAGLO POVEČUJE
Z Zakonom o gozdovih iz leta 1993 in s Programom razvoja gozdov Slovenije, ki ga je leta 1996 sprejel Državni zbor, se je Republika Slovenija zavezala strokovno in finančno skrbeti za nego, obnovo in varstvo gozdov ter gozdne ceste. Vendar so žal v zadnjih letih finančna sredstva za vlaganja v gozdove iz proračuna Republike Slovenije vse manjša in ne dosegajo višine po • Programu razvoja gozdov Slovenije, zaradi česar se zmanjšuje obseg izvedenih gozdnogojitvenih in gozdno-varstvenih del. Tudi gozdnih cest, ki jih je okrog 12000 km, ni mogoče zadovoljivo vzdrževati in gradnja novih je skoraj povsem zastala. Gozdne ceste pa so nujne *"• 'j za dobro gospodarjenje z gozdovi ter odpirajo dostop do odročnih zaselkov in kmetij na podeželju.
Analiza vloženih finančnih sredstev v	■	:•>
gozdove iz proračuna Republike	* ;:£-*«
Slovenije od leta 1994 dalje kaže, da
so se do leta 1999 vlaganja v	-‘s	^
gozdove postopno povečevala. V letu	jEŽvŽgBafc1'
1999 so dosegla višino 968	JffKpKjpM!
milijonov SIT, v letu 2000 so znašala -	£’ -/
903 milijone SIT, potem pa so strmo padla in so bila v letu 2001 za 13	V
odstotkov manjša kol v letu 2000. Za leto 2002 je predvideno
proračunu Republike Slovenije 699	■ • ij?
milijonov SIT, kar pomeni že 23	''•■jT
odstotni padec glede na leto 2000. Pri S*
tem se zavedamo, da. bo iz sredstev za leto
2002 treba poravnati tudi obveznosti, za	'
opravljena dela v gozdovih, ki jih država iz
proračunskih sredstev ni poravnala v letu 2001.
Zaradi padanja finančnih sredstev za gozdove je obseg .V *■ negovalnih in varstvenih del v gozdovih v zadnjih letih le 50 - 60 odstotkov tistega, ki je predviden v strokovnih osnovah - gozdnogospodarskih načrtih.	*
Posledica tega je zmanjševanje kvalitete gozdov ter njihove sposobnosti za opravljanje proizvodnih, ekoloških in socialnih funkcij.
Svet Zavoda za gozdove Slovenije je obravnaval	'J
navedena dejstva in upravičeno pričakuje, da bosta	•'
Vlada in Državni zbor Republike Slovenije cenila pomen gozdov in izpolnila svoje obveznosti do njih.
JANEZ OKOLIŠ	‘
Predsednik Sveta Zavoda za gozdove Slovenije
M?:
Foto PETER VERNIK	M. i'
:-V'
'M Č •
M >MiŠc-



GOZDARSTVO USPESNA SANACIJA POSLOVANJA
GOZDNO GOSPODARSTVO SLOVENJ GRADEC ■ I TUDI V LETU 2001 Z DOBIČKOM
Direktor, SILVO PRITRZNIK, univ.dipl.inž.gozdarstva
Poslovanje družbe Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec d. d. je bilo v letu 2001 še v znamenju sanacije podjetja. V začetku leta smo pripravili načrt finančne reorganizacije in z njim prepričali naše upnike, ki so na naroku za prisilno poravnavo skoraj sto odstotno podprli program in glasovali za predlagan način poplačila. Prisilno poravnavo, ki je sicer zelo neprijeten ali vendarle podjetju koristen ukrep, smo izpeljali tako,da smo uspeli ohraniti dobre odnose z našimi poslovnimi partnerji. Zaposleni skoraj niso občutili tega ukrepa in uspelo nam je ohraniti dobro ime podjetja.
V	letu 2001 smo tudi zaključili program tehnoloških viškov in izplačali tistim, ki so izgubili delovno mesto odpravnine, ki jim pripadajo po zakonu.
V	preteklem letu smo izvedli tudi manjše organizacijske spremembe. Dejavnost poslovne enote Prevozi smo priključili PE CLS zaradi racionalizacije in boljše koordinacije vodenja prevozov. Za podporo upravi in izvajanja skupnih nalog smo organizirali sektor za razvoj in investicijske programe.
Ob koncu leta smo se uspeli dogovoriti s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov in uskladili ter podpisali koncesijsko pogodbo za izkoriščanje državnih gozdov za obdobje 20 let. Pričakujem, da bomo s tem dosegli pozitivne vplive na poslovanje podjetja in še izboljšali odnose med partnerji, ki delujemo pri gospodarjenju z državnimi gozdovi.
V	mesecu septembru smo n a j e I i_ zemljišče in proizvodno halo Žage Mušenik v stečaju na lokaciji v Črni in tako povečali dejavnost primarne predelave lesa. Stroji in oprema na tej žagi, ki smo jih v preteklosti sodno odvzeli zaradi neplačila terjatev, so namreč že v lasti GG Slovenj Gradec.
Ob koncu leta smo se prijavili na razpis Ministrstva za gospodarstvo za pridobitev sredstev za proces nenehnih izboljšav v podjetju po japonski metodi 20 ključev. Bili smo izbrani kot eni izmed 15 podjetij in podpisali
Silv o Pritržnik,
direktor Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec
pogodbo z Ministrstvom za gospodarstvo o sofinanciranju in z mednarodnim podjetjem Deloitte & Touche kot svetovalcem in vodjem uvajanja metode v GG Slovenj Gradec. Metoda je dolgoročno usmerjena in pričakujemo , da bomo z njeno pomočjo po uspešni sanaciji začeli z rastjo in razvojem pod-jetja.
Likvidnostne težave, s katerimi smo se v preteklosti največ ukvarjali smo zadovoljivo urejevali. Redno smo vsakega petnajstega v mesecu plačevali osebne dohodke , prispevke in davke. Točno ob valuti smo tudi izplačevali kupnine za odkupljeno oblo-
vino od gozdnih posestnikov. Zmanjšali smo zadolženost do bank in dobaviteljev in investicije v višini 50 mio SIT financirali iz lastnih sredstev.
Dosegli smo realizacijo iz naslova prodaje in storitev in blaga v višini 1.263 mio SIT, kar je za 3% več kot leta 2000 ter skupno realizacijo v višini 1.583 mio SIT.
V gozdarski dejavnosti smo na površinah, kjer imamo koncesijo posekali in spravili 50.600 m3 lesa in opravili 2792 gozdno gojitvenih dnin. Na kamionski cesti in panju smo odkupili 15.300 m3 oblovine. Skupno smo tržili z 67.000 m3 lesa.
Primarno predelavo smo vršili na štirih lokacijah.: CLS - Otiški vrh, Duroles - Dravograd, Mušenik - Črna in MELES - Radlje. Razžagali smo 18.000 m lesa in smo eden največjih ponudnikov žaganega lesa na Koroškem . Proizvedli smo 1.000 m3 bukovih pohištvenih elementov.
Na področju servisne , prevozne in trgovinske dejavnosti smo prav tako zadovoljivo izkoristili tržne priložnosti v okviru naših storitvenih zmogljivosti.
Značilnost trženja za leto 2001 je stagniranje prodajnih cen lesa in storitev, ki jih izvajamo ter naraščanje stroškov materiala,
energije in storitev. V takšni situaciji nam ni uspelo relano povečati osebnih dohodkov.
V	letu 2002 bomo več pozornosti namenili izboru kupcev, natančnemu krojenju in s tem dvigu povprečne kvalitetne strukture lesa in posledično večji prodajni ceni.
Investirali smo predvsem v gozdarsko dejavnost in posodobili spravilna sredstva in osebna prevozna sredstva za gozdne delavce. Manjša sredstva smo investirali v poslovne stavbe in računalniško opremo.
Poslovno leto smo zaključili z dobičkom v višini 19,3 mio SIT. Najboljše rezultate smo dosegli v gozdarski dejavnosti odkupu lesa, trgovini in prevozništvu, medtem ko so bili rezultati primarne predelave lesa iglavcev, dodelave lesa in proizvodnji elementov ter servisni dejavnosti pod pričakovanimi. Skupni stroški podjetja so bili pod načrtovanimi.
Bilanca stanja gledano primerjalno z letom 2000 kaže povečanje kapitala za 31 % in s tem povečanje knjižne vrednosti delnice za isti odstotek. Zmanjšali smo dolgoročne obveznosti za 56 % in kratkoročne obveznosti za 35 %.
Naše kapitalsko povezano invalidsko podjetje je poslovalo z izgubo v višini 2,3 mio SIT s tem, da smo del izgube pokrili iz zadržanih sredstev.
Gradbeno podjetje Gradnje IGEM, katerega solastnik smo, je poslovalo z dobičkom v višini 1,4 mio SIT.
V	letu 2002 se bomo posvetili razvoju dejavnosti in doseganju temeljnih ciljev družbe, ki so: donosnost kapitala, dolgoročna likvidnost, doseganje kakovostnega življenja zaposlenih in v okolju bivajočih ljudi, ohranitev in trajnost razvoja gozdov ter razvoj sodobne primarne predelave lesa.
Realizacijo od prihodkov prodaje proizvodov, storitev in blaga načrtujemo v višini 1.475 mio SIT, kar je za 16 % več kot v preteklem letu. Tudi v letu 2002 načrtujemo poslovanje z dobičkom.	▲
VELIKA POŽARNA OGROŽENOST V NARAVNEM OKOUU
GORAZD MUNŠEK, univ.dipl.inž.gozdarstva <f Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec
V mesecu marcu se je nadaljevalo sušno obdobje, zato je bila nevarnost požarne ogroženosti v naravnem okolju zelo velika. 11. marca 2002 je Uprava Republike Slovenije razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja na območju celotne Slovenije. V času razglasitve velike požarne ogroženosti je v naravnem okolju prepovedano kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj, puščati in odmetavati goreče in druae predmete ali snovi, katere lahko povzročijo požar.
Gozd je naše trajno bogastvo, v kolikor ga znamo čuvati pred negativnimi vplivi - tudi pred ognjem. Glede na lastnosti gozda -razvojne faze, zgradbe gozda, prevladujoče fitocenološke združbe, negovanosti in gozdne higiene ter dejavnikov izven gozda - klimatske razmere, relief, matična podlaga tal, nadmorska višina, nagib, pogoji gašenja, objekti v gozdu - razvrščamo gozdove v Sloveniji na gozdove z zelo veliko, veliko, srednjo in majhno požarno ogroženostjo. V območjih zelo velike požarne ogroženosti je stalna nevarnost gozdnih požarov. V tem območju je stalna ogroženost biološkega ravnotežja, varnost ljudi in premoženja. Občasna nevarnost ognjenih izbruhov je občasno možna v gozdovih velike in srednje požarne ogroženosti. Iglasti gozdovi na strmih sončnih straneh pobočja so bolj požarno ogroženi kot mešani in listnati gozdovi. V slovenjegraškem gozdnogospodarskem območju je 4708 ha (8%) gorskih površin s stopnjo zelo velike požarne ogroženosti. Ti gozdovi so predvsem v zgornji Mežiški dolini (po industrijskem plinu poškodovani gozdovi v okolici Žerjava in Črne) ter manjše površine v okolici večjih krajev v območju.
V območju je največ gozdnih površin, kjer velja srednja požarna ogroženost (60% vseh gozdov). Nevarnost gozdnih požarov v teh gozdovih ni stalna ali občasna, morebitni izbruhi ognja pa predstavljajo resno nevarnost uničenja gozdnih ekosistemov.
lem načrtovanem obdobju, opis stanja preventivnega varstva pred požarom, cilji za odpravljanje in zmanjšanje glavnih vzrokov izbruhov gozdnih požarov ter izboljšave opazovalne službe v času velike požarne ogroženosti. Sestavni del tega načrta so tudi karte v merilu 1: 10.000 ali manjšem merilu (prostorska razporeditev gozdov po stopnjah ogroženosti, ceste, protipožarni objekti - preseke, steze, varovalni objekti, vodni viri,...).
Letno izdela ZGS tudi letne programe varstva gozdov pred požarom. Za po požaru ali drugih naravnih ujmah (veter, sneg, plaz) večje uničene gozdne površine je potrebno takoj izdelati načrt sanacije požarišča oziroma drugače prizadetega območja. Na osnovi tega načrta je možna prerazporeditev proračunskih sredstev za sanacijo (priprava pogorišča za obnovo, sadike,sadnja, zaščita sadik) po predhodnem sprejetju tega načrta s strani ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Ne glede na veliko ali malo požarno ogroženost v gozdnem prostoru, bodimo čez vse leto osveščeni in opazujmo ter opozarjajmo javnost, predvsem pa šolarje o nevarnostih, katere lahko povzroči ogenj v gozdu. Ko je ogrožen gozd, smo ogroženi tudi mi, saj je gozd sestavni del našega življenjskega prostora.	▲
Za celovito spremljanje požarne ogroženosti, usklajeno izvajanje preventivnega varstva gozdov pred požari in učinkovitejše izvajanje gašenja gozdnih požarov izdeluje in dopolnjuje Zavod za gozdove Slovenije znotraj območij za krajevne
enote (glede na zaokroženost lokalnih skupnosti) načrte varstva gozdov pred požari. Ti načrti veljajo za obdobje 10 let. V načrtu varstva pred požarom je opis stanja požarnih ogroženosti gozdov glede na dejavnike, analiza vrste požarov v pretek-
Konec protipožarne ceste na Matvozovem sedlu nad Črno - "plinsko" prizadeta pobočja Tebra po ognju so ponovno zaživela.	AT Foto Gorazd Mlinček
Varujmo vse gozdove pred požari
INFORMATIVNI GOZDARSKI STORŽI
V	MARCU
GORAZD MLINŠEK,
univ.dipl.inž.gozdarstva
Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) opravlja javno gozdarsko službo v vseh gozdovih. Naloge ZGS so tudi izdelava lovsko-gojitvenih načrtov območij ter drugih strokovnih podlag za gospodarjenje z divjadjo v skladu z zakonom, sodeluje pa tudi pri usmerjanju, usklajevanju in opravljanju raziskovalne dejavnosti tudi v lovstvu, saj je divjad sestavni del gozdnega prostora.
19. marca je v prostorih OE Slovenj Gradec potekala javna predstavitev lovsko-gojitvenega načrta za Pohorsko lovskogo-jitveno območje za leto 2002. Vodja odseka za gozdne živali in lovstvo na OE Slovenj Gradec Tone Pridigar je vsem zainteresiranim udeležencem (kmetijske strokovne službe, lovci, gozdarji, predstavniki občin in Zavoda za varstvo narave RS, ...) podal informacijo o lovskogojitvenem načrtu. Poudarjeni so bili biokazalci usklajenosti divjadi z okoljem (objedenost gozdnega mladja, škode po divjadi), opravljeni ukrepi za izboljšanje življenjskega okolja divjadi in usmeritve. V načrtu je za vsako vrsto divjadi narejena analiza gospodarjenja v preteklem letu v zadnjih petih letih in usmeritev gospodarjenja v letu 2002.
V	letošnjem letu so pričeli v drevesnici »Omorika« na Muti dvigovati sadike že sredi marca. Drevesnica »Omorika« zagotavlja na osnovi javnega naročila s strani ZGS sadike gozdnega drevja za štiri gozdnogospodarska območja (OE Slovenj Gradec, OE Maribor (del), OE Nazarje, OE Celje (del)). Tako so pričeli posamezni lastniki gozdov s sadnjo po letnem planu načrtovanih sadik. ZGS plača lastnikom gozdov iz proračunskega denarja sadike in spodbude za zaščito sadik. Zaradi zmanjšanih proračunskih sredstev za leto 2002, bo izvršitev planiranih obnovitvenih del v posameznih krajevnih enotah manjša. Gozdarji pričakujemo, da bo dobava zaščitnih sredstev potekala hitreje kot lansko leto.
Spomladanski čas je primeren za delo v gozdu, pa tudi za izobraževanja. Lastnik v času pred košnjo in delom na polju lažje izkoristijo svoj čas za udeležbo različnih izobraževalnih akcij. V KE Mislinja je potekala delavnica iz gojenja in varstva gozdov. O ostalih izobraževanjih v ostalih krajevnih enotah vas bomo še seznanili v »Viharniku«.
Revirni gozdarji intenzivno označujejo drevje za posek v zasebnih gozdovih, intenzivno pa se pripravljajo na odkazilo drevja po predlogu plana za leto 2003 v državnih gozdovih, saj bo moralo biti to zaključeno že v mesecu septembru.
Pohorske planje so bile za javnost že od nekdaj zanimive tudi za pohorske kmete in bajtarje. Danes pa bi si nekateri lokalni politični veljaki radi postavili »turistični«
spomenik z povezovalno cesto po vrhu Pohorja med Mariborom in Slovenj Gradcem.
Strokovna gozdarska služba ugotavlja strokovne negativne vplive željenega prostorskega posega čez Pohorje in predlaga izboljšanje turistične infrastrukture v že obstoječih smučarskih centrih - vendar v takšni meri, da ne bodo ti posegi kvarno vplivali na okolje. Možna pa je cestna povezava po že obstoječih gozdnih in lokalnih cestah. Aktivnosti okoli prostorskih posegov na Pohorju intenzivno potekajo in še bodo. Gozdarji OE Slovenj Gradec imamo izdelano jasno strategijo poseganja v pohorski
prostor. Želimo ohraniti edinstveno kulturno krajino planj in jih ne prepustiti stihijskemu zaraščanju, zato smo izdelali tudi strokovne osnove za njihovo čiščenje, ki temeljijo na strokovnih osnovah poznavanja procesa zaraščanja in uporabe prostora za druge dejavnosti.
V marcu smo se gozdarji vključili različno po posameznih krajevnih enotah v vseslovensko akcijo spomladanskega čiščenja okolja, katera bo potekala tudi v aprilu pod pokroviteljstvom Ministrstva za okolje in prostor RS, koordinator akcije bo ob pomoči ZGS in lokalnih skupnosti Turistična zveza Slovenije.	▲
PRIPRAVA TERENA ZA OBNOVO GOZDA S SADNJO
AVGUST KUNC, univ.dipl.inž.gozdarstva, <f Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec
Prihaja spomladanski čas, ko je treba na travnikih, njivah, vrtu in v gozdu marsikaj postoriti. V zimskem času, ko narava počiva, so dela v gozdu priporočljiva, ker so poškodbe takrat najmanjše.V tem času lastniki gozdov sekajo les, napravljajo drva, negujejo mlade sestoje. V marcu, ko se narava veselo prebuja, pa je v gozdu čas za sadnjo. Če se bo nadaljevalo tako toplo vreme, bo v nižinskih gozdovih že prišel čas, ko bo treba posaditi gozdne sadike. V višjih legah pa bo čas za sadnjo takoj po velikonočnih praznikih.
Za sadnjo v gozdu je potrebno pripraviti teren. Z revirnim gozdarjem , ki ima za vaš gozd izdelan gozdnogojitveni načrt, se že v jeseni predhodnega leta dogovorita za predel gozda, kjer bi bilo potrebno gozd obnoviti s sadnjo in za ukrepe, ki jih kot lastnik gozda do spomladi izvedete, da bo te sadike na dogovorjenem mestu možno posaditi. Mišljena je predvsem prirava terena za sadnjo. Vsa gojitvena in varstvena dela morajo biti zajeta v letnem planu gojenja in varstva gozdov posameznega revirja.
Kaj sploh obsega priprava terena za obnovo gozda s sadnjo?
Tu gre v prvi vrsti za odstranitev grmovnega sloja ( leske, trepetlike, ive in drugih grmovnic), tako da te posekate in jih zložite v kupe. Če gre za debelejše kose lesa in je spravilo teh ekonomsko upravičeno, lahko te iz gozda spravite za drva ( drva so v zadnjem času poceni kurivo, sploh za tistega, ki ima svoj gozd). Pri pripravi terena za sadnjo morate odstraniti posamična, nekvalitetna, močneje razrasla drevesa listavcev (beli gaber, bukev, iva, trepetlika...). Potrebno je odstraniti tudi močneje razrasle, nekvalitetne predrastke iglavcev (smreka, bor..). Sadikam je potrebno pripraviti primeren prostorsko zrastejo, da niso ogrožene zaradi kasnejše sečnje teh dreves. Če ta drevesa rastejo na robu kasneje posajene površine, priporočam, da jih v začetku še pustite, ker uravnavajo mikroklimo v okolici novo posajenih sadik. Priporočljivo je, da na teh površinah pazite na kvalitetno naravno mladje (če je prisotno), ki bo skupaj z posajenimi sadikami vključeno v novo osnovani sestoj. Če ste na površini, kjer bo potekala sadnja izvajali sečnjo,
Franc Save, p.d. Mikej iz Pameč na objektu, kjer bo izvedena sadnja.	AV Foto Gorazd Mlinšek
Na zelo dobrih rastiščih je bila smreka napadena po rdeči gnilobi. Z sadnjo jo bodo zamenjali plemeniti listavci.
je potrebno do časa sadnje izvesti pripravo terena tako, da izvedete gozdni red .Steljo zmečete v kupe ,pri iglavcih tako, da so debelejši konci vej in vrhačev obrnjeni navznoter. Obelite panje smreke, bora in bresta. Pri tem ni nujno, da je priprava terena za sadnjo pripravljena tako, da boste lahko sadili v vrste in linije. V naravnem okolju drevesa ne rastejo v linijah ali vrstah. Uspe le tisto drevo, katerega seme pade na ugodno talno podlago, kjer je več hranil, vlage in je ugodnejša mikroklima.
Ko je teren za sadnjo pripravljen, je potrebno izvesti sadnjo. Sadike iz drevesnice morajo biti na teren pravilno transpotrirane (prevoz pod cerado, korenine ne smejo biti izpostavljene vetru, da ne bi prišlo do izsušitve drobnih koreninskih laskov). Pri tem upoštevajte navodila revirnega gozdarja, ki vam bo pokazal mesto, kjer boste sadili določeno drevesno vrsto ( če boste sadili več vrst). Seznanil vas bo tudi z razmestitvijo sadik pri sadnji določene vrste in o tehniki sadnje. Najbolj uspešna je sadnja v jamice. Vsaka drevesna vrsta ima svoje ekološke zahteve ( vrste se med sabo ločijo glede zahtev po svetlobi, vlagi, toploti...). Zato ni smiselno vsako drevesno vrsto saditi kamorkoli. Ekološki dejavnik, ki ga lahko reguliramo s sečnjo je svetloba.
Ta je tudi odločilnega pomena pri obnovi s sadnjo. Ločimo svet-loljubne drevesne vrste ( macesen , rdeči bor), ki za svoj optimalen razvoj potrebujejo veliko svetlobe. To je treba upoštevati tudi pri sadnji, da sadik teh drevesnih vrst ne bi sadili v senco ali polsenco (pod zastorom). Sencovzdržne drevesne vrste (jelka, bukev) za svoje optimalno uspevanje ne potrebujejo toliko direktne svetlobe. Vedno naj bo sadnja prostorsko zastavljena tako, da posajenih površin ne bomo poškodovali s kasnejšimi sečnjami in spravilom lesa.
Navodila revirnega gozdarja so zelo dragocena. Ukrep sad-
nje je zelo drag. Od lokacije posajenih sadik in kvalitete sadnje bo odvisen delež sadik, ki bodo uspele zrasti v odrasel gozd. Posajena površina v gozdnem prostoru je sestavni del gozda, katerega življenjska doba je 100, 150 in več let. Na kmetijskih površinah se iahko posajena vrsta kulture menja vsako leto, gozd pa je trajnejši. Zato je izredno pomembno, katero drevesno vrsto bomo sadili na določeno rastišče.
Obnova gozda s sadnjo je draga. Za boljšo predstavo stroškov je izdelan izračun obnove gozda s sadnjo plemenitih listavcev (gorski javor, veliki jesen).
Prikazan je izračun obnove 1 ha gozda s sadnjo gorskega javorja in velikega jesena (cena sadik višine 140-180 cm je cca 200 SIT) v primeru, ko sadike ščitimo posamezno (vsako sadiko posebej), ali skupinsko (v območju jelenjadi ogradimo sadike z mrežo višine cca 2m, drugje z mrežo višine 1,30m). Za obnovo 1 ha gozda posadimo tudi do 2500 sadik. V območjih velike gostote parkljaste divjadi je potrebno posajene sadike zaščititi.
Obnova 1 ha gozda s sadnjo s plemenitimi listavci (gorski javor, veliki jesen)
Posamična zaščita ( ščitimo vsako sadiko posebej s finomrežastimi tulci, višine 1.2 m in premera 15cm)
Število sadik	2500 kom*200 SIT	=	500.000 SIT
Število tulcev	2500 kom *200 SIT	-	500.000 SIT
Delo (zaščita)	50 dni* 12600 SIT*0.9	=	567.000 SIT
Obžetev ( 2x)	10 dni* 12600 SIT * 0.2	25.200 SIT
SKUPAJ		1.592.200 SIT
Polna vrednost dnine je 12.600 SIT. Lastniku gozda, odvisno od vrste dela, demografske ogroženosti katasterske občine v kateri živi in vlog, ki jih ima gozd še poleg proizvodnje lesa, pripada določen delež te vrednosti, kot vzpodbuda za opravljeno delo v svojem gozdu. Sadike so v celoti financirane iz sredstev proračuna.
Delo zaščite in obžetve je izračunano na osnovi Uredbe o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove iz sredstev proračuna republike Slovenije (Uradni list RS, št. 82-3897/99)
Tu ni upoštevano delo sadnje (za sadnjo bi potrebovali 15 delovnih dni), ki po navedeni uredbi ni sofinancirano.
V izračunu tudi ni upoštevan izpad posajenih sadik, vzdrževanje zaščite in nadaljna gojitvena dela.
Potrebna sredstva obnove po zgornjem izračunu zadostujejo za nego približno 70 ha gozda, če je povprečna vrednost sofinanciranega delovnega dne 4500 SIT in norma 5dnin/ha.
Skupinska zaščita (sadike ščitimo z mrežasto ograjo višine 2m)
Število sadik	2500 kom*200 SIT =	500.000 SIT
Žična ograja	400 m*500 SIT	200.000 SIT
ir f I i	ograje na škarje)	
	20 dni* 12600*0.9	-	226.800 SIT
Obžetev (2X) 10 dni* 12600*0.9		25.200 SIT
SKUPAJ		952.000 SIT
Izračun kaže, da je obnova gozda na tak način izredno draga in primerna za izvajanje res v izjemnih primerih. Marsikateri odrasel gozd po lesni vrednosti ne dosega cene, ki je bila potrebna za osnovanje mladega gozda.
V praksi se je pokazalo, da s sadnjo ne gre hiteti vsepovsod, ker za obnovo poskrbi gozd sam. Proces naravne obnove je daljši, na dolgi rok pa bodo naravno nastali gozdovi biološko in mehansko bolj stabilni. Taki gozdovi nudijo tudi več možnosti izbire
Po sečnji morajo biti panji obeljeni - varstvo pred podlubnikom in smrekovim rilčkarjem	Foto Gorazd Mlinšek
različnih sortimentov in s tem prilagajanje trgu v različnem času.
S tem ni mišljeno, da je sadnjo kot ukrep potrebno ukiniti. Včasih je štela za skrben in vzoren način ravnanja z gozdom in je v javnosti veljala za najbolj poznan in priznan ukrep gozdarstva pri gospodarjenju z gozdom. Pri obnovi s sadnjo samo pomagamo naravi. Gre za gojitveni ukrep, priporočljiv v gozdovih, ki jih poškodujejo ujme, ko je zaradi dejavnikov ( živih in neživih) naravna obnova neuspešna ali je zato potrebna izredno dolga pomladitvena doba.
Pomladitvena doba je čas, od pričetka pomlajevanja do odstranitve posameznih delov starega sestoja. Dolžina pomladitvene dobe je v nižjih predelih krajša, v višjih predelih (nad lOOOm) pa daljša (tudi več desetletij).
Obnovo s sadnjo je potrebno vgraditi v koncept sonaravnega gospodarjenja, kar pomeni da je umetna obnova samo dopolnilo naravni obnovi, ko živi in neživi dejavniki ovirajo in onemogočajo vznik in razvoj ustrezne naravne vrstne sestave gozda v pomlajevanju. Potrebno je upoštevati naravo rastišč in ekološke zahteve drevesnih vrst, ki jih bomo sadili. Se v nedavni preteklosti je bila v umetni obnovi gozda v Sloveniji med posajenimi drevesnimi vrstami z 95 % zastopana smreka . Spomnite se leta 1993, prenam-nožitve podlubnikov (lubadarja). Narava je pokazala, da pač ne gre gospodariti s tako velikim deležem smreke. Glede na srednjeročne potrebe sadik v Sloveniji je delež smreke zmanjšan pod polovico med drevesnimi vrstami, sadimo pa preko trideset različnih drevesnih vrst.
Seveda bo določen del obnove gozda s sadnjo še potreben, vendar le z rastišču primernimi drevesnimi vrstami ( ne več toliko smreke) in v skladu z ekonomskimi zmožnostmi države.
Če obnavljate gozd s sadnjo, naj bo sadnja izvedena res kakovostno. Kako saditi vam bo svetoval revirni gozdar. Pred vami je mlad gozd, ki ga čakajo sto in več letne preizkušnje.	▲
UPOKOJIL SE JE SLAVKO VOVK
IDA ROBNIK
Nekaj več kot 37 let delovne dobe so mu izračunali v Gozdnem gospodarstvu, na pokojninskem zavodu pa šest let več. V tej skupni številki so tudi delovna leta, ki jih je nabral z delom na kmetiji še pred prvo redno zaposlitvijo in pa benificirana leta za težko delo v gozdarstvu.
Svojo prvo službo je Slavko našel v Ljubljani v Litostroju leta 1970. Človek se začudi, kako mlad fant iz tradicionalnega kmečkega okolja iz Mislinje zaide v mesto, njemu pa se zdi to čisto samoumevno, saj v tistem času, prav tako kot danes, ni bilo na razpolago delovnih mest v bližini doma. Vseeno pa si je želel nazaj proti domu in po enem letu je dobil delo v Gorenju v Velenju. Leto in pol je delal v tovarni, potem pa je med ravenskimi gozdarji našel svojo službo in ni več razmišljal, da bi
Slavk o Vovk
Foto Ida Robnik
še kdaj zamenjal poklic. Za dela v gozdu se je usposobil že doma na kmetiji, opravil je le tečaj za upravljanje z motorno žago. Leta 1973 je bilo prosto delovno mesto sekača v mislinjskem gozdnem obratu in tako je prišel nazaj domov.
Težko delo z motorno žago mu je načelo zdravje in pota med zdravniki so ga pripeljala do invalidske ocenitve tretje kategorije. Po dveh letih se mu je
zdravstveno stanje izboljšalo in spet se je napotil med zdravnike, ki so ga na njegovo željo in njihovo veliko začudnje izpisali iz seznama invalidov. Najbrž je eden redkih, če ne edini tak primer.
Gozdni delavci delajo v skupinah in Slavko je bil v vsaki delovni sredini oziroma skupini zaželjen član, ki je s svojim pridnim, vestnim in strokovnim delom ter s svojim mirnim in tolerantnim vedenjem vplival na homogenost
in uspešnost skupine. Svoje znanje in izkušnje je rad posredoval mlajšim sodelavcem, za kar so mu bili vedno hvaležni.
Letos 7. februarja se je upokojil. S tem se je sprijaznil, vsako jutro pa čaka, da zasliši hrup avtomobila svojih sodelavcev, ki se peljejo na delo po Mislinjkem grabnu in in jih skozi okno hiše ali z dvorišča s pogledom pospremi. Njegova žena Fanika pravi, da mu je dolg čas za "šihtom", on pa to z rahlim nasmehom prizna, na glas pa reče, da je zadovoljen s statusom "penzionista", da bo imel sedaj čas za druge stvari; namreč, že prej je rad oblikoval les, izdeloval je topore za orodja in drobne uporabne predmete, sedaj pa je začel izdelovati kuhalnice in kar dobro mu gre. Tudi v hlevu, kjer stojita dve kravi in nekaj prašičev, je vedno dosti dela.
In, zadnjega vprašanja, kaj bi bil, če bi bil še enkrat pred odločitvijo za poklic, ne bi bilo treba niti postaviti; sveda bi bil gozdar.
Sodelavci mu želimo, da bi dobrega zdravja še dolga leta spremljal gozdne delavce s pogledom iz svoje hiše v Mislinjskem grabnu 190 in uresničil svoje sanje za živ-Ijensko obdobje, ki je pred njim.	▲
DELAVNICA ZA LASTNIKE GOZDOV V MALI MISLINJI
GORAZD MLINŠEK, univ.dipl.inž.gozdarstva (f Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec
V programu javne gozdarske službe območne enote Slovenj Gradec za leto 2002 imamo gozdarji poleg rednega dela planirano tudi izobraževanje lastnikov gozdov s področja varnega dela, tehnologije dela v gozdu in gojenja ter varstva gozdov.
Izvajalci izobraževalnih srečanj v obliki predavanj in delavnic so ob pomoči strokovnjakov Srednjega gozdarskega šolskega centra iz Postojne in gozdarskih strokovnjakov Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec revirni gozdarji in njihovi vodje ter gojitelji na posameznih krajevnih enotah.
V letu 2002 imamo v območni enoti načrtovanih sedem delavnic iz gojenja in varstva gozdov. V krajevni enoti Mislinja se je 21. in 22. marca odzvalo pov-
Udeleženci med odmorom na dvorišču kmetije Gril v Mali Mislinji	Foto Gorazd Mlinšek
abilu na strokovno srečanje mislinjskih gozdarjev več kot dvajset lastnikov gozdov. Delavnico so izvedli gozdarji na turistični kmetiji pri Grilu v Mali Mislinji. Za pestro druščino, med njimi so bile
tudi predstavnice ženskega spola iz revirja Razborca, sta pripravila vodja krajevne enote Mislinja Mirko Cehner in revirni gozdar v revirju Razborca Jože Ogriz zanimiv dvodnevni program s po-
dročja gojenja gozdov. Kljub lepemu vremenu so prvi dan prisotni z zanimanjem poslušali teoretična razglabljanja o gospodarjenju z gozdovi, zakonskih aktih, kateri so podlaga za trajno
►
TRAKTOR MASSEY FERGUSON 4245-4WD
DRAGO POGOREVC, univ.dipl.inž.strojništva
dolgoročno gospodarjenje z gozdovi. Poglobljena pa je bila predstavitev gojenja in varstva gozdov, predvsem praktična izvedba posameznih del in plačilo spodbud za opravljena in s strani revirnega gozdarja prevzeta gojitvena dela. Z zanimanjem so poslušali kratko predstavitev gospodarjenja z gozdnato krajino vrh Pohorja, kjer je človek izoblikoval pohorske planje, katere pa se zadnja desetletja intenzivno zaraščajo. Prisotni so se strinjali s strokovnimi ugotovitvami gozdarjev, da bodo ponovno zaraščeni vrhovi zahodnega dela Pohorja zgubili svojo vrednost, zato so pohvalili izvajanje čiščenja pohorskih planj po s strani javne območne gozdarske službe narejenem projektu.
Praktični del je potekal drugi dan v gozdu. Na objektih z različnimi razvojnimi oblikami gozda so kmetje spoznavali posamezne tehnike gojenja goz-
dov. Z gozdarskima strokovnjakoma so izmenjali svoje izkušnje pri delu z gozdom. Za Pohorce je bilo zanimivo podajanje praktične nege listavcev, niso pa pozabili tudi na nego smrekovih umetnih nasadov.
Z zadovoljstvom ugotavljamo, da so udeleženci po končani dvodnevni delavnici z veseljem sprejeli potrdila o sodelovanju na tej delavnici in da bodo pridobljeno dodatno znanje še nadalje s pridom praktično uporabljali v svojem gozdu. Za zelo dobro izvedbo se moramo zahvaliti občini Mislinja, predvsem pa županu Mirku Grešovniku, ki ima posluh za delo javne gozdarske službe.
S finančno pomočjo je tudi letos in še bo omogočil dobro izvedbo izobraževanja lastnikov gozdov v občini Mislinja, saj država namenja javni gozdarski službi tako za izobraževanje kot redna dela vsako leto manj denarja.	A
V Gozdnem gospodarstvu Slovenj Gradec d.d., PE Servisi, smo izdelali nadgradnjo na traktor Massev Ferguson 4245-4WD in tako prvi tako opremljen traktor od predvidenih pet v letu 2002 predali v uporabo.
Traktor ima naslednje tehnične karakteristike:
motor: 1004 Perkins 62,5 KW;
menjalnik: 12 + 12, kar dobimo s pomočjo 4 - stopenjskega menjalnika, ki ima dodane tri reduktorje (hitrostne skupine) in nudi 12+12 prestav.
Enota menjalnika za spremembo smeri vožnje je dodana pred menjalnikom. Vse prestave so sinhronizirane; zavore: v olju potopljene, več lamelne disk zavore; sprednja prema: 4WD - pogon na sredini, hidravlični vklop pogona in blokada diferenciala; dovoljena statična obremenitev: 4500 kg; zadnja prema: Dovoljena statična obremenitev: 4536 kg, kolotek: 2030 - 2130 mm; priključna gred: 540 min -1; pnevmatike: zadaj: 16.9 x 34 spredaj: 13.6 x 24; razdalja od tal (klirens): 340 mm; teža z nadgradnjo: cca 5300 kg; največja hitrost: 40 km/h.
Gozdarsko nadgradnjo sestavljajo naslednji elementi:
•	nosilec vitle in zadnje zaščitne deske ter zadnja zaščitna deska,
•	sprednja rampalna deska s pritrdilnimi in nosilnimi elementi,
•	zaščitni okvir za kabino in zaščitne mreže za stekla.
Vsi sestavni deli nadgradnje so konstruirani tako, da so nosilni -robustni in da pri normalnem delu nudijo dovolj veliko varnost. Na traktor MF 4245 je zmontirana dvobobenska vitla Igland 6000 Pronto z daljinskim upravljanjem.
Menimo, da smo s to obliko nadgradnje uspeli optimalno rešiti razmerje med vlečno silo in obtežbo traktorja. To izvedbo nadgradnje bomo ponudili tudi drugim gozdnim gospodarstvom in privatnikom, ki se profesionalno ukvarjajo z delom v gozdu.
S tem namenom smo traktor tudi razstavili na sejmu kmetijskih strojev v Komendi.
ZAPOSLOVANJE DELOVNIH INVALIDOV
BRANE ŠIRNIK, univ.dipl.inž.gozdarstva	Nadaljevanje iz Viharnika 2 in konec članka
1.6. Najpomembnejše novosti v invalidskem zavarovanju
Novi sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja dodobra spreminja vsebino in obseg tega zavarovanja, saj v Sloveniji uvaja novi tristebrni sistem zavarovanja, ki ga tvorijo spremenjeni sistem obveznega zavarovanja ter novo uvedena dodatna zavarovanja: to je obvezno dodatno zavarovanje ter prostovoljna dodatna zavarovanja.
V sistemu obveznega zavarovanja določa novi zakon (ZPIZ) drugačne pogoje starosti in pokojninske dobe za uveljavitev pravice do pokojnine, podaljšuje obdobje, iz katerega se upoštevajo plače za oblikovanje pokojninske osnove, določa drugačne odstotke za odmero pokojnine, uvaja, spreminja ali ukinja nekatere pravice, določa zapleten sistem prehodnih določb ter ohranja in sprejema številne izjeme od splošnih pravil. Pomembne spremembe so tudi na področju invalidskega zavarovanja, v sistemu financiranja, pri sistemu valorizacije in uživanju pravic ter na številnih drugih področjih.
1.6.1.	Definiranje poklicne invalidnosti
Definicij invalidnosti imamo več (Invalidnost, splošno - nesposobnost iz lat. invalidus - nesposoben), vendar je za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pomembna samo tista, ki jo določa zakon. Zgolj medicinsko definiranje invalidnosti je ožje. Pravna definicija invalidnosti kombinira trajne spremembe v zdravstvenem stanju v smislu socialnega zavarovanja z možnostjo opravljanja dela, ki ga je zavarovanec opravljal pred nastankom invalidnosti.
Definicija invalidnosti (60. Člen ZPIZ) je skladna z mednarodnimi opredelitvami invalidnosti tako, da gre za invalidnost, če zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije, zavarovancu zmanjša zmožnost (stopnja zmanjšanja se ocenjuje):
•	za zagotovitev delovnega mesta,
•	za ohranitev delovnega mesta,
•	za poklicno napredovanje.
Pomembna novost v predlagani definiciji invalidnosti je, da ne vsebuje več elementa trajnosti sprememb v zdravstvenem stanju kot pogoja za oceno invalidnosti. Invalidnost se ugotavlja tedaj, kadar spremembe v zdravstvenem stanju "trajneje" vplivajo na delavčevo delovno zmožnost. Se vedno pa je določeno, da mora biti zdravljenje končano in da morajo biti izvedeni vsi ukrepi medicinske rehabilitacije, vendar kljub temu sprememb v zdravstvenem stanju ni mogoče odpraviti.
Znotraj opisane definicije invalidnosti lahko opredelimo različne stopnje invalidnosti, ki so posledica različnih vzrokov za nastanek invalidnosti, in sicer poškodbe pri delu, poklicne bolezni, bolezni ali poškodbe zunaj dela. Te stopnje so splošna nezmožnost za delo, poklicna nezmožnost za delo, zmanjšana zmožnost za delo in omejena zmožnost za delo, ki pa hkrati niso opredeljene tudi kot kategorije invalidnosti.
Zakon določa kategorije invalidnosti, iz katerih je razvidno, da je definicija invalidnosti sestavljena iz elementov splošne in poklicne opredelitve invalidnosti. Tako pomeni:
I.	kategorija - splošno invalidnost, ko delavec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela, ali če gre pri njem za poklicno invalidnost, nima pa več preostale delovne zmožnosti;
II.	kategorija - poklicno invalidnost, ko je delavčeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za 50 odstotkov in več;
III.	kategorija - zmanjšano zmožnost za delo, če zavarovanec s predhodno poklicno rehabilitacijo ali brez nje ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo vsaj polovico polnega delovnega časa oz. omejeno zmožnost za delo, če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali če zavarovanec lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, ni pa zmožen delati na delovnem mestu, na katero je razporejen v času nastanka invalidnosti.
Definicije vzrokov za nastanek invalidnosti so ostale nespremenjene v primerjavi z dosedanjo ureditvijo. Gre za definicijo poškodbe pri delu in poklicne bolezni.
1.6.2.	Splošni pogoji za pridobitev pravic na podlagi invalidnosti
Zavarovanec bo pridobil pravice na podlagi invalidnosti II. in III. kategorije, ki mu zagotavljajo zaposlitev, če ob nastanku invalidnosti še ni dopolnil t.i. polne starosti to je 63 let (moški) oz. 61 let (ženske).
Če je zavarovanec ob nastanku invalidnosti vključen v zavarovanje, pridobi pravice ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, če pa ni vključen v obvezno zavarovanje, pa mora izpolnjevati pogoje gostote zavarovanja.
Pogoji za pridobitev pravice do invalidske pokojnine so različni glede na vzrok za nastanek invalidnosti. Če je invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, bo zavarovanec pridobil pravico ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo. Pri poškodbi zunaj dela ali bolezni pa so predpisani pogoji, o potrebni dolžini zavarovalne dobe pred nastankom invalidnosti. Status zavarovanca zadošča tudi, če je nastala invalidnost pred 21. letom starosti, oseba brez statusa zavarovanca, pa mora imeti najmanj 3 mesece zavarovalne dobe.
Pravice na podlagi invalidnosti se priznajo ne glede na vzrok za nastanek invalidnosti, tako da so splošni invalidi (bolezen, poškodba zunaj dela) v enakem položaju glede pravic kot poklicni invalidi (poškodba pri delu, poklicna bolezen).
Iz invalidskega zavarovanja se pridobijo naslednje pravice, upoštevaje kategorijo invalidnosti:
•	pravica do invalidske pokojnine,
•	pravica do poklicne rehabilitacije (ter nadomestil pred in med poklicno rehabilitacijo),
•	pravica do premestitve na drugo delovno mesto,
•	pravica do dela s skrajšanim delovnim časom (in delne invalidske pokojnine).
Samozaposlene kategorije zavarovancev in kmetje pridobijo vse pravice iz naslova invalidnosti na podlagi I. in II. kategorije invalidnosti ter v okviru lil.kategorije pravico do delne invalidske pokojnine.
1.6.3.	Dolžnosti delodajalca pri zagotavljanju pravic delovnih invalidov
Po prvem odstavku 101. Člena ZPIZ-1 in upoštevaje druge določbe zakona so dolžnosti delodajalca ne glede na vzrok za nastanek invalidnosti (bolezen, poškodba na delu, poklicna bolezen, poškodba zunaj dela) pri zavarovancu, delovnemu invalidu II. in III. kategorije invalidnosti, ki je v delovnem razmerju v RS naslednje:
•	obdržati delovnega invalida v delovnem razmerju,
•	premestiti delovnega invalida na drugo delovno mesto, ki je primerno njegovi preostali delovni zmožnosti oz. usposobljenosti (91 .člen),
•	zagotoviti delovnemu invalidu delo z delovnim časom, krajšim od polnega (93.člen),
•	zagotoviti delovnemu invalidu poklicno rehabilitacijo na stroške zavoda (88.člen),
•	izplačevati denarno nadomestilo za čas od končane poklicne rehabilitacije do pričetka dela na novem delovnem mestu (drugi odstavek 98.člena),
•	prilagoditi delovno mesto ob sodelovanju Zavoda, če je to potrebno za premestitev delovnega invalida na drugo delovno mesto.
Pomembna novost je tudi obveznost delodajalca (iz 3.odst.l2.člena ZVZD), da mora delavce, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela in dela, ki jih po določenih letih starosti zaradi pešanja psihofizičnih zmožnosti ni mogoče več poklicno opravljati, obvezno poklicno zavarovati. Gre za zakonsko načelo, ki je pravna podlaga za ustrezno ureditev obveznega
dodatnega, pokojninskega zavarovanja v predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Načelo obsega dve vrsti obveznosti delodajalca:
•	prijavo delavcev, ki delajo na takih delovnih mestih, v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje in
•	plačevanje prispevkov, pri čemer delavec ne sme biti obremenjen s prispevkom za to zavarovanje, skladno s prvim odstavkom 11.člena ZVZD.
Obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje naj bi na opisani pravni podlagi nadomestilo institut štetja zavarovalne dobe s povečanjem.
Zavarovalno dobo s povečanjem lahko opredelimo kot ukrep celovitega varstva pri delu, ki omogoča predčasno uveljavitev starostne pokojnine ob nespremenjenem zdravstvenem stanju delavca.
ZPIZ pozna tri različne podlage za štetje zavarovalne dobe s povečanjem:
-	Prva podlaga so dela na delovnih mestih, ki so težka in zdravju škodljiva in ki jih zavarovanci ne morejo opravljati do določenih let starosti, kot pogoja za upokojitev.
-	Drugi naslov je delo na delovnih mestih, kjer delo ni možno po določenih letih starosti zaradi pešanja psihofizičnih zmožnosti delavca. Zavarovalna doba se šteje s povečanjem do največ 50 odstotkov.
-	Tretji naslov za štetje zavarovalne dobe s povečanjem je delo, ki ga opravljajo prizadete osebe (s telesno okvaro, trajnimi okvarami organizma, specifičnimi obolenji ipd.)
1.6.4.	Poklicna rehabilitacija
Poklicno rehabilitacijo opredeljujejo aktivnosti in ukrepi, katerih cilj je omogočiti invalidu, da si zagotovi in obdrži ustrezno zaposlitev in v njej napreduje kot del njegove (ponovne) vključitve v družbo, izenačen z zdravimi osebami. Gre za proces, s katerim pri osebi ugotavljamo njene preostale psihofizične sposobnosti, njegove želje in nagnjenja in ga usmerimo k tistemu poklicu, ki bi ga z zadovoljstvom opravljal.
Poklicna rehabilitacija se v skladu s preostalo delovno zmožnostjo zavarovanca opravi:
•	z izobraževanjem na ustreznih šolah ali z drugimi oblikami izobraževanja,
•	s praktičnim delom na ustreznem delovnem mestu pri delodajalcih oz. pri drugih oblikah delovnega usposabljanja,
•	z izobraževanjem ob delu, s soglasjem zavarovanca.
Človek razpolaga z ogromno rezervo telesnih in duševnih sposobnosti, ki v njem spe in jih mnogokrat niti ne izkoristi v teku življenja. Naloga rehabilitacije je prav v tem, da te rezerve najde, jih potencira do maksimuma in deluje v smeri osamosvojitve invalida.
Pri določanju stopnje zaposlivosti invalidov oziroma delovne zmožnosti, sposobnosti brezposelne osebe za pridobitev in ohranjanje zaposlitve, imajo pomembno vlogo rehabilitacijski svetovalci. Na zaposlivost posameznika vplivajo: izobrazba, delovna anamneza, nivo motivacije, nivo socialne podpore ter posebne potrebe in ovire pri zaposlovanju. Zaradi prejemanja denarnega nadomestila so delovni invalidi manj motivirani za iskanje zaposlitve. V programe zaposlovanja se vključujejo praviloma delovni invalidi brez nadomestil. Delež delovnih invalidov, ki se po končanem usposabljanju zaposlijo, je visok: 460 vključenih v programe zaposlovanja in 417 zaposlenih v letu 2000.
Programi poklicne rehabilitacije so namenjeni ustvarjanju možnosti za zaposlovanje v smislu reševanja posebnih potreb in ovir pri zaposlovanju. Programi se izvajajo kot pomoč pri oblikovanju zaposlitvenega načrta in priprava na zaposlovanje specifičnih skupin invalidov in težje zaposlivih oseb, ki imajo kompleksne ovire pri zaposlovanju. Zavarovancu, ki ima sklenjeno delovno razmerje v RS, je dolžan zagotoviti poklicno rehabilitacijo delodajalec, pri katerem je bil zaposlen zavarovanec v času nastanka invalidnosti, drugim zavarovancem pa Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
1.6.5.	Prenehanje delovnega razmerja delovnemu invalidu
Ob ohranjenem načelu absolutnega varovanja zaposlitve delovnega invalida se uvaja tudi možnost izjem - in sicer kadar delodajalec invalidu objektivno ne more zagotoviti drugega delovne-
ga mesta oz. dela s skrajšanim delovnim časom. Delodajalec bo imel v tem primeru možnost odpovedati pogodbo o zaposlitvi tudi delovnemu invalidu, vendar bo lahko to storil le, če bo razloge za odpoved pogodbe ugotovila posebna komisija, katere odločitev je dokončna (103.člen).
Ta princip bo veljal za vse delovne invalide, ne glede na vzrok za nastanek invalidnosti.
Delodajalec bo lahko zavarovancu, ki je v delovnem razmerju, odpovedal delovno razmerje tudi, če kot delovni invalid:
•	ne bo začel poklicne rehabilitacije,
•	je ne bo končal v predpisanem roku,
•	ne bo izpolnjeval obveznosti po pogodbi o poklicni rehabilitaciji,
•	ne bo začel delati na drugem delovnem mestu oz. ne bo začel delati s skrajšanim delovnim časom.
Tovrstna prepoved pogodbe pomeni za delovnega invalida izgubo pravic na podlagi že priznane invalidnosti (ZPIZ, 102.člen).
Ker je že sprejeta nova pravna ureditev invalidskega zavarovanja, v tem delu pravzaprav izvedba bodočega Zakona o delovnih razmerjih, je uporaba določb o invalidskem zavarovanju, vključno s 102. in 103. členom, preložena na 1.januar 2003.
2. TEŽAVE PRI ZAPOSLOVANJU INVALIDOV V GOZDARSTVU
Gozdna proizvodnja ima nekaj značilnosti po katerih se bistveno razlikuje od industrijske:
•	odvija se na odprtem prostoru na velikih površinah,
•	ekološke in druge delovne razmere so različne, ne moremo jih unificirati, pa tudi ne bistveno uravnavati (VVinkler, 1997).
Delo v gozdu poteka na prostem in vsebuje navkljub mehanizaciji še vedno veliko fizičnega dela. Vse nevarnosti za poškodbe in vsi škodljivi zunanji vplivi se kljub varovalnim sredstvom ne dajo popolnoma odstraniti. Predvsem pri sečnji in spravilu lesa je veliko težkih fizičnih del v prisiljenih položajih. Gozdarji-sekači so izpostavljeni vibracijam in hrupu ter škodljivim vplivom ogljikovodikov. Dela se pogosto opravljajo v neugodnih klimatskih razmerah: v mrazu, vetru in vlagi.
Ob takšni naravi dela so najpogostejše bolezenske posledice:
•	različna obolenja hrbtenice,
•	revmatična obolenja težje stopnje,
•	astmatična obolenja in obolenja dihal,
•	hujše oblike obolenja sluha,
•	obolenja okončin,
•	prezgodnja psihofizična izčrpanost.
Zaradi vsega naštetega je v gozdarstvu zato še posebej pereč problem zaposlovanja delovnih invalidov, saj primanjkuje ustreznih delovnih mest.
Kolektivna pogodba za gozdarstvo (Ur.l. RS 68/94) govori v svojem 33.členu, da lahko delavcu invalidu, ki ne izpolnjuje pogojev za invalidsko upokojitev, preneha delovno razmerje samo z njegovim soglasjem; brez soglasja pa v primeru, da se mu zagotovi delovno mesto v drugi organizaciji, pa to delovno mesto odkloni. V 68.členu pa govori o pravici delavca-invalida oz. delavca z zmanjšano delovno zmožnostjo do prerazporeditve na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovi preostali deiovni zmožnosti, dokvalifikacije ali prekvalifikacije v ali izven organizacijske enote.
Glede na vsa ugotovljena dejstva lahko ugotovimo, da bo v prihodnje predvsem v delovno intenzivnih panogah (npr. v gozdni proizvodnji), pri delovnih opravilih s povečano verjetnostjo za nastanek invalidnosti (npr. delo v neugodnih vremenskih razmerah, delo s povečano izpostavljenostjo hrupu, vibracijam, ogljikovemu monoksidu ipd.), ob običajni nizki izobrazbeni strukturi in omejeni možnosti samozaposlitve, treba računati s konstantno prisotnostjo določenega števila delovnih invalidov.
2.1.	GG - INPO d.o.o, primer podjetja za usposabljanje in zaposlovanje invalidov
2.1.1.	Proučitev smotrnosti ustanovitve
Po občutnih posegih države na področju gospodarjenja z gozdovi v zadnjih nekaj letih so se vsa Gozdna gospodarstva v Sloveniji znašla pred nalogo, da se organizacijsko in posredno kadrovsko prilagodijo na nove razmere. Število zaposlenih je bilo potrebno zmanjšati v povprečju za skoraj dve tretjini. Tako je kategorija
delovnih invalidov prišla v položaj, ko zanje v večini primerov ni bilo več delovnih mest, kjer bi lahko produktivno delali in bi bilo možno upoštevati njihove omejitve za delo. Končna posledica tega procesa se je zrcalila v situaciji, da so bili v večini sicer zaposleni, vendar doma na čakanju.
Manjši del invalidov je delal na zanje neustreznih delih, le redki pa so bili ustrezno razporejeni na delovne naloge skladno z njihovo preostalo delovno zmožnostjo. Bili so predvsem starejši, pretežno neprilagodljivi ljudje. Pred invalidnostjo so bili univerzalni gozdni delavci - sekači, šoferji in mehaniki. Delali so na prostem v gozdu, v malih skupinah in niso bili navajeni na pogoje v industrijskih delavnicah.
Pri analizi kadrovske situacije smo ugotovili, da takšno stanje ni ugodno niti za invalide niti za podjetje in zato se je konec leta 1996 pristopilo k ustanovitvi invalidskega podjetja GG-INPO d.o.o. z namenom, da bi invalidne osebe medsebojno bolj povezali, da bi jim nudili strokovno pomoč, organizirali ustrezno zdravstveno oskrbo, skrbeli za rehabilitacijo in bolj neposredno reševali njihove osebne stiske, z namenom povečanja učinkovitosti teh oseb.
2.1.2.	Kadrovska struktura in proizvodno storitveni programi
V	začetni fazi je ustanovitelj, t.j.Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec odstopil del svoje dejavnosti invalidskemu podjetju - predvsem fizično manj zahtevna dela. Na ta način so invalidi vsaj v začetku povečini ostali v dotedanjem okolju skupaj z zdravimi delavci, istočasno pa je management invalidskega podjetja skrbel tudi za razširitev proizvodnega programa na nove izdelke in storitve primerne tej kategoriji delavcev.
Gozdno gospodarstvo dolgoročno zagotavlja invalidskemu podjetju določen obseg dela, GG-INPO pa bo skrbelo za odprtje čim večjega števila ustreznih delovnih mest za delavce Gozdnega gospodarstva, katerim bo priznana pravica do zaposlitve na drugem ustreznem delu iz naslova invalidskega zavarovanja in za druge delavce za katere se bosta podjetji sporazumeli. V ta namen bo invalidsko podjetje pripravljalo in izvajalo ustrezne programe rehabilitacije in zaposlovanja. Na osnovi poznanih omejitev posameznih invalidnih oseb (II.in III. kategorije) se s pomočjo strokovnjakov Centra za rehabilitacijo iz Celja in slehernega posameznika zagotovi delovno mesto, ki ustreza preostali delovni zmožnosti invalidov.
Danes zaposluje GG-INPO 68 delavcev, izmed katerih je 34 (50%) invalidov (8 z ll.ktg. in 26 s lll.ktg. invalidnosti). Kot bivši gozdni delavci imajo predpisane omejitve predvsem:
•	pri delu s stroji, ki povzročajo vibracije,
•	pri delu v prisilnih položajih,
•	pri dvigovanju bremen nad določeno težo oz. nad horizontalo in
•	so zmožni za delo v ugodnih mikroklimatskih pogojih in v sedečih položajih.
Prvi poizkusi z delom pri različnih lažjih ročnih spretnostih v zaprtih prostorih, pri tej skupini invalidov niso uspeli, saj gre za pretežno kmečke ljudi, navajene na terensko delo v naravi. Danes je slaba polovica invalidov zaposlena v decimirnici v Radljah, kjer opravljajo lažja dela pri krojenju in zlaganju bukovih elementov za pohištveno industrijo, pet pa se jih je zaposlilo v pred kratkim odprti novi paletami v Otiškem vrhu, ki je v zadnjem času ena večjih investicij podjetja.
V	poletnem času, pa se vključujejo v program čiščenja zaraščajočih pohorskih planj. Režijski delavci invalidskega podjetja so zaposleni bodisi v sektorju za projektiranje ali pa opravljajo lažja pomožna dela v drugih poslovnih enotah matičnega pod-jetja.
Spremembe v rasti proizvodnje, produktivnosti dela, tehnologije, in spremembe zaradi novih investicij pomenijo tudi spremembe pri planiranju zaposlovanja invalidnih oseb. Prav te, pa je skupaj z novimi komercialno zanimivimi programi potrebno uvajati v invalidska podjetja.
V	vseh invalidskih podjetjih bi morali večati možnosti za zaposlovanje na podlagi veljavne zakonodaje, ki zagotavlja možnost za usposabljanje in ustrezno zaposlitev invalidnih oseb. Primerna izkoriščenost delovnega potenciala ljudi z okrnjenimi ali spremenjenimi delovnimi sposobnostmi je pomembna postavka tako v proračunu podjetja kot države.
LITERATURA:
1.	Carinski zakon Ur.l.št.1/95, 28/95).
2.	Horvat,T., Računovodstvo: Obračun davka od dobička, Gospodarski vestnik št.10, str.52,2001
3.	Kalčič,M., Sklenitev in prenehanje delovnega razmerja v zvezi z nekaterimi instituti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Podjetje in delo, štev. 6-7, 2000
4.	Kalčič,M., Pregled predvidenih novosti v invalidskem zavarovanju, Podjetje in delo, štev 6-7, 1999
5.	Kolektivna pogodba za gozdarstvo Slovenije, Ur.list RS št. 68/94
6.	Lahovnik Marjana, Rehabilitacija invalidov v podjetju LESNA Slovenj Gradec, Diplomsko delo, 1981
7.	Mednarodne organizacije dela, Konvencija št. 159 in Priporočilo št. 198 o poklicni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov
8.	Mekine, J. Možnosti zaposlovanja invalidnih oseb v Sloveniji, Gospodarski vestnik, št.48,1997
9.	Predlog zakona o delovnih razmerjih, delovno gradivo
10.	Pravilnik o merilih za nadomestitev dela stroškov invalidskim podjetjem, Ur.l.RS št 54-2860/1997)
11.	Pravilnik o merilih za nadomestitev dela stroškov invalidskim podjetjem, Ur.l.RS št.54 -2860/1997)
12.	Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, Ur.list RS št. 89-4280/99
13.	Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Seminarsko gradivo,1999
14.	Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo (Ur.l.RS št. 40/97, 1/98)
15.	Svet Evrope, Priporočilo št. R(92)6, Usklajena politika rehabilitacije Invalidov
16.	OZN, Standardna pravila o izenačevanju možnosti invalidov ,1993 (GS OZN, Res 48/96)
17.	Poročevalec državnega zbora RS, letnik XXVII, št. 58
18.	Uršič, C., Zaposlovanje invalidov: primerjava politik, koncepcij in ukrepov, Kranj, 1995
19.	Uredba o uveljavljanju pravice do carinske oprostitve, Ur.list RS št.46-220/1999, RS 16-965/2001)
20.	VVINKLER, I., Organizacija gozdarskih del, BTF, 1997
21.	Zakon o gospodarskih družbah (Ur.list RS št. 29/94, 82/94, 20/98, 32/98, 37/98, 84/98, 6/99, 54/99, 36/00)
22.	Zakon o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, Ur.list SRS 19/76, 3/80
23.	Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, (ZPIZ-1) (Ur.list RS, št. 106-4965/99)
24.	Zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o davku na izplačane plače:ZDIP-A, Ur.list RS št.31-1811/97)
25.	Zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb (ZUZIO) (Ur.list SRS št. 18 -806/1976 in RS 8-412/1990)
26.	Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD),Ur.list RS št. 56/99
27.	Zakon o vojnih invalidih, Ur.list RS št. 63/95, 19/97
28.	Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB) Ur.list RS št..5/91,- popr.: 17/91, 12/92, 71/93, 2/94, 38/94, 80/97- 3768, 69/98
29.	Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Letno poročilo o poslovanju Zavoda 2000, Ljubljana, 2001
30.	Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Letno poročilo 2000
31.	Žužek, l.,0 zagotavljanju socialne varnost invalidnih oseb, Pravna praksa, št.319, 1995, st. 2
1 MACESEN NA SKALI
FRANC JURAČ
Če se peljemo iz Mislinjske Dobrave mimo Merzdovnikovega peskoloma
na Završe nad Mislinjo opazimo, da ob cesti raste macesen.
Zanimivost macesna je v tem, da je svoje korenine pognal na skali, kjer še danes lepo raste v višave.
Foto Franc Jurač
RAZMIŠLJANJA OB 34. PREGLEDU ODSTRELA V MEŽIŠKEM LOVSKO-GOJITVENEM BAZENU JANEZ ŠVAB, inž.gozdarstva			
Po šestih letih je pregled odstrela divjadi v Mežiški dolini v tem letu pripravila LD Koprivna. Prostor v Kulturnem domu je naravnost pripraven, verjetno je arhitekt Karel Markovič, ki je tudi sam lovec, pri izdelavi načrta to tudi upošteval (no, to se pa zares šalim). Pred nekaj leti so se že pojavili trendi, da takšnih lovskih razstav ne bi bilo več. Res so bili pri-	tiski, da pač ni primerno razkazovati trofej ustreljenih živali, da se določeni ljudje ob tem zgražajo. Prebivalci manjših krajev, v Mežiški dolini so to praktično vsi, pa drugače gledamo na to. Večina ljudi je že od malih nog vajena življenja v sožitju z naravo in za njih je tudi odstrel nekaj normalnega. Ljudje se zavedajo, da če ni pravih plenilcev (moram se malo popraviti, zmeraj pogosteje vidimo planinskega orla ali sledimo risa), je pač človek s puško tisti, ki mora usmerjati razvoj rastlinojede divjadi. Pri tem mora	upoštevati tako spolno in starostno strukturo, kajti prav porušene piramide so običajno vzrok za večja bolezenska žarišča v populacijah ( npr. gams, lisica ) ali pa povečane škode na kmetijskih in gozdnih površinah. Prav zaradi tega planiramo in izvajamo odstreli po starostnih in spolnih kategorijah in marsikateri lovec si bodisi z nenamerno ali namerno kršitvijo prisluži kazen. Marsikdo se bo vprašal, zakaj pa ni kar slučajnostnega odstrela, kajti v naravi srečaš osebke približno tako, kot izgleda na koncu odstrel. Ljudje imamo pač že od pradavnine, ko je	največ veljala telesna teža in mladost ubite živali, pa do danes, ko najbolj cenimo osebke z večjim rogovjem in višjo starostjo, v sebi prav to, da iščemo takšne osebke. Se strinjate, da ob tem pa res ne bi bil sluča-jnostni odstrel. Ne samo lovci, ki so ob tablah podoživljali marsikateri doživljaj, tudi otroci iz vrtca, šole aii Centra za usposabljanje, varstvo in delo in množica krajanov so si z veseljem ogledali table s trofejami, grafikone odstrelov ali pa poslušali razlage lovcev LD Koprivna - Topla, ki so vzorno pripravili ta pregled.	A
^	IZBIRA SKLADIŠČNIH PROSTOROV IN PRAVILNO SKLADIŠČENJE LESA OB KAMIONSKI CESTI LUBI SVETUJE BRANE ŠIRNIK, univ.dipl.inž. gozdarstva			
Po spravilu lesa na kamionsko cesto pogosto naletimo na problem primernega skladiščenja lesa. Prostora v gozdu je premalo in z odvozom je potrebno začeti še pred koncem spravila, velikokrat pa je potrebno gozdne sortimente vleči še daleč po kamionski cesti, kar povečuje stroške in škodi zgornjemu ustroju gozdne prometnice. Zaradi pomanjkanja primernega skladiščnega prostora in zadostnih "rampnih" dreves se oblovina pogosto skladišči na neprimernih mestih, zato je nakladanje lesa ovirano in za voznika lahko zelo nevarno. Težave pri nakladanju so vzrok tudi za poškodbe na bližnjih drevesih. Zaradi vse večjih zahtev lesne industrije po izbrani - namenski hlodovini, se gozdni sortimenti vedno pogosteje nalagajo ločeno po kvaliteti oz. debelini, zato velja ta vidik upoštevati že pri spravilu lesa. Zložajev lesa naj bo čim manj (da bo manj tudi premikanj kamiona), v njih pa naj bodo poravnani sortimenti. Gozdne sortimente ločimo po debelini (hlodovina/drobiž) in če je možno tudi po kvaliteti ali dolžini (če je teh več). V tujini se nalaganje neporavnanega in raztresenega lesa dodatno zaračunava in gozdni posestniki si prodaje nepripravljenega lesa ne privoščijo. Pri izbiri skladiščnih prostorov velja upoštevati tudi sledeče: •	s skladiščenjem lesa ne zapolnimo prostora, ki je namenjen obračanju kamiona, •	lesa ne skladiščimo pod telefonskimi ali električnimi kabli, •	lesa ne skladiščimo pod večjim grmovjem in košatimi drevesi ter na neutrjenih voznih površinah, •	skladiščne prostore približamo obračališčem, da se izognemo		dolgim (nemogočim) vzvratnim vožnjam in ne preizkušamo potrpljenja voznikov, •	zaradi cestno prometnih predpisov razen v izjemnih primerih ne krojimo daljših sortimentov od 9 metrov (pozabljeni nepre-rezani kosi običajno ostanejo za malico lubadarjem), •	zaradi manjših osnih obremenitev na cestišče je bolje krojiti daljši les, ki se vozi s polprikolicami, •	kamioni so dandanes praviloma veliki z več osmi, zato so obračališča izpred dvajsetih let zanje postala neprimerna, •	poravnani sortimenti v zložaju ne omogočajo le lažjega in hitrejšega nalaganja, temveč tudi natančnejšo izmero lesa, •	lesa ne skladiščimo na velikih strminah, še posebej je nakladanje na strmih cestah nevarno pozimi, •	gozdni sortimenti na ravnini naj ne ležijo dlje od 6 do 7 metrov od kamiona (v strmini še manj), •	pred odvozom lesa posekamo veje, ki na gozdni cesti štrlijo na vozišče, •	na brežini ležeč les poravnamo vzporedno s cestiščem , •	na nizkorastočih rampnih drevesih pod cesto so spodnji sortimenti za doseg hidravličnega dvigala običajno predaleč, •	dolgega lesa naj bo pri mešanih dolžinah sortimentov vsaj toliko, da je z njim pri nalaganju možno založiti dno in stranice kamiona. Če naletite na ozki gozdni cesti na gozdni kamion, se mu pri izogibanju skušajte izogniti po spodnji strani vozišča, saj je zgornja stran zaradi velike teže kamiona in tovora veliko varnejša. Vozniki gozdnih kamionov slovijo za najboljše in zagotovo najbolj pogumne v svojem poklicu. Vsak dan se srečujejo z velikimi nevarnostmi in tveganji, zato jim skušajmo s pravilno pripravo lesa vsaj malo olajšati delo.	A	
vmmm
13
PO GO VO RI
ALI BERETE VIHARNIK, GOSPOD ZUPAN
JANEZ KOMLJANEC
Pogovarjala se je MARLENA HUMEK, fotografija PETER VERNIK
Ali berete Viharnik?
Pošiljajo mi ga, preberem ga v celoti. Moram ga pohvaliti, ker je zrcalo našega podeželja in iz njega veliko izvem.
Viharnik je strokovna revija gozdarjev in radi ga prebirajo kmetje. Ima veliko zanimivih in dobrih fotografij - z veseljem ga prečitam. V Viharniku bralec najde marsikaj svojega.
Približujejo se volitve.
Boste spet kandidirali za
župana?
Lahko bi še kandidiral, vendar ne bom.
Zakaj pa ne?
Štejem, da sem bil župan štiri mandate. To je šestnajst let in to je veliko.
Kakšen je vaš pogled
nazaj?
Dober in nimam slabih izkušenj. Res je, da nimam prostega časa in dalje kot si župan, manj si prost. Ljudje se te enostavno navadijo. Ni prostih sobot ali nedelj in ker delo s časom bolje spoznavaš, je čedalje več problemov, ki jih težje rešuješ.
Vedno se srečuješ s kakšno skupino nezadovoljnih ljudi. Če nič ne delaš, teh problemov ni... Problemov tudi ni, če delaš malo, ker se ne ve, kakšen si. S tem nočem reči, da sem dober.
Ce deluješ dolgoročno, se seveda takoj srečaš z vsemi problemi - recimo pri prometu: pa naj gre za podeželje, kjer si želijo cest, ali pa za mesto, kjer si cest ne želijo. To seveda ne gre skupaj in se ne da vskladiti.
Poznam vas vrsto let, vedno ste bili angažirani, ustvarjalni, sodelavcem ste dopuščali veliko ustvarjalno svobodo, pri tem pa bili zelo zahtevni in kritični... Vam ne bo težko ob odhodu? Enkrat se moraš odločiti. Mislim, da je za mano dovolj mlajših, ki bodo našli svoj način dela. Jaz imam svoj koncept in morda postajam počasi tudi utrujen ob nekaterih dolgotrajnih postopkih.
Čedalje težje je priti do sredstev na ministrstvih, odpira se Evropska skupnost. Na tem področju delovanja smo naredili velik korak ter prišli do velikega denarja - milijarde tolarjev za čistilno napravo. Poti postajajo čedalje bolj zahtevne in zapletene in mislim, da bi bilo dobro, če bi bil župan malo mlajši od mene in da bi mogoče lahko naredil za mesto še več.
Odhajam. Nočem domišljavo trditi, da bi volitve dobil, vem pa, da je veliko možnosti, da bi jih dobil, če ne v prvem, pa v drugem krogu. Odločil sem se, da ne bom več kandidiral.
Najbrž imam pri delu kak zaostanek, toda v tem trenutku so vsi projekti in programi za nekaj let naprej sprejeti. Ne samo sprejeti, ampak se tudi izvajajo, so finančno uravnoteženi in denar je zagotovljen. Vašemu nasledniku zapuščate urejene razmere in obetavno delo?
Imamo urejeno upravo in
direktorja, ki jo vodi, tako da se bodočemu županu ne bo treba ukvarjati z dnevnimi, včasih drobnimi problemi uprave in organizacije dela na upravi. Imel bo čas spoznati, kaj je županstvo, se vključiti v to delo, si zastaviti svoj koncept in nadaljevati razvoj, ki je zdaj zastavljen na vseh vejah in dodati še kaj boljšega.
Mislim, da je ugodno obdobje za prehod in prihod novega župana, ki bi mu želel, da bi bil župan tudi štiri mandate. Da bi dobro ali manj dobro iz mojih mandatov povzel zato, da bi bil še uspešnejši. To bi seveda veliko pomenilo tako za mesto kot dolino in še posebej za regijo-
Jaz se zadnje čase predvsem ukvarjam z regijskimi problemi. Moram reči, da to ni najbolj enostavno, ker sem pravzaprav župan mesta. Toda, ker smo dobro organizirani, lahko vodim kar nekaj regijskih projektov.
Mora biti župan vizionar,,
mora imeti vizije?
Veliko! Morda je kdo kdaj videl v mojem delu futurizem. Vendar... Veliko projektov, ki so morda delovali futuristično se je uresničilo, so že za nami - realizirani.
Zupan se nasmeji in pravi...
Enkrat v pogovoru sem vam že rekel: Niso ideje problem. Pride kdo k meni in pravi: idejo imam; odvrnem mu: tudi jaz imam dovolj idej, rad bi nekoga, ki bi jih uresničil. Idej je veliko.
So dobre, so manj dobre, kakšne so zanič ali pa nesprejemljive zaradi nepoznavanja. Pridejo tudi taki, ki ponudijo idejo, ki je že realizirana. Zasmejem se pa rečem: »to je že za nami, dragi moj.«
Vi ste bili vedno prepričljivo izvoljeni na volitvah, kar je prijetno?
To dejstvo sem vedno zelo rešpektiral (op. p.: dovolila sem si uporabiti kakšno besedo, ki je tipična za Janeza Komljanca. Tudi v sliki so ujete njegove značilne kretnje).
Na zadnjih volitvah sem dobil skoraj 74 % glasov v prvem krogu. To moraš rešpektirati. To je zavezujoče. Rekel sem:... tudi tistim, ki me niso volili, sem postal župan. To je pomembno in tako se je treba tudi obnašati.
In še nekaj je vedno potrebno in mislim, da mi je na nek način uspelo: večina ljudi mora čutiti, vsi ne morejo, da si župan vsem. .... da je možno komuniciranje? ...
... da je možno komuniciranje, ne glede na to, kako je kdo politično opredeljen. Tudi tisti, ki je v nasprotni stranki ali strani mora čutiti, da si župan, ki rešuje vse probleme v občini, ne glede na politične razlike.
Da je možen dialog...
Tako je bilo pri nas vzdušje v svetu. Nikoli nismo politizirali. V vseh šestnajstih letih mojega županovanja, zdaj sveta, prej skupščine, nismo bili nikoli nesklepčni. Nismo se zapletali
dnevnem redu. Kljub temu, da imamo v našem parlamentu osem strank, sprejemamo sklepe z večino prisotnih. Včasih sta dva, morda eden proti.
Nimamo preglasovanj, kar kaže na visoko stopnjo usklajenosti. Vsi zasledujemo cilj napredka, ne pa politike.Najslabše je: ker si ti rekel, bom proti, pa tudi, če je dobro. Tega pri nas ni! Gre seveda za politično kulturo, ki jo mora župan omogočati in gojiti... Zupan ima možnost v dveh dneh vse skregati.
Čas hiti, bi svojemu nasledniku pomagali?
Če me bodo potrebovali. Če bodo potrebovali moje znanje, moj nasvet, se bom angažiral.
Nisem obremenjen z mislijo, da ne bom imel več kaj delati. Končno se bom lahko posvetil svojemu domu in družini, čeprav je že odrasla. Včasih sem rekel, da je služba prva - žena mi je zamerila, toda tudi razumela, da dajem prednost službi pred družino, kar je zelo grobo in ni prav. Ampak služba to zahteva.
Se prijazno smeje in pravi: Ko bom v penziji, bom poskusil vse nadoknaditi. Imam vnuke, na katere sem zelo navezan.
Kaj vas ob pogledu na minula leta, pogledu nazaj na svoje delo - najbolj razveseljuje in kaj žalosti? Rekel bi, da sem najbolj ponosen na tista dela, ki se kot čvrsta nit vlečejo skozi vseh šestnajst let... da smo uspeli razvoj občine in cele doline voditi tako, da ni nobena zadeva v razvoju zaostala in da je bil razvoj po vseh segmentih enakomeren. To se mi zdi najpomembnejše. Kajti, če dovoliš, da ena zadeva zaostaja, se ti čez nekaj časa ustavi ves razvoj. Enakomeren razvoj je bil naša konstanta, ki je bila na vseh področjih spoštovana, naj
gre za šolstvo, otroško varstvo, kulturo, šport ali komunalo.
Morda se kaže najbolj v komunalnih zadevah, ki pa jih vidim že kot nekakšen podjetniški posel. Mogoče pa sem najbolj zadovoljen, ker smo tako močno razvili srednješolski center in center višjih šol. V tem mojem času smo dobili gimnazijo in višjo šolo. In zdaj končno, lahko preko 90 % naših osnovnošolcev konča srednje šolanje na Koroškem. Ni več vsakodnevnega vozarenja.
Kajti leta 87 je samo 54 % osnovnošolcev lahko obiskovalo srednješolske programe na Koroškem. Imamo dobre učitelje in dobre programe, kar tudi pomeni, da lahko v svoji bližini obiskujejo šole tudi naši s hribov. To je najbolj pomembno. Tega ni moč narediti na hitro...
... In je vložek v bodočnost...
... in vložek v razvoj. To je znanje in danes imamo dovolj dobrega kadra tako za višjo šolo kot za ostale. Pomagali smo zgraditi objekte. To je mogoče tisti del opravljenega dela, ki bo zapustil najbolj trajen pečat, pomemben za celo regijo, ne le občino Slovenj Gradec.
Kaj pa kaj žalostnega?
Ne vem, kakšnih prav žalostnih spominov nimam.
Kot neuspeh bi morda omenil, da smo pred dvemi, tremi leti hoteli uspeti še z enim referendumom in izgraditi bazenski kompleks za otroke in odrasle. Pa nam ni uspelo, kljub raziskavam, ki so se izkazovale strašno pozitivno.
Vse je podrlo nekaj ljudi s svojimi političnimi nameni. Danes bi imeli zgrajen kopališki kompleks. To je morda razočaranje, če o njem sprašujete. Bil sem prepričan, da bodo ljudje podprli
izgradnjo, pa niso. Sicer pa komunalni sistem dobro napreduje. Smo v zaključni fazi projekta čistilne naprave in organizacije tega sistema cele doline.
Dosti daleč smo z ravnanjem z odpadki. Ti za bodočnost veliki projekti pa bodo obremenjevali žepe občanov. Mogoče je napaka države, da ni nikoli zavzela stališča, kako bo vse to udarilo po žepih občanov, kajti tisti, ki imajo miljon in tisti, ki imajo sto tisoč tolarjev plače, imajo približno enake stroške z vodo, smetmi, ogrevanjem. Evropska unija vse to kontrolira in je glede administracije pravi zmaj. Sprašujejo nas, ali smo si naredili tak standard, da bodo lahko občani vse plačevali. Kar se Slovenije tiče smo glede ravnanja z odpadki v Slovenj Gradcu kar vzorni. Od vseh gospodinjstev pobiramo odpadke, tudi od tistih visoko v hribih, vsa gospodinjstva so vključena. Imamo odlagališče, eno redkih v Sloveniji z vsemi potrebnimi papirji, kotrolo in monitoringom. Gradimo čistilno napravo in kanalizacijski sistem, ki bosta veljala dve milijardi in šeststo milijonov tolarjev in za katero nam je uspelo dobiti od Evropske skupnosti milijardo tolarjev nepovratnih sredstev. Vključili bomo 85% vseh gospodinjstev v čiščenje odpadkov. Mesto je plinificirano. Tudi toplarna in vsa industrijska postrojenja so priključena na plinsko omrežje. Tako smo v mestu in okolici zadovoljivo očistili tudi zrak.
Lepo dediščino zapuščate. Pa še eno, za katero vam je priznani grboslovec prof. Otorepec izrekel vse priznanje. Uredili ste mestne insignije: grb, zastavo, ečat, celostno podobo, arve, itd. in vse to tudi sis-
tematično uveljavljali in uveljavili v praksi: od zastave, ki vihra pred županstvom do parkirnih ur.
To smo izpeljali že zdavnaj dobro in pravočasno. Vse še vedno drži in je postalo sestavni del Slovenj Gradca.
Misel za konec?
Bil sem prišlek v tej dolini, danes sem tu doma.
Zagovarjam pokrajino Koroško. Slovenija ni "majhna". Veliki smo zato, ker smo tako raznoliki.
Janez Komljanec o sebi...
... vsi Komljanci smo zagotovo z Bučke na Dolenjskem. Doma smo imeli kmetijo... Deset otrok nas je bilo. Jaz sem bil tretji...
... Takšni časi so bili, da noben ni hotel imeti kmetije.
Oče je bil starokopiten, ampak zelo razgledan človek, mi je kar sam dal zemljo, pa tako je rekel: .... veš tista tvoja služba ... tu si boš postavil bajtico, njiva bo za krompir, da boš redil svinjo, pa solato... Malo gozda dobiš, to bo za drva.
Tista tvoja služba je »tk«, da ne boš beračil okoli...
Danes imam sadovnjak in kar je tam, sem vse sam napravil. Imam stopetdeset različnih dreves. To je moj hobi. Na zemlji stoji baraka, v kateri lahko živim, če je treba.
In včasih, zvečer v petek, če ni dela, sicer pa v soboto, greva z ženo dol. ponoči prideva in zjutraj se zbudiva doma.
Pravijo mi... ko boš v penziji, boš šel nazaj domov na Dolenjsko?
... Odgovorim: jaz se vozim dol domov in gor domov. Jaz se stalno vozim domov.
MAJHNE MOŽNOSTI ZAPOSLITVE MLADIH NA KOROŠKEM
FRANC JURAČ
V Slovenj Gradcu je potekal sklepni dogodek projekta Ostani tu, sejem koroških zaposlitvenih potencialov. Sodelujoča podjetja so se predstavljala študentom in dijakom. Predstavila so potrebe po visoko izobraženem kadru, ponudila pripravništvo, strokovno prakso in štipendije. Študentje pa so imeli mmožnost navezati stike in se pogovarjati s predstavniki različnih podjetji. Študente smo povprašali, kaj menijo o projektu, za katerega organizatorji upajo, da bo odslej tradicionalen, in kakšne so njihove možnosti zaposlitve na Koroškem.
KATARINA ŽAGAR, ena od organizatoric projekta pri Podjetniškem centru v Slovenj Gradcu:
"Skupaj s Klubom koroških študentov smo projekt letos prvič izpeljali zelo široko, saj menimo, da je področje zaposlovanja s človeškimi viri za našo regijo velikega pomena. Dogaja se namreč, da se mladi izobraženci po končanem študiju ne vračajo v domačo regijo in tako izgubljamo razvojno moč. Danes tukaj ponujajo 47 bodočih zaposlitev, 20 pripravništev, (ki so tudi za dijake). Glede na velik interes študentov smo mnenja, da je to vrstno sodelovanje in povezovanje študentov in podjetij zelo pomembno."
LIDIJA LINASI, študentka: "Zaposlovanje na Koroškem je izredno slabo.
Ko iščem zaposlitev preko študentskih servisov se mi zdi, da tu ni velikega uspeha.
V vrsti čakajočih moraš biti med prvimi, če hočeš dobiti zaposlitev.
Projekt, ki danes poteka v Slovenj Gradcu pa mislim, da bo izboljšal zaposlovanje mladih in da bomo mladi na Koroškem lažje dobili zaposlitev in da bomo lahko opravljali delo v domačem kraju.
Vsekakor pa pričakujem, da bo današnji sejem veliko pomagal pri zaposlitvi na Koroškem."
JURE STRAH, študent:
"Osebno mislim, da so možnosti zaposlitve tu na Koroškem v primerjavi z ostalo Slovenijo dokaj slabe, predvsem zato ker pač naše gospodarstvo ni tako močno, kot bi si želeli, je pa po drugi strani tudi drug problem, da sposobni študentje po navadi ostanejo kar v Ljubljani in se neradi vračajo na Koroško.
Pogoji dela so slabši in tudi plača je nižja. Mislim, da bi iahko s primerno gospodarsko politiko vse to precej izboljšali, kar pa seveda ne gre na kratek rok."
METKA RAZDEVŠEK,
študentka:
"Danes sem tu na sejmu zaposlitev Ostani tu 2002-koroški zaposlitveni potenciali.
Sejem, ki so ga letos prvič organizirali v Slovenj Gradcu, je za nas nekaj velikega in zanimivega, kjer mladi lahko najdemo nekaj za sebe.
Osebno bom na sejmu spoznala kakšno podjetje za svojo bodočo zaposlitev.
Vsekakor pa sem vesela, da je prišlo do tega sejma, saj bomo poleg tega kar je na programu, lahko spoznali še kaj drugega."
VILI PEČNIK, študent:
"Že od začetka študija me je skrbelo, kako dobiti dobro zaposlitev na Koroškem. Skoraj sem že obupal in sem zaposlitev začel iskati že v Ljubljani, kjer sem študiral. Nujno je bilo potrebno, da so na Klubu koroških študentov in na Podjetniškem centru v Slovenj Gradcu izdelali projekt za mlade na Koroškem. S tem projektom se bomo bolje povezali študentje s podjetji, od katerih pričakujemo boljšo povezavo za zaposlitev. Upam, da se bom na današnjem sejmu oziroma na kakšni delavnici kaj pametnega naučil."
ROK LESJAK, študent:
"V mojem primeru so možnosti zaposlitev na Koroškem majhne.
V kratkem bom diplimirani pravnik in zdi se mi, da za tak kader na Koroškem ni posebnega zanimanja:
Zato je več možnosti zaposlitve v večjih mestih.
Edino možnost zaposlitve pa vidim na slovenjegraškem sodišču, čeprav mislim, da je tudi tu velik naval.
Ne vem, kakšna je ugodna rešitev za takšne kadre, kot sem jaz.
Rad pa bi seveda našel zaposlitev doma."
Govedorejsko društvo Slovenj Gradec je bilo ustanovljeno pred desetimi leti in šteje danes preko 120 članov.
Društvo so govedorejci ustanovili, da bi med druženjem tesneje sodelovali in izmenjavali izkušnje v Mislinjski dolini ter tesneje sodelovali z Združenjem govedorejcev Slovenije.
Na rednem letnem občnem zboru Govedorejskega društva Slovenj Gradec so rejci kritično pregledali svoje enoletno delo ter sprejeli bogat program dela za letos.
Iz dobro pripravljenega poročila, ki ga je na občnem zboru podal predsednik Matej Skri-varnik je bilo zaslediti, da je Govedorejsko društvo v lanskem letu uspešno opravilo zastavljeni program dela.
Tako so posvetili vso skrb obračunavanju cen bikovega semena, ki že od lanskega leta utečeno teče, obravnavali so predpise za registracijo mlekar-nic in hlevov, najpogostejše nepravilnosti v zvezi s tem pa bo potrebno opraviti do meseca novembra letos.
V zimskih mesecih so za vse kmete pripravili že tradicionalna izobraževanja, izvedli so strokovno ekskurzijo na Gorenjsko in v Gornjo Savinjsko dolino, kjer so si na kmetiji Košenina v Spo-
opc
dnji Selnici pri Medvodah ogledali računalniški sistem krmljenja močnih krmil na vezano rejo.
Pripravili so več predavanj za svoje člane, predsednik društva Matej Skrivarnik pa se je udeležil VVorkshop delavnice z naslovom Organiziranost, aktivnost in management rejskih organizacij v okviru Barboc projekta Evropske skupnosti. Člani govedorejskeg društva pa so ob tem izvajali še druge aktivnosti in se sproti seznanjali s problemi in težavami, s katerimi se srečujejo govedorejci.
Podoben program dela, ki so ga imeli v lanskem letu, pa so sprejeli tudi za letos. Vso skrb in delo pa bodo posvetili izdajanju svoje lastne revije Govedorejec, ki je med člani dobro sprejeta.	A
OBREZOVALI SO SADNO DREVJE
FRANC JURAC
Kmetijsko svetovalna služba Kmetijsko gozdarskega zavoda, Izpostave Slovenj Gradec, je na več kmetijah pripravila demonstracijo visokodebelnih senožetnih sadovnjakov.
Na Ramšakovi kmetiji Majde in Nikota Sinreih
na Kozjaku pri Mislinji (na sliki) se je obrezovanja sadnega drevja udeležilo veliko kmetov, ki so z zanimanjem sledili demonstraciji oživitvenih, vzgojnih in normalnih rezi sadnega drevja travniških nasadov.	A
Obrezovanje sadnega drevja pri kmetu Ramšaku.
Foto Franc Jurač
OBISK NA EKOLOŠKI KMETIJI "KOMEZ" NA LIBELISKI GORI
MILENA CIGLER GREGORIN, inž.agronomije
V nedeljo, 10 marca, je bil prekrasen marčevski dan in jaz sem pripeljala mimo "Ajde" (CŠOD - Center za šolske in obšolske dejavnosti v bivši karavli Libeliška gora), občudojoč zasnežene Koralpe v ozadju. Sneg se je na vrhu planin iskril v soncu in odbliskaval, da me je zaneslo mimo "Komeževe " kmetije, ki leži kar čez cesto oziroma nasproti "Ajde", nakar sem se zadnji hip spomnila, kaj imam v načrtu za ta dan in s slalomskim zavojem pristala na dvorišču kmetije Komež v Libeliški gori.
Kmetija ima, kot se spodobi, veliko dvorišče, kjer lahko manevrirajo tako kmetijski stroji kot avtomobili. Da na kmetiji veliko delajo, govori že pogled z dvorišča. Da pa imajo tudi smisel za staro in prvobitno vidiš, ko zaviješ okoli stare stanovanjske hiše proti kašči, h kateri so gospodarji znosili veliko etnoloških zanimivosti: jarem, komat, kmečka orodja, sode, lojtrs-ka kolesa in drugo. Z zbiranjem starin in s to kaščo ima gospodar Stanko posebno veselje. Pogled od kašče navzdol pa nudi zanimivo sliko, ki jo daje zelo - rumena kompozicija, kar so v naravi stene novega gospodarskega poslopja za prosto rejo govedi.
In sedaj smo pri jedru; namen mojega obiska je pisati o ekološki kmetiji.
Na dvorišču stoji velik, močan traktor, pes bernardinec se leno premetava po travi, v kuhinji, kamor sem vstopila brez dovoljenja, ker se na trkanje nihče ni oglasil, pa je v pečici veselo cvrčala pečenka. Seveda, nedelja je in tradicionalna kmečka kuhinja še vedno ukazuje takšne sestavine nedeljskega kosila.
"Kje ste", sem zavpila in sledila slalomistkam na TV ekranu, nakar živahno prihitijo v kuhinjo domači: "Čolija smo dobili, krava ga je sama povrgla", povedo in tako je bil dan še bolj vesel.
Gospodar sede, saj sva se za predstavitev njegove kmetije, ene prvih v naši občini, ki je usmerjena v ekološko pridelavo, dogovorila že pred enim mesecem in je nekaj stvari tudi razmislil in domislil, čeprav ni vedel, kakšna vprašanja bom postavljala.
Da bi se izognila oguljenemu "kdaj ste začeli z ekološkim kmetovanjem", sva za spremembo
začela s certifikatom, ki so ga dobili letos, s katerim imajo tako rekoč licenco za prodajo proizvodov z oznako "bio" - pridelek za življenje, čeprav zaenkrat samo za eno leto in to je do konca letošnjega leta, potem pa bo potrebno pridobiti novega.
Kaj vse obsega bio pridelava in kakšne pogoje ste morali izpolniti?
Stanko KOROS, star približno 40 let, po poklicu strojni inženir, ki se je posvetil kmetovanju, čeprav bi takoj dobil službo kjerkoli v svojem osnovnem poklicu, živahno pripoveduje: "Da sem se v celoti posvetil kmetovanju, mi nikoli ni bilo in mi ne bo žal, ker kmetujem z veseljem. Osnovni poklic pa mi tako ali tako koristi pri vseh dejavnostih na kmetiji, največ pa pri strojih. Da sem se odločil za pridelovanje na naraven način, pa je več vzrokov. Imam sorodnike v Avstriji in ker sem bil večkrat na obisku pri njih, sem se tam seznanil z gibanjem za sonaravno kmetovanje. Mi imamo gorsko, višinsko kmetijo in komaj kaj možnosti za drugo alternativo kot je živinoreja. Torej, poskusimo z naravnim načinom reje govedi, sem si rekel."
Kmetija z domačim imenom "KOMES" obsega dve gospodarski enoti:	Komeževo in Po-
drčnikovo. Tako imajo skupaj 24 ha kmetijskih zemljišč. Na Po-drčnikovem je predvsem paša, ker je bila prej opuščena kmetija, čeprav so na njej ves čas travnike redno kosili in seno uporabili za krmo na Komeževem.
Gospodar nadaljuje:" Tako sedaj redimo eno goved na hektar, kar je nekako srednja obremenitev po kriterijih za ekološko kmetijo. Ko sem se na svetovalni službi v Dravogradu prijavil za
pristop k ekološkemu načinu kmetovanja, sem dobil načrt izobraževanja v zvezi s tem in sem tudi obiskal vsa predavanja za bio kmetovanje, na strokovnih ekskurzijah pa sem bil kar trikrat. Podrobno sem si ogledal vse hleve za prosto rejo in se potem lotil svojega, ki je v bistvu prizidek starega gospodarskega poslopja, ki pa ni ustrezalo standardom ureditve prostora za govedo. V prizidku se živali prosto gibljejo, imajo globok nastilj, predvsem slamo. To pogojuje tudi več gnoja. Krmo dobivajo od zgoraj, ves čas pa imajo prosti izhod v ogrado, kjer se gibajo, če ne gredo na pašo. Vse navedeno pozitivno vpliva na psihišno in fizično počutje krav. Živali lažje legajo in vstajajo, porodi so lažji, manj so bolane. Omeniti moram, da je smer prireje na naši kmetiji reja krav dojilj ter vzporedno vzreja bikov, teličke pa oddajamo pri teži 180 kg.
Notranjost hleva je urejena tako, da ustreza standardom za ekološke kmetije: osvetlitev je izredna, prepihov ni, ni previsokih temperatur, važno je, da je nastilj suh (uporabljam žagovino in ovseno slamo)."
Naj omenim, da je v našem gospodarju tudi malce umetnika, saj je hlev izdelan zelo zanimivo. Predvsem mi je všeč to, da je ves lesen (razen temeljev), ostrešje je speljano polkrožno okoli starega poslopja, stene pa so iz lesenih, neobdelanih desk, pribitih na gladko leseno podlago. Barve neobdelanih desk so živo zelene, podlage pa živo rumene (kot sončnice). Gospodar je seveda uporabil barve na vodni podlagi, ki živalim niso škodljive.
Vso to stavbo je tisto dopoldne obsijalo že omenjeno marčevsko sonce in skoraj pristajale so v to
okolje barve, ki so se nekako tega zavedajoč se ozirale v fotoaparat, s katerim je spretno upravljala gospodinja, ki je tudi Milena, družbo pa so nam delali še kmečki delavec Rok, ki je že kar nepogrešljiv za Stanka in njegove projekte, stari gospodar Komeš in Petrček, ki je sedel na ogrado, katera je prav tako živo poslikana.
Potem smo se vrnili v kuhinjo in nadaljevali z razgovorom.
Zanimalo me je, kako rešujejo problem ščavja, katerega smo nekdaj uničevali s strupenimi pripravki.
Stanko pravi: "Odkar kolobarimo v smislu sonaravnega kmetovanja, problema ščavja ni več ali znatno manj. Ta kolobar pa izgle-da takole: vseješ oves na recimo 1 ha ali dva površine, po dveh letih ga podorjem (slamo) in posejem travno deteljno mešanico. V kolobarju upoštevam tudi lucerno, ker ima izredno globoke korenine. Torej, ekološka pridelava je način kmetovanja, ki temelji na naravnih načinih. Smernice za tako kmetovanje na primer pri nas zajemajo število dni izpusta na pašo, kvadraturo na žival v ogradah, obremenjenost živali na ha površine, način gnojenja (dovoljena so organska gnojila in kompost ter zeleno gnojenje), uporaba zdravil je predpisana in v smernicah je naveden seznam zdravil iz narave.
Sedaj že tri leta gospodarim po teh smernicah in lahko rečem, da sem zadovoljen. Edino področje, ki za ekološke kmete še ni povsem urejeno, je tržišče. Kakšni so problemi v zvezi s tem, pa ne bi razlagal, ker je o tem dovolj slišati v medijih. Mogoče bi omenil kupno moč, ki pa je odvisna od trenutnega stanja gospodarstva. Sicer pa človek ne sme gledati samo tega vidika. Zadovoljne zdrave živali, bolj umirjeno, naravi prijazno delo in zdrava hrana za živali ter v končni verigi za ljudi so dejstva, ki prepričajo vsakega dvomljivca."
Poslovila sem se v prav takem soncu, kot sem prišla, na dvorišču pa so mi nasmejani mahali domači, sončnične stene novega hleva ter pes in krave, ki so v tem intervjuju veselo kimale z glavami in potrdile gospodarjeve navedbe.
Adijo Komeževina in tvoja družina in vsa živina!	▲
ČEBELARSTVO

■fon	j
NASE ČEBELE V MARCU
.
-fr^i	$i\4» jW*
<fl\4 Wr& #k<*	^	#1'«
/ff&	<$fY4	<flY4	#(4S
JANEZ BAUER	^	1%4>	^	^
S toplimi južnimi vetrovi je prišla v naše kraje pomlad. Obiskala je gore in doline, travnike in polja in narava se je čez noč obarvala v zeleno. Travniki in gozdovi kar tekmujejo med seboj, kdo bo prej in lepše ozelenel, kdo bo pognal višje in hitreje.
Ta silovit razvoj se je preselil tudi v naše čebelnjake. Iz skromnega števila 15.000 čebel v drugi polovici marca, ko čebelja družina doseže svoj ekološki minimum, se v tem mesecu poveča številčno stanje na 60.000 in še več. Mlada matica zalega s polno paro, na dan zaleže 2000 celic, pa tudi več. Konec meseca lahko marsikje pričakamo že prve roje. Naša čebela - kranjska sivka je poznana širom sveta ravno zaradi svojega silovitega pomladanskega razvoja, ki mu ga ni para v živem svetu. Zimo preživi skromno, porabi malo hrane in svoje zaloge hrani za pomladanski razvoj. Pomladi pa smo priča njenemu silovitemu razvoju, ki lahko doseže tudi do 100.000 čebel na eno družino koncem junija. In ravno sedaj je eden tistih trenutkov, ko se njeno stanje silovito povečuje.
Na tak silovit razvoj mora biti pripravljen tudi čebelar. Čebelam
ZVEZA HRANILNO KREDITNIH SLUŽB SLOVENIJE, p.o. LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA SLOVENJ GRADEC Telefon 02 883 93 00
Z blagajniškimi mesti:
Slovenj Gradec, Celjska 7
Mislinja
Dravograd
Radlje ob Dravi
Prevalje
tt 02 883 93 13 w 02 885 70 50 ■a 02 871 04 90 m 02 888 00 10 o 02 881 78 10
NOVO V KOROŠKI BANKI!
NAMESTO POLOŽNIC - CENEJŠI NAČINI PLAČEVANJA OBVEZNOSTI OD 1.3.2002!
Plačevanje mesečnih obveznosti s položnicami je zamudno, zastarelo in dražje, zato priporočamo cenejše načine kot je TRAJNI NALOG, PISMO ZAUPANJA, KLIK NLB...
AKCIJSKA PONUDBA KREDITOV OD 1.4.2002!
Znižali smo obrestne mere za osebne kredite in podaljšali čas odplačevanja kredita!
ODPIRANJE POSLOVNIH RAČUNOV OD 1.4.2002!
V kolikor se odločite in preoblikujete žiro račun v poslovni račun do konca maja, smo pripravili določene ugodnosti, kot je brezplačno vodenje računa za leto dni, sodobno poslovanje prek PROKLIK-a NLB...
Vsa podrobnejša pojasnila prejmete v enotah Koroške banke!
mora zagotoviti vedno dovolj prostora in praznega satja, da matica lahko zalega. Prav tako mora oceniti količino hrane v panju in jo po potrebi tudi dodati. V tem mesecu čebelja družina porabi od tri do pet_kilogramov hrane za lasten razvoj.
Če prištejemo še vsaj pet kilogramov medene rezerve, ki mora biti vedno v panju, lahko vidimo, koliko hrane bodo čebele rabile. Medeni viri v naravi so v naših krajih še skromni z medičino, zato lahko manjkajoče zaloge v panju dopolnimo z dodajanjem medenih pogač, ali sladkornega sirupa. Seveda pa je najbolje, da za zadostno zalogo poskrbimo že jeseni. Nikakor pa ne smemo dovoliti, da bi bile čebele lačne. Takrat bi matica omejila zajeganje in taka čebelja družina bi v pašnem obdobju oslabela. Čebelarji si moramo zapomniti pravilo 40 dni. 21 dni poteče da se čebela izvalim 19 dni je v panju, preden se odpravi naravo nabirat medičino. Čebelarji moramo poskrbeti, da bo v aprilu in maju matica zalegala s polno močjo, saj bomo le tako v juniju imeli veliko pašnih čebel, ki nam bodo prinesle tudi veliko okusnega medu.	▲

Prazniki so že mimo, nekateri pa še prihajajo. Običaj je že, da se takrat vedno nekaj dobrega peče in kuha. Največkrat je na mizi prav potica.
Zanjo obstaja več različnih receptov, ponujam vam recept za medeno potico. Recept zanjo sem dobil v zelo stari knjigi in je sigurno preizkušen. Recept za testo je univerzalen, nadeve pa lahko poljubno menjamo. Tokrat pač predlagam medeni nadev in bo tako iz peči prišla medena potica. Za prihodnjič pa bomo pripravili še nekaj receptov za drugačne nadeve.
TESTO
500 a mehke moke 50 g kvasa
80 g margarine ali olja 80 g sladkorja 2 rumenjaka limonina lupina
1	zav. vanili sladkorja
2	dl mleka 1 žličko soli 1 žlička ruma
maščoba in drobtine za model beljak za mazanje sladkor za potresanje
TESTO: Kvas zdrobimo, ga stresemo v lonček, pridamo 1/2 dl mlačnega mleka, dodamo žličko sladkorja, 2 žlici moke in dobro zmešamo, postavimo na toplo, da dobro naraste.
Vzhajan kvas zmešamo v presejano in ogreto moko. Posebej raztopimo maščobo, ji pridamo preostalo mleko, sladkor, rumenjake, sol, rum, vanili sladkor in naribano limonino lupino. Vse skupaj dobro zmešamo in toplo vlijemo k moki. S kuhalnico ali mešalnikom stepemo, da postane testo gladko in se loči od posode. Nato testo pomokamo, ga pokrijemo s čistim prtom ter postavimo vzhajat na toplo. Narasti mora vsaj za enkrat. Vzhajano testo zvrnemo na dobro pomokano desko in ga razvaljamo za 1 /2 cm na debelo. Še mlačen nadev razdelimo po testu in ga na hitro razmažemo. Po nadevu potresemo dobro tretjino grobo zmletih ali sesekljanih orehov ter popražene drobtine. Nato testo previdno in natančno zvijemo. Model za potice dobro pomasti-mo in ga potresemo z drobtinami. Vanj denemo zvito testo. V modelu mora segati le do 3/4 višine. Potico postavimo na toplo, kjer naj počasi vzhaja, Ko je model poln, potico premažemo z raztepenim beljakom in jo v pečici ogreti na 180 st. C, pečemo 25 minut, nato pa še pri 200° C 3/4 ure. Pečeno pustimo v modelu, da se malo ohladi, nakar jo zvrnemo na desko in potresemo s sladkorjem v prahu.
NADEV: Med naj dobro prevre, nato ga odstavimo, dodamo margarino, cimet, rum, 2/3 mletih orehov in jajce ter vse skupaj dobro premešamo.
NADEV
350 g temnega medu 50 g margarine 1/2 zavitka cimeta 3/4 kg zmletih orehov 2 žlici ruma
1	jajce
2	pesti drobtin
10 g margarine za praženje drobtin maščoba in drobtine za model
vmmK
19
LJUDJE	Ien lep večer
IN	
DOGODKI	ANA URŠEJ
"Jesen" in "Vijolice", dve skupini "Lučk", ki sta skupaj dočakali letošnje novo leto.
Na Koroškem je bilo že pred nekaj leti ustanovljeno lepo združenje starostnikov za samopomoč z imenom Lučka. Po posameznih krajih so nastajale skupinice, ki skupaj tvorijo združenje Lučka. Že sama beseda lučka pove, da smo sedaj na stara leta eden drugemu luč, ko mladostne luči ni več.
V našem kraju Dovže pri Mislinji imamo skupino, ki smo jo poimenovale "Jesen". Naša voditeljica je Franja Sinreih, ki se je prostovoljno odločila za vodenje naše skupne. Srečujemo se vsak torek. Najprijetnejši na naših srečanjih so trenutki, ko občutimo veselje in zadoščenje, če lahko koga razvedrimo, razveselimo ali kaj dobrega zanj storimo. Veselje iščemo tudi vsak dan in se imamo lepo.
Tudi praznik Božič in prihod novega leta smo skupaj praznovale. Novo leto smo pričakale s skupino Vijolice iz Slovenj Gradca v gostišču pri Marčiču. Ob tej priložnosti smo si izmenjale drobna darila, živahna gospa Mimika iz Slovenj Gradca nas je nasmejala s humoristično pripovedjo, ves večer pa smo prijetno kramljale ob polni mizi.
Ob takih in podobnih srečanjih nas spremlja tudi pesem, vendar pa nam pesem ne zveni več tako kot nekoč, ko smo bile mlade.
Vsem, ki nam kakorkoli pomagate, se zahvaljujemo. Vesela sem, da so na svetu ljudje, ki spoštujejo stare ljudi, stare mamice.
"Samo ljubezen nas združuje, vse drugo nam kljubuje." A
MONIKA POGLADIČ - NAŠA DOBRA SKAKALKA
FRANC JURAČ
Za skomin na končano zimo in zimske športe vam predstavljamo štirinajstletno učenko osmega razreda osnovne šole iz Mislinje Moniko Pogladič, ki se ukvarja s smučarskimi skoki in je že štiri leta članica SSK Mislinja. Zdaj pa je že drugo leto ena najboljših skakalk v Sloveniji. V sezoni 2000/2001 je osvojila tako slovenski pokal kot naslov državne prvakinje v kategoriji deklic do 14 in do 16 let. V sezoni, ki je za nami, pa ji prav tako dobro kaže, da osvoji naslov najboljše v Sloveniji in sicer pri deklicah do 16 let in pri članicah.
Monika je članica slovenske državne reprezentance. Letošnjo zimo je na mednarodni GRAND - PRIX turneji, ki je potekala v treh nemških in enem avstrijskem kraju na štirih različnih skakalnicah velikosti K - 85 med 41 tekmovalkami iz devetih evropskih držav ter ZDA in Japonske osvojila odlično deveto mesto v skupnem seštevku turneje. Na posameznih tekmah je bila 11., enkrat 15. ter enkrat 5. V avstrijskem Sallfeldenu je dosegla tudi svoj osebni rekord, ki sedaj znaša 81 m.	A
Na fotografiji stoji prva na levi Monika Pogladič s Ton/o Volčjak ter dvema Američankama in ameriškim trenerjem. V ozadju je skakalnica v nemšekem Schvarzvvaldu, na kateri so tudi skakala dekleta na zadnji turneji.
MLADI IN HARMONIKA
FRANC JURAČ
Društvo podeželske mladine Mežiške doline je v kulturnem domu Prežihovega Voranca v Kotljah pripravilo tekmovanje mladih z diatonično harmoniko. Tekmovanja se je udeležilo 16 tekmovalcev; osem iz mlajše skupine do 15 let ter osem iz skupine nad 15 let. Tekmovalci med katerimi je bila tudi tekmovalka Lidija Potočnik, so z nastopom pokazali, da so pravi mojstri "frajtonerice". Čeprav nastop mladih muzikantov ni bil tekmovalnega značaja, je komisija iz obeh skupin zbrala najboljše harmonikarje, ti pa so na posnetku z leve: Gregor Apšner, Toni Glasenčnik, Miha Balek, Simon Bošnik, Peter Skarlovnik in Matjaž Popič.	A.
Foto Franc Jurač
MILENA HUDERNIK
PRAZNUJEMO FRANC JURAČ
LET
Milena Hudernik je v krogu svojih najdražjih praznovala svoj visok jubilej, 80 let življenja.
Ob tej priložnosti ji je hčerka Marija sestavila naslednje verze:
Za vaš praznik, draga mama smo vas obiskali vsi.
Imeli bi vas radi v sredi, radi bi vam voščili.
Najprej hvala za ljubezen, ki med nas ste jo delili, hvala za skrb in pridne roke, hvala, ker ste nas vzgojili.
Ko smo iz gnezdeca zleteli, ste nas še vedno radi imeli.
Ko smo vam vnuke pripeljali, ste od sreče zajokali.
Zdaj vnuki vnuke že imajo, vsi mi pa imamo vas, prababico, orno in pa mamo, kako hitro gre ta čas.
Želje so naše za vaš praznik, za vaših osemdeset let: v sreči, zdravju in veselju, vam bog še dolgo daj živet.
Milena Hudernik s svojimi vnuki in pravnuki
W JE /sr Trta	4	-1^	JU		r	■ rt • T-
m. 1	J		Wm~ jtaj	'v
i i'w	BU .1 . 1 • . - E		M gl r «	jlS/Al i I
'S ■ •*				
1 mu ;\	
	
SVETI FILIP JAKOV VABI NA POČITNICE
GORAZD MUNŠEK
Sv. Filip Jakov, počitniški kraj ob morju v Srednji Dalmaciji, poznamo zaposleni v gozdarstvu na Koroškem, saj imamo tam počitniški dom, ki danes ne obratuje več, še pred desetletjem pa smo radi tja hodili na počitnice.
Danes je Sv. Filip Jakov izredno urejen kraj z lepo urejeno plažo, kjer ne manjka mivke in peska, velik del plaže pa je lepo urejen z betoniranimi površinami.
Plaža se razprostira v dolžini tisoč in več metrov na obeh straneh kraja. V neposredni bližini je mesto Biograd na moru, do katerega je lep sprehod ob obali, v večernih urah pa gost tam lahko najde obilo zabave.
Iz Sv. Filip Jakova so možni krajši enodnevni organizirani izleti z ladjo v svetovno znan narodni park "Kornati", ogledati si je možno park "Slapovi Krke" ali pa park v visokogorju Velebita, kjer izvira reka Zrmanja.
Le nekaj kilometrov proč od Sv. Filip Jakova se nahaja veliko sladkovodno "Vransko jezero", oddaljeno od morja le nekaj 100 m.
CENE APARTMAJEV NA DAN:
7-dnevni termini
APARTMAJI	27.4.- 1.6.	1.6.-29.6.	29.6. - 30.8.	30.8.-28.9.
STUDIO APP 1/2 (st. 10, 14) PM	13 EUR	18 EUR	30 EUR	18 EUR
STUDIO APP 1/3 (st. 9) B	15 EUR	20 EUR	35 EUR	20 EUR
STUDIO APP 1/3 (st. 12) B + PM	20 EUR	23 EUR	40 EUR	23 EUR
STUDIO APP 1/4 (st. 11, 13) B + PM	22 EUR	25 EUR	45 EUR	25 EUR
APP 1/5 (st. 6) B + PM	25 EUR	30 EUR	55 EUR	30 EUR
10-dnevni termini				
APARTMAJI	27.4,- 1.6.	2.6. - 2.7.	2.7.-31.8.	31.8.-30.9.
STUDIO APP 1/2 (st. 3) B + PM	15 EUR	20 EUR	35 EUR	20 EUR
STUDIO APP 1/3 (st. 1.5) B	16 EUR	22 EUR	35 EUR	22 EUR
STUDIO APP 1 /4 (s t. 7. 16) B + PM	23 EUR	25 EUR	45 EUR	25 EUR
APP 1/5 (st. 2) B + PM	25 EUR	30 EUR	55 EUR	30 EUR
APP 2/6 (st. 4, 8, 15) B + PM	30 EUR	35 EUR	60 EUR	35 EUR
B - balkon ali terasa, PM - pogled na morje
VSE CENE SO V EURIH! TURISTIČNA TAKSA NI VKUUČENAI
Turistična taksa (ni všteta v ceno): odrasli - cca. 0,8 EUR/dan otroci - cca. 0,4 EUR/dan
Apartmaji INETA
Objekt poleg gozdarskega počitniškega doma v Sv. Filip Jakovu je prenovljen v apartmaje. Lastnica, Štefanija Kuzmič jih ponuja po ugodnih cenah in terminih.
Vse informacije o rezervacijah dobite na: TEL: + 386 288 71 863 FAX : + 386 288 71 224 GSM: + 386 41 422 043 E-MAIL: info@ineta-ap.com
VIHARNIK
Izdaja:
Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, d.d.
2380 Slovenj Gradec, Vorančev trg 1
Telefon: 88/ 43-332, faks: 88/ 42-684
E-mail: viharnik@gg-sg.si
Direktor: Silvo Pritržnik, univ.dipl.inž.gozdarstva
Odgovorna in glavna urednica: Ida Robnik
Uredniški odbor: Ida Robnik, Gorazd Mlinšek in Marlena Humek
Likovna urednica in grafično oblikovanje: Marlena Humek
Priprava za tisk: Forma Hutter, Maribor
Tisk: ZIP CENTER, Ravne na Koroškem
Vse pravice pridržane
© Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec 2002.
Fotografije © avtorji
Avtor fotografije na naslovnici Peter Vernik
ZAVAROVALNICA
MARIBOR
PE Podružnica SLOVENJ GRADEC
tel.: (02) 88 12 700, (02) 88 12 730, fax: (02) 88 12 737
IZBERITE MODRO SVOJO POT
Zavarovalnica Maribor d.d. zanesljiv partner za vse vrste zavarovanj.
GASTROEZOFAGEALNA REFLUKSNA BOLEZEN
METKA MARKOVIČ, dr. med. spec. splošne medicine
Gastroezofagealna refluksna bolezen je posledica vračanja (refluksa) želodčne vsebine v požiralnik.
Zaradi dražečega delovanja kisle želodčne vsebine ima bolnik težave. Pri polovici bolnikov kislina povzroči vnetje požiral-nikove sluznice, včasih celo nastanek razjed.
Želodčna vsebina se vrača zaradi slabšega tesnenja spodnje požiralnikove mišice zapiralke,motenega gibanja požiralnikove stene in upočasnjenega praznjenja želodca, težave pa dodatno poveča pretirano izločanje kisline.
Najpogostejši simptomi oz. težave, ki jih bolezen povzroča so:zgaga, dvigovanje želodčne vsebine v grlo, pekoče dlesni in bolečina za prsnico, redkejše pa zatikanje hrane pri požiranju in bruhanje.
Manj običajne težave so hri-
pavost, dražeči kašelj in napadi težkega dihanja.
Zaradi zgoraj naštetih simptomov jo lahko zamenjamo z drugimi boleznimi, ki imajo podobne simptome in znake: •pekočo bolečino v žlički,ki seva za prsnico povzroča tudi razjeda na želodcu ali dvanajstniku,
•pekoče tiščanje za prsnico,ki se pojavi predvsem po naporu, pa je značilno za bolezni srca, •hripavost, predvsem pa dražeči kašelj in težave z dihanjem pa lahko kažejo na obolenja dihal,
• posebej pozorni moramo biti na morebitno zatikanje hrane in na bruhanje,ki sta lahko odraz hujše bolezni.
Seveda se moramo prepričati o vzroku teh težav in pomoč poiskati pri svojem zdravniku,ki nas bo napotil na ustrezne preiskave in predpisal tudi ustrezna zdravila.	A
DRAVOGRAD
Noč z bleščečimi očmi, žalost topi, v snegu z gorečo trsko petlje riše, ob polnočnem sijaju spijo hiše, Košenjak, vrh v oblakih, v megli ždi.
Kot roj čebel na veji si zapreden, pod tabo blešče loke posrebrene, a podnevi v sencah izgubljene, v obroču letnic iz ognja rojen.
Lena reka nemo te zaobjema, v zalivu sonce je preklalo dan, zakotalilo se je do prevzema.
Zjutraj se je dotaknilo sanj, nebeški pogledi so vzcveteli in po hribu želja oblači se dan.
Milena Cigler GREGORIN
|£V
* 1948 + 2002
IN MEMORIAM
JANKO KUNC
Težki so trenutki slovesa, še težje pa je slovo od prijatelja tedaj, ko ta kar odide, ko se še poslovi ne, ko ti ne stisne roke slovesa. Skrivnostni odhod Janka, ki se je še na predvečer svoje tragične odločitve s prijatelji dogovarjal o skupnem odhodu na zaključno tekmo sezone sina Mitje v Flachau, nas je presenetil. Ne le to; osupnil; veliko nas je pri tem doživelo kar nekakšen stres. Marsikdo je kar na glas izrekel: » Pa saj to ne more biti res!« Pa je; nekaj težav, ki si jih je Janko običajno razložil z enostavnim »se bo že uredilo«, so mu bile to jutro prehude, pretežke, misli so bile prečrne; ni jih pregnala niti misel na urejeno življenje, na sinove, vnuke.
Janko bi v maju dopolnil štiriinpetdeset let. Ljubezen do narave mu je določila poklic, lep, najlepši. Mladim zaljubljencem v naravo je oddaljena Postojna dostikrat bila vzrok, da se niso vpisali v gozdarsko šolo. Janka je pot vodila od gozdarskega srednješolca iz Postojne do delovodje v revirju Orožija, vodje odpreme lesa, do tega, da se je ob preobrazbi gozdarstva odločil za samostojno pot odkupa lesa in najema žage v Mušeniku. Zastarela žaga je terjala veliko živega dela, pričele so se težave in Janko si je izbral pot, ki ni bila prava. Velika množica, ki se je prišla posloviti od njega, je to potrdila. Janko, cenili smo te. Radi smo te imeli: gozdarji, lovci, še posebej iz tvoje Lovske družine Koprivna - Topla, ki si jo kar dolgo let uspešno vodil, smučarji - ne le sin, ki si ga vzgojil v vrhunskega smučarja, tudi plejada mladih smučarjev, ki si jim pokazal marsikatero skrivnost smučanja in še kdo. Najbolj pa te bodo pogrešali tisti, ki so te imeli najrajši, tvoja družina, kajti s teboj so izgubili čudovitega moža, očeta, dedka in brata. Janko, družina, prijatelji, gozdarji, lovci, smučarji in množica znancev ti želimo miren počitek.
Janez Švab

* 1956 + 1999
MARIJA MODREJ
Že kar dobra tri leta je minilo od dogodka, ko se je po slabem letu upanja, boja z boleznijo in bolečinami od nas poslovila Modrejeva Marička, tajnica na Gozdarskem obratu v Črni.
Še vedno jo in jo bomo pogrešali družina, prijatelji in znanci iz Črne in drugod. Spomin nanjo je še vedno živ in ob vstopu v njeno pisarno človek hitro pomisli na njo. Njena svojevrstna delovna vnema, veselje in predvsem njena človečnost ter njen odnos do soljudi so vrline, ki jih danes kar močno pogrešamo. Še vedno nam ostajajo v mislih besede nekega sodelavca ob slovesu: »Za Maričko ni dovolj lepih besed, ki bi odražale tisto, za kar smo ji iskreno hvaležni.«
J. Š.
* 1923 + 2002
Nihče ne ve, kako boli, ko tebe več med nami ni. Ostala je praznina, v srcih naših bolečina.
MARIJA CESNIK, roj. KEFER
V jeseni 2001, ko je listje odpadalo, so perniški zvonovi faranom oznanili žalostno vest, da je po dolgi in hudi bolezni v slovenjegraški bolnišnici za vedno obstalo dobro in plemenito srce moža, očeta, dedka in pradedka, rebernikovega Tonča, kakor smo ga po domače klicali.
Tonču je kot tretjemu otroku stekla zibelka 11. januarja leta 1913 na lepi in položni Rebernikovi domačiji. Pred njim sta se rodili sestra Eva in Micka, za njim pa še Julka, Marko, Justa in Trezika. Svoja otroška leta je tako preživljal skupaj s petimi sestrami in bratom Markom. Leta 1924, ko mu je bilo enajst let, jim je umrl oče in nato še sestra Trezika, stara 13 let 1935 leta. Mati je le za večja dela najela tujo pomoč, že zgodaj pa je otroke privajala k delu, ki so mu bili kos, kar jim je v življenju prišlo zelo prav.
Komaj so otroci dorasli svoja mladeniška leta, je Tonča in Marka v svoj vrtinec potegnila druga svetovna vojna. Oba sta bila prisilno mobilizirana v nemško vojsko, kjer sta okušala grozote vojne, glad, mraz, ujetništvo, a na srečo sta se oba vrnila domov. Po vojni so si ostali ustvarili družine, se odselili in mati je prepustila kmetijo Tonču. Se pred vojno se je Tonč zaljubil v Nunčičevo Micko, a je , žal, med vojno na porodu umrla ter mu zapustila sinka Jožeta, ki je odraščal pri Reberniku. Po vojni si je za življenjsko sopotnico poiskal sosedovo hčerko Smovnikovo Micko, s katero sta v zakonu podarila življenje trem hčerkam in dvema sinovoma ter vse vzgojila v marljive in poštene. Vse tri hčerke so se poročile na kmetije.
Tonč in Micka sta skrbno gospodarila in v njunem domu je bil vsakdo gostoljubno sprejet. Tonč je bil nadarjen za ročne spretnosti in na kmetiji je marsikaj izboljšal. Bil je tudi prijeten sogovornik in rad je obujal raznovrstne spomine. Vestno je skrbel tudi za čebelice.
Ko sta Tonč in Micka onemogla, sta kmetijo prepustila sinu Slavku, ki si je za življenjsko sopotnico izbral Ravnikovo Marinčo, s katero sta v zakonu podarila življenje dvema hčerkama in sinu in vsi že obiskujejo višje šole. Ob ugodnejših pogojih so mladi zgradili novo hišo ter temeljito prenovili hlev s skednjem ter dogradili druge pomožne objekte, silose itd. Vse to je bilo staršem v radost in v ponos, da se bo poslanstvo kmetovanja nadaljevalo na lepi Rebernikovi domačiji.
Preden sklenem te vrstice, bi se v svojem in Tončevem imenu zahvalil vsem, ki ste ga v času bolezni obiskovali v bolnišnici in doma. Iskrena hvala vsem, ki ste mu na mrtvaškem odru poklonili cvetje in sveče. Prav lepa hvala vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala pevcem za odpete žalostinke, govorniku ter župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: žena Marija, hčerke Marica, Rozika, Cvetka ter sinovi Jože, Slavko in Janko.
Na pokopališču Barbara se je v ponedeljek, 18. marca 2002 velika množica ljudi zadnjič poslovila od daleč naokrog poznane, povsod priljubljene Cesnikove Micke, doma s Preškega vrha v Kotljah, ki je po hudi srčni bolezni umrla in odšla tja, kjer je večni mir, brez trpljenja in bolečin. Njeni najdražji svojci so ji v slovo in spomin posvetili naslednje besede^ "Dan se je nagnil v večer, čas je za počitek v tišini noči. Čisto navaden dan, navadna noč. Pa vendarle pride jutro in že je vse drugače. Pred nami je pomlad, zima jemlje slovo. In slovo je prišlo ob koncu zime." Devtisedemdeste pomladi bi slavila Micka letos, a žal je prišlo prej slovo.
Življenje je polno dogodkov, lepih in manj lepih. Marijino se je začelo v takratnem Guštanju v družini Kefer. Sest otrok bi bilo v družini, usoda pa je hotela drugače. Mladost bi lahko bila veliko lepša in bolj brezskrbna, če ne bi bilo vojne, ki ji je vzela očeta in brata. Bilo je težko, a za žalostjo pride tudi veselje. V njeno življenje je posijalo sonce, ko je srečala svojega življenjskega sopotnika Pepija, ki je poskrbel za njeno varnost in srečo. Leta 1947 sta se poročila, si ustvarila dom in družino, polno harmonije s hčerko Miro in sinom Jožekom. Z veliko ljubeznijo sta skupaj premagovala težave, ki jih prinaša življenje. Tako sta pred petimi leti praznovala zlato poroko na Brezju, jubilej, ki ga doživijo le nekateri.
V lepo družinsko srečo pa je posegla bolezen. Znanosti in dobrim zdravnikom gre zahvala za uspešno operacijo pred več kot desetimi leti. Njena dobra volja je pripomogla, da se je hitreje vrnila v krog svoje družine. Dolao zni. Kljub skr je življenje ki
Marija je bila žena širokega in dobrega srca. S svojim čudovitim glasom je rada prepevala in skrbela za dobro voljo in veselje. Pogrešali jo bodo vsi njeni, vnuka in pravnuka bodo pogrešali svojo orno, njeno toplo naročje, njeno pesem, skrb in ljubezen.
Rok Gorenšek
>g'	_	.
je kljubovala težki bolezni. Kljub skrbni negi, ki so ji jo nudili njeni najdražji, se je življenje končalo.
v #
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem in večni mir mi zaželite.
V SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 15. april 2001, ko nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče, dedek, sin in brat
JOŽE PRAPERTNIK,
iz Male Mislinje 30
Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, mu poklonite lepo misel, svečko ali cvet.
Vsi njegovi
* 1949 + 2002
MARJAN ROŽEN
Po težki, nekaj mesecev trajajoči bolezni, je doma v Podgori pri Kotljah umrl Marjan Rožen, "Rozikin Marjan" po domače. Rodil se je 9, junija 1949, umrl pa je 7. maja 2002, star 52 let in 8 mesecev, v cvetu moškega življenja. Na njegovem pogrebu se je zbrala množica ljudi, od najožjih do daljnjih sorodnikov, sosedov, znancev in prijateljev, sodelavcev, predvsem pa gasilcev, članov raznih društev in drugih.
"Pojdi z menoj, prijatelj moj" je bila njegova najljubša pesem v življenju. Bila je tudi njegova želja. To željo mu je množica na pogrebu izpolnila, saj ga je pospremila in šla z njim do mnogo preranega groba.
V svojem prekratkem življenju je bil Marjan resnično dober in vsestranski človek. Bil je aktiven, saj se je udejstvoval na mnogih področjih življenja. Bil je aktiven član skoraj vseh društev v Kotljah. Še kot pionirček je postal vnet, navdušen gasilec. Z njegovim sodelovanjem so hotuljski gasilci dosegali velike uspehe na gasilski olimpijadi in na drugih tekmovanjih doma in tujini. Več kot štirideset let je bil gasilec in v tej karieri bil odlikovan z raznimi odlikovanji, priznanji in čini. Bil je tudi član prosvetnega društva Kotlje, kjer je bil prava "deklica za vse" - igralec in režiser hkrati. Rdeči križ, krvodajalstvo, teritorialna obramba, so bile domene njegovega dela in prizadevanja.
Marjan je bil po duši izredno dober človek, prijeten, prijazen sogovornik, iskren prijatelj. Bil je razgledan in načitan, da je malo takih, skratka, vsestranski človek. Vse svoje življenje je skrbel za druge in se razdajal, le nase je na žalost pozabil. Tudi med hudo boleznijo se je dobro držal, nikoli ni tožil, le zadnje dni življenja, ko se mu je zdravje občutno slabšalo. Hvala njegovi mami Roziki za njeno resnično pravo materinsko skrb in nego v času njegove bolezni. Hvala tudi svakinji Tončki in vsem drugim, ki so ga obiskovali in mu kakorkoli pomagali.
Nikoli ne bomo pozabili njegovih dobrih del.
Rok Gorenšek
Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja.
Ni dneva, ne noči, da ne bi bila z nami ti
V SPOMIN
2. marca je minilo leto dni, od kar nas je zapustila draga mama in babica
JOŽEFA KOTNIK
iz Gradišča
Hvala vsem, ki se je spominjate in obiskujete njen grob ter polagate cvetje in prižigate sveče in z mislijo postojite ob njenem grobu.
Žalujoči sinovi in hčerke.
* 1936 + 2002
TEREZIJA SMOLAR
Pomlad bo prišla in čakala, da prideš med polja, vendar bo čakala zaman, tebe več ni, je samo še pomlad in praznina v naših srcih.
V globoki žalosti sporočam žalostno vest, da nas je mnogo prezgodaj zapustila nenadomestljiva draga žena, mama, Dabiča, sestra, teta, svakinja in botra Terezija Smolar, Cigulova Trezika iz Trbonj.
Njena življenjska pot se je pričela 1. oktobra leta 1936 pri Stražišniku nad Dravčami. V veliki družini je imela med drugimi sorodniki še dva brata in dve sestri. Zelo rada se je spominjala svojega otroštva in mladosti, kar pomeni, da je imela od težkem delu vseeno lepo mladost med cvetočimi travniki in dišečimi polji. Vso ljubezen do zemlje je prenesla na novi dom leta 1957. Takrat sta se s Cigulovim Anzijem poročila. Kmalu je njuno zvezo obogatila prvorojenka Marija, potem so se jima rodili še Vera, Anka, dvojčka Janko in Metka in nazadnje Branko.
Veliko ljubezni, dela in skrbi je poklonila svojim dragim. Tudi za druge se je znala žrtvovati, klicala so jo polja in travniki. Veliko let je darovala za opravila, ki so jih zahtevala dela cerkvenih ključarjev. Dolga leta je še ročno zvonila v cerkvi v Trbonjah. Naj bo pesem zvonov iz domačih lin večen spomin na njo. Preveč se je razdajala drugim in premalo skrbela zase; tako se je njen korak ustavil prav na pragu pomladi, 3. marca leta 2002. Nekje je začetek in nekje je konec... Žalujoči se najlepše zahvaljujemo krajevni skupnosti Trbonje, dobrim sosedom, krajanom, ki so nesebično in z odprtim srcem priskočili na pomoč pri ureditvi vežice. Vsem hvala, ki ste nam materialno pomagali v težkih dneh žalosti. Iskreno se zahvaljujemo za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darovane svete maše. Hvala gospodu župniku za opravl-jen^cerkveni obred, govorniku, cerkvenim pevkam, pevcem iz Šempetra, pihalni godbi iz Trbonj, godbenikom za odigrano Tišino in pogrebni službi Karner.
Mama, ki smo jo imeli tako zelo radi, ni umrla, le utrujena počiva, v naših srcih pa bo večno živela.
Žalujoči vsi njeni.
Minilo je že leto dni, od kar tebe, dragi dedek, več med nami ni. Pogrešajo te tvoje čebelice, pogrešajo te naše solzne oči.
SPOMIN
MAKS ČREŠNIK
iz Svetega Primoža nad Muto
Ne moremo se sprijazniti z resnico, da ga ni več med nami. Dne 3. marca je minilo leto dni, od kar nas je za vedno zapustil. V deželo je prišla nova pomlad, katero vsako je imel Maks zelo rad. Vestno je negoval sadovnjak in skrbel za čebelji rod. Lepa so bila leta, ko je bil še med nami. Imeli smo ga zelo radi.
Žalujoči: žena Marija in vsi njegovi
Dvorišče je na kmetiji obdano z bivalnimi in gospodarskimi objekti. Kako so objekti razporejeni, pa je v veliki meri odvisno od načina in vrste proizvodnje, podnebja ter tudi od družbeno gospodarskih dogajanj nekega območja. Kmečka hiša s spremljajočimi gospodarskimi poslopji tvori organsko celoto, ki je tesno povezana z obdajajočo širšo krajino. Zato je zelo pomembno kje, kako in s čim gradimo objekte, da le ti na okolje ne bodo vplivali kvarno.
UREJANJE DVORIŠČA NA KMETIJI
BERNARDA RAVNJAK, univ.dipl.inž, kmetijstva
I
Koroški plot
Foto Peter Vernik
To je še toliko bolj pomembno na turističnih kmetijah, saj želimo, da bi se gostje tukaj prijetno počutili. Na dobro počutje pa lahko v veliki meri vpliva tudi okolica.
Nepremišljene in slabo načrtovane gradnje, ki so posledica slabe osveščenosti, strokovne neizobraženosti,... ne upoštevajo starih sestavin kmečkega okolja. Predvsem pri urejanju stavbnega dela dvorišča je nujna pomoč in upoštevanje nasvetov arhitekta.
Zaradi različnih dejavnosti, ki se odvijajo na kmečkem dvorišču, različne razporeditve in različnega števila stavb, lege le-teh v prostoru, je njegovo oblikovanje zahtevno strokovno delo. Načrtno je mogoče urediti le vsako kmetijo ali vas posebej. Pri urejanju pa moramo upoštevati tradicijo, na katero se mora navezati vse kar je v življenju in razvoju kmetije novega - drugačna velikost gospodarskih objektov, nova mehanizacija, specifične potrebe na kmetiji (turizem), višji življenjski standard, itd.
Se tako dober načrt ureditve ne bo prinesel želenih rezultatov, če prebivalci kmetije ne bodo imeli privzgojenega pravega občutka za red (pospravljenost).
Kmečko dvorišče lahko analiziramo in govorimo o posameznih elementih, ki ga sestavljajo. Le ti so v posameznih regijah različno oblikovani, nekateri so tipični le za določeno klimatsko območje.
Hiša je za posamezna klimatska območja v Sloveniji tipična. Kadar se odločamo za novogradnjo, moramo za določeno lego izbrati primeren tip hiše.
Tipski gradbeni projekti ponavadi niso najboljša rešitev. Pri izbiri načrtov čimbolj posnemamo staro, seveda pa upoštevamo sodoben način bivanja. Za novogradnje se odločamo le, ko je to res nujno. V mnogih primerih bi z obnovo starih hiš iahko zagotovili družini sodobne bivalne prostore, krajini pa prizanesli z neprimernimi novo-
gradnjami. V preteklih desetletjih je na našem podeželju »zraslo« vse preveč hiš v obliki »transformatorjev«. To so hiše kvadratnega tlorisa s tremi nadstropji in elementi, ki ne sodijo v kmečko okolje:
•	veliko stopnic
•	veliko balkonov - na njih se ponavadi nihče ne zadržuje, podražijo gradnjo, če že mora biti naj balkon posnema gank (letve vedno v vertikalni smeri). Izogibajmo se slepega kopiranja modnih muh iz Avstrije.
•	ograje iz nenaravnih materialov
•	roletam se izogibajmo, če pa že so, naj bodo v barvi fasade, povsod tam kjer so značilna polkna, pa so le-ta primernejša
Hiše na kmetijah naj bodo nizke, podkletene. Naklon strehe naj bo prilagojen zimi, kritine pa naj bodo v barvi bobrovca in podobnih rdečih odtenkih. Kritine, barve fasad in nakloni streh naj bodo na vseh objektih kmetije čimbolj usklajeni.
Dvorišče ponavadi delimo na gospodarski in bivalni del.
Na gospodarskem delu dvorišča najdemo hleve, garaže, silose, gnojišča, strojne lope,...Pri urejanju gospodarskega dela moramo veliko pozornosti nameniti dobremu utrjevanju površin, odvodu meteornih voda, saj se tu vršijo stalni premiki mehanizacije, pregon živali,... Pri urejanju tega dela pa nezmerno pozabiti tudi na varnost. Se zlasti je to pomembno na turističnih kmetijah, kjer je potrebno poskrbeti za varnost najmlajših gostov. Zato naj ne bo odveč, da opozorim na zavarovanje gnojnih jam (dobra ograja ali plošča), onemogočen dostop do silosov, tudi igra otrok v hlevih je lahko nevarna.
Bivalni del dvorišča ali del okrog hiše naj bo v čim večji meri zatravljen Z rožami in grmovnicami naj ne bo pretirano zasajeno.
Pri urejanju bivalnega dela dvorišča upoštevajmo naslednje:
1. dovozne poti: naj bodo
dobro utrjene, tlakovane, kamnite,... izogibajmo se asfalta in betona.
2.	prostor za počitek: za
domačo družino, za sprejem gostov, obiskov,... prostor naj bo v senci, pod hišnim drevesom, brajdo,... izogibajmo se plastičnim sedežnim garnituram, postavljanju senčnih paviljonov (šotorov), ki ne sodijo na kmečko dvorišče. K prostoru za počitek na kmetiji sodi tudi prostor za igro otrok (igrala kot so gugalnice, peskovnik,...)
3.	zelenjavni vrt: je še vedno vir samooskrbe gospodinjstev z zelenjavo. Ponavadi je ograjen zaradi domačih in divjih živali. Naj bo na sončnem mestu ob hiši. Ograja ali plot naj bo lesen. Poleg zelenjave dostikrat na kmečkih vrtovih rastejo še zelišča, začimbe, enoletnice in cvetoče trajnice kar tem vrtovom daje poseben čar.
4.	okrasni vrt: pri gojenju cvetja upoštevajmo prvine starega, nikomur pa ne moremo prepovedati gojenje »modernejših« okrasnih rastlin čeprav bodo kvarile videz (npr.srebrna smreka, rdečelistne grmovnice, različni rumenopisani brini, češmini, ...), ker niso elementi naravnega okolja pri nas. Prav pri gojenju cvetja nekako vidimo odraz gospodinje. Cvetje lahko popestri tudi pusta gospodarska poslopja, vendar ne za vsako ceno (če imajo tudi moški prebivalci kmetije smisel za cvetje). Gospodarska poslopja lahko polepšamo tudi s tem, da ob zid zasadimo divjo trto, brajdo, marelico, glicinijo ali kakšno drugo popenjalko.
5.	škarpe. ograje, plotovi:
naj bodo le tam kjer so nujno potrebni. Najlepši so preprosti leseni plotovi, večkrat pa se za razmejitev površin lahko uporabimo tudi žive meje. Za izdelavo škarp uporabimo naravne materiale (kamen, les), betonske škarpe pa polepšamo z zasaditvami (bršljan, divja trta,...).
6.	sadni vrt: Visokodebelni sadovnjaki, ki so še posebej značilni za Koroško, poslopja na kmetijah povezujejo z okolico. Sadna drevesa so zelo dekorativna spomladi, ko cvetijo pa tudi takrat, ko na njih zorijo plodovi. Visoko in srednje debelni sadovnjaki dajejo dom tudi mnogim pticam.
Moderne zasaditve sadnega drevja imajo geometrijske oblike, ki so pokrajini tuje. Na kmetijah moramo poskrbeti za pester izbor sadnih vrst, saj je tako lahko sveže sadje vse leto sestavni del jedilnika.
7.	hišno drevo: varuje hišo pred vetrom, padavinami, strelo, daje senco. Ponavadi je lipa, kostanj, oreh, jesen ali sadno drevo.
8.	hišne kapelice, znamenja: ohranjajmo in obnavljajmo jih, saj so del naše kulturne dediščine. Prav tako pri urejanju dvorišč svojo pozornost posvetimo vodnjakom, napajalnim koritom, vrtnim utam, kaščam, mlinom,...
Za konec bi vsem, ki se lotevate urejanja kmečkega dvorišča svetovala, da v prostor segajte premišljeno. Vsekakor pa se prej posvetujte z ustreznim strokovnjakom.	▲
▲ Foto Bernarda Ravnjak
Lepo urejena kmečka hiša z zatravljenim dvoriščem in barvitost kmečkega vrta.
AV Foto Marlena Humek
11 Ulili fli ni;
SERVIS
Če ste lastnik tovornega vozila, gradbenega ali kmetijskega stroja, potem prav gotovo potrebujete nekoga, ki vam bo pomagal skrbeti zanj.
S svojimi dolgoletnimi izkušnjami in usposobljenimi delavci vam nudimo:
•	vzdrževanje vseh vrst tovornih vozil z nadgradnjami
•	montažo in vzdrževanje hidravličnih dvigal
•	merjenje tlakov in nastavitve varnostnih ventilov
•	avtooptiko za tovorna vozila -merjenje nastavitve stekanja koles in osi z lasersko optično merilno napravo
•	centriranje koles za tovorna vozila
•	demontažo in montažo avto-
GOZDNO
GOSPODARSTVO
SLOVENJ GRADEC
Vorancev trg 1 2380 Slovenj Gradec
Telefon, nc: 88 43 332, Faks: 88 42 684 E-mail: viharnik@gg-sg.si
plaščev tovornih vozil, gradbenih strojev in traktorjev do velikosti 56"
•	prodajo vseh vrst avtoplaščev proizvajalcev Bandag, Sava, Sem-perit, Goodyear, Debica,...
•	po konkurenčnih cenah obnovo izrabljenih pnevmatik
•	pranje tovornih vozil z ročno eno-krtačno napravo
•	vzdrževanje in popravilo gradbene mehanizacije
•	vzdrževanje in popravilo kmetijske mehanizacije (smo po-obla-ščeni servis traktorjev UNI-VERSAL)
•	montažo in popravilo gozdarskih vitlov
•	varenje, struženje, rezkanje
Obiščite nas ali pokličite za dodatne informacije!
PE SERVISI
Pameče 151, 2380 Slovenj Gradec •S (02) 88 46 100 Telefax: (02) 88 46 109
TRGOVINA
I.IŠS
SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA OSKRBO GOZDARSTVA
V naši gozdarski trgovini LES v Slovenj Gradcu in Radljah vam nudimo vse, kar potrebujete za delo v gozdu:
vso gozdarsko orodje in opremo za posek in spravilo lesa, kolesne verige za traktor ali tovornjak,
zaščitna sredstva in oblačila za gozdarje,
kosilnice in motorne kose, škarje za živo mejo, motokultivatorje in še vse ostalo za delo v gozdu in na vrtu, itd...
Oglasite se pri nas.
SLOVENJ GRADEC,
Cesta na Stibuh 1 ■a 88/21 620, faks 88/42 684 RADLJE (Dvorec),
Koroška cesta 68 ■a 88/71 423, faks 88/71 239

(/O J koroška banka
>s*---/	Koroška banka d.d. Slovenj Gradec,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
KARTICE KOROŠKE BANKE SO PRILOŽNOST VEČ!
Plačevanja s plastičnim denarjem smo se že dodobra navadili; je preprosto ter varno in gotovo tudi za vas dobrodošlo nadomestilo plačevanja z gotovino.
Z eno kartico lahko plačujete in dvigujete gotovino tako doma kot v tujini, kar je še razlog več za vse pogostejšo uporabo kartic.
Uvajamo nov, varnejši način plačevanja s kartico BA/Maestro
Koroška banka je v začetku letošnjega leta začela na prodajnih mestih uvajati spremembo pri plačevanju s kartico tekočega račun BA/Maestro. Namesto podpisa na potrdilu o plačilu boste v posebno napravo vtipkali svojo osebno številko; to je štirimestno številko, ki jo uporabljate tudi za opravljanje storitev pri bančnih avtomatih. Nov način potrjevanja nakupov bo na posodobljeno opremljenih prodajnih mestih veljal tako pri plačevanju doma kot v tujini.
Nov način plačevanja s kartico BA/Maestro bo še bolj varen in preprost kot doslej. Odpadlo bo podpisovanje potrdil, možnost zlorabe vaše kartice ob morebitni izgubi pa bo postala tako rekoč nemogoča.
Sodobno opremljenih prodajnih mest bo čedalje več, zato smo prepričani, da se boste novemu načinu plačevanja s svojo kartico tekočega računa hitro privadili.
Koroška banka d.d.,
Slovenj Gradec, Glavni trg 30 Bančna skupina NLB