ftev. Z96.
Velja po poŠti: t» telo leto naprej K26*— za pol leta „ « — sa fctrt leta „ » 650 sa en mesec » » 2'20
V upravniStvu:
aa celo l<to naprej K 20-— pol leta „ „ 19*--ss četrt leta „ „ S'— iz a «n mesec H m
polil], na dom 20 h ossj mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
s UilIliBl, v petek, dne 29. decembri 198$.
Leto mm.

Clrednlštvo J« » Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod?«
___ dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
03 vračajo; nefranklrana pisma sc nc sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slouenski narod
Inserati:
Cnostop. petltvrsta(72mm)i za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vet ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelj« In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—--Vsprcjcma naročnino, Inserate In
reklamacije. UpravnISkcga telefona Stev. 188.
MiMnsko vprašanje.
(Izvirno poročilo.)
Sofija, 24. deo.
Po eeli Bolgariji z veseljem pozdravljajo zedinjenje razdrobljenih bolgarsko makedonskih revolucionarnih čet, zedinjenje namreč pristašev generala Čenčava in cen-tralistov pod vodstvom Grujeva in Sara-fova. Z isto radostjo so pozdravili tudi sestanek vsebolgarske makedonske konferencije, ki je po Štiri dnevnem posvetovanju dne 20. t. m sklenila, da se takoj ustanovi »makedonski do-bretverni komitet", da gmotno in moralno podpira zatirane Bolgare v Makedoniji.
Na tej konferenci je bilo zbranih 297 delegatov iz cele Btlgarije. Ta dogodek ni brez pomena. Združili sta se namreč za skupen namen in skupno delo dve makedonski organizaciji, ki sta se doslej sovražili in preganjali, da drug drugega niti pozdravil ni na ulici.
Dislej so bili bolgarski vstaši v Makedoniji razcepljeni, zato se imeli Srbi in Grki več uspehov. To napako so uvideli Bolgari in se potrudili, da zedinijo svoje čete za skupno delo, ki ni toliko naperjeno proti T jrkom nego proti Srbom in Grkom. Ali pa se vzdrži sloga, je drugo vprašanje.
Na shodu so se tudi posvetovali, kje in kako dobe potrebni denar za vstaške komi-tete. Seje so bite jako burne, a končno le vspešne. Zbrani so bili najuglednejši bolgarski politiki in državniki, trgovci in sploh vplivni možje. Akoravno so si v domači politiki budi nasprotniki, sedaj so bili edini v makedonskem vprašanju.
Društvo se imenuje .dobrodelno", ker bi drugače ne smelo obstati. V novem zedi-njenem kabinetu so zbrani: Demokratje, radikalni demokratje, liberalci, naprednjaki, narodnjaki, soc. demokrati, Stambulovisti in Tenčevisti. In to, da so se v tem vprašanju zedinile vse večje stranke, daje stvari tem večji pomen
Konferenca je sklenili« tudi resolucijo v kateri izjavljajo, da je avtonomija Makedonije neobhodno potrebna za človeško življenje naroda v Makedoniji in pogoj mira in reda na Balkanu
Resolucija poživlja Bolgare, da podpirajo ta namen, in vlado, da protestuje proti srbskim in grškim četam v Makedoniji, ki škodijo avtonomiji.
Dalje izrekajo hvalo vsem, ki kaker-koli podpirajo bolgarske vstaše v Makedoniji.
Novega odbora prva naloga je, da z vsemi silami dela na to, da Turčija izpusti iz zaporov mnogobrojne nedolžne jetnike. Kakor vse kaže, se je začelo po Bolgariji novo gibanje, novo delo, ki utegne biti začetek krvavih dogodkov v Makedoniji. . . .
TBT!
Vstaja v Moskvi zadušena?
O položaju v Meskvi poroča zadnje nam došlo poročile, da prenehuje splošna stavka. Vojaštvo je napravilo red. Ponoči od srede na četrtek je bilo mirno. Včerajšnji boji niso bili tako hudi, kakor prejšnje dni. Druga poročila opisujejo položaj nekoliko drugače, a iz večine došlih poročil sklepamo, da je zmagala carju in vladi zvesta armada.
Došlo je sledeče o zadnjih dogodkih: Stavka v Moskvi je splošna. Na povelje prekucijskega odbora so zaprte vse trgo vine. Električna razsvetljava ne deluje, tudi železniški promet je ustavljen. Predvčerai-šnjim so poizkusili vstaši zasesti palačo generalnega gubernatorja, katerega bi bili radi vjeli, a se jim ni posrečila njihova nakana. Predvčerajšnjim ponoči so zborovali delavoi v Fiedlerjevi šoli. Došla je po licija, ki je zahtev* la, naj izroče delavci orožje. Delavci pa niso le izročili orožja, marveč so vrgli na vojake bombo. Vojaki so nato pričeli obitreljavati hiše, po enaj-siem topovem strelu so se delavci uda'i. Celo noč so imdi dovolj posla, da so od-
peljali mrliče. Prebivalstvo je zelo razburjeno, p 6 zvečer se ne upa brez dovoljenja nihče na ulico. Po cestah krožijo stavkujoči delavci. Predvčerajšnjim zvečer je bil boj na Tverski cesti, v katerejn. «o^stre-Ijali iz topov. Vstaši imajo iased8ne$1£a-zansko črto, baje so zasedli tudi že moskovski kolodvor. Vojaštvo je zvesto in jako jezno na vstaše. Kij ib temu pa imajo baje vstaši dovolj moči, da razrušijo velik del Moskve. Vojakov je sicer dovolj, a niso na mestu.
Zgorele je jako mnogo hiš in je cebo rdeče od pežarev. Delavski svet je sklenil omejiti izdelovanje plina. Vse bolnišnice so polne ranjencev in mrličev. Včeraj je zgorel kazanski kolodvor in pričelo je stavkati več policistov. Generalni gubernator je izdal oklic, ki poživlja prebivalstvo, naj ne podpira vstašev in opominja na carjev ukaz z dne 30. oktobra. Iz Peterburga pošiljajo z največjo n?glco vojake v Moskvo. Zvesti vojaki v Moskvi se morajo baje boriti proti vstaše m pa še stražiti uporne vojake Med Peterburgom in Moskvo nameravajo napraviti brezžični brzojav. VstaSi so napadli Nikolajev in Kazanski kolodvor, a so jih odbili vojaki. Na Ladovski cesti so zgradili vstaši nove barikade. Topničarji so predvčerajšnjim obstreljavali neke hišo. Po glavnih ulicah so trgovine odprte. V noči na 28. so se borili vojaki uspešno z vstaši, ki so se obupno borili. Zaprti so vsi vstaški voditelji. Radikalne s'ranke ne silijo več tako silno na stavko. Zmernejši delavci hočejo zopet delati. V nekaterih moskovskih tovarnah že delajo.
Nemiri in upori v Rusiji.
Črne čete so oplenile več judovskih hiš ob rusko gališki meji. Pretepali so jude tako, da je umrlo vsled peškodb 7 judov. Rusko poljski, v Krakevo došli begunci pripovedujejo, da je izbruhnila tudi v Lodzu oborožena vstaja.
Oboroženi vstaški delavci so prisilili, da počiva vse delo in promet. Ke je nastopilo vojaštvo proti vstašem so ti pričeli graditi barikade in iz hiš streljati na vojake Končno je pričelo streljati vojaštvo iz topov na barikade in na poslopja, ki so jih zasedli vstaši. Prebivalstvo je grozno prestrašeno in kdor je mogel, je bežal. Izid boja v Lodzu še ni znan.
.Lokalanzeiger" poroča iz Varšave, da se se sprli železničarski delavci in uradniki, vsled česar je ponesrečila stavka železničarjev. Tovarniški delavci v Ivanovem in Voznesenskem so zahtevali da morajo de 28. t m. opoldne železničarji otvoriti promet, če ne, jih prisilijo s silo na delo.
V	Plojkem so našli v judovskih stanovanjih mnogo strelnega orožja in zastrup ljenih sulic.
V	Peterburgu je bilo 27. t. mes. sorazmerno mirno. Na Petrodvorsko cesto sc poslali artiljerije in kavalerijo, ker je bil umerjen neki policijski stražnik. Med zaprtimi 240 udeleženci socialnodemokratičnega strankarskega shoda je tudi znani berolinski profesor Reusen, ki je bil dva meseca v Peter-terburgu. V Tveru straži je s topevi in kavalerijo most čez Volgo, ker se boje, da ga vstaši ne razstrelč. Na varšavski železnici vozijo vsi vlaki, razen onih v Odeso in Rigo. V Moskvo so poslali 27. t. m. 30 vozov s strelivom in topevi, kakor tudi oddelek Semenovega polka. Odesa je baje zopet v oblasti prekucijske stranke. Mesto je pe-noči v temi, ker stavkajo piinarniški delavci. Položaj je zelo resen.
„Wclff >v brzejavni urad" pa opisuje položaj v Odesi tako le: V Odesi je prog'a-šeno bojno stanje. V sredo pričeta splošna stavka ni popolnoma izpeljana, ker ji nasprotuje prebivalstvo in je že malone končana. Resnih nemirov ni bilo. V okrožnem mestu Wysokie Masowieckie v loraški gu-berniji so udrli vstaši v mestno okrožno blagajno in odaesli 486000 rubljev. Policisti so zbežali, v celem mestu ni bilo videti nobenega vojaka. V Besarabiji je napadla neka črna četa poštni vlak in odnesla
-■V;'
30000 rubljev v zlatu. Q žemštVih; poročajo, da je omajano njihovo denarno stanje. Primanjkljaj iznaša 70 mil. rubljev, ki jih pokrije država.
Kriza na Ogrskem.
Danes pridejo v Budimpešto vsi voditelji koalicije. Lukacs je včeraj obUkal grofa Andrassyja, s katerim se je posvetoval die časa. Prihodnji teden se posvetuje tudi z ostalimi voditelji opozicije. Ministrstvo je razveljavilo vse odporne sklepe, ki jih je 27. t. m. sklenila peštanska stolica: Abaiy tornski nadžupan je imenoval več uradnikov namesto odpuščenih uradnikov. V Nagy Karolyju se preprečili orežniki sto-liško sejo, Ki jo je sklical nadnetar. Maški višji župan je odstavil podžupana Hervaya. Državno pravdništvo toži 33 članov kolo-škega mestnega zastopa zaradi hujskanja, ker so grozili, da preprečijo prisego nevo-imenovanega kološkega nadžupana grofa Telekija. Fejervary namerava v nedeljo aH ponedeljek potovati na Dunaj, da poreča vladarju o položaju.
Boj med kazaki in Hunhuzi v Mandžuriji.
»Daily Telegraph* poroča iz Tokia: Položaj v Mandžuriji je vedno bolj kritičen. Kitajski roparji so napadli Harbin. Med Hunhuzi in kazaki je bil boj, v katerem so zmagali Rusi in zapodili Hunhuze v beg. Ubitih je bilo 300 Hunhuzov. Prebivalci so še združili z upornimi ruskimi vejaki, da zasedejo Sahalin.
MaroSka konferenca.
„Temps" priobčuje sledečo izjavo nemškega cesarja: Ni res, da je v moji okolici vojna stranka. Vojne stranke ni, a če bi tudi bili«, ne imela bi pomena, ker odločujem le sam. Nočem vojske, ker sem to dolžan Bogu in ljudstvu. Nastop Delcassejev me je vzne-voljil, a priznam Rouvierjev takt in odločnost. Ne storim ničesar, kar bi etežkočile položaj in sem naročil svojemu poslaniku, da nastopa spravljivo pri maroški konfe renči. — Maroška konferenca bo zborovala od 5. do 7. januarja 1906 v Algesirasu.
Španija.
V španski zbornici je izjavil ministrski predsednik Morret, da ni nikakega povoda za pesimizem, esebito za Špansko ne, ker je sporazumljena glede Maroka s Francosko in Angleško. Nadalje je izjavil, da bosta organizirani španska mornarica in armada tekom desetih let.
Splošna rudarska stavka v Avstriji in Nemčiji.
Iz Essena poročajo o izjavi zastopnikov rudarjev ob Ruhri, ki so izjavili, da se pridružijo rudarji ob Ruhri splošni stavki avstrijskih in nemških rudarjev, na katero delajo češki rudarji.
Vstaja Lehov.
Vstaški kmetje na Kurskem in Livskem so uničili 120 posestev. Pobili so tudi lastnike in oskrbnike. Poročajo o železniških nesrečah, ki so jih povzročili ponoči 26 in 27. t. m. vstaši. Pri ravdiškem železniškem mostu je ponesrečil osebni vlak. Število žrtev ni znano. Tir so poškodovali vstaši. Poročajo tudi, da je ponesrečil vojaški vlak, ki je vozil moštvo garde na konjih v Reval. Pri Nervi sta skočila iz tira dva tovorna vlaka, ker je bil tir poškedo-van. V Rgi je izbruhnila 27. t. m. splošna stavka Izjemoma prodajalcev živil počiva vse delo. Predvčerajšnjim je bilo še mirno, a sodijo, da se poostri položai, ker pripravljajo dijaki obvezovališča. Vojakov je dovolj Po mestu krožijo močne konjeniške patrulje. V Walki je general Solrguh z gardami. Iz Diuaburga je došel 27. t. m. vlak z ranjenci, ki so bili ranjeni ob dinamitnem napadu na n>>ko kavalerijsko patrulju. Vo jaki so razgnali velik shod železničarjev v prostorih „Novega leškega društva" in zaprli več delavskih voditeljev. Kljub temu so v Rigi vse ceste polne stavkujočih de-
lavcev. Bile je tudi nekaj manjših krvavih bojev.
Zmaga iredente v Italiji.
Imenovanje San Giuliana za italijanskega ministra zunanjih stvari je zmaga iredente. Tittoni je padel, ker mu predsednik italijanske zbornice Marcora ni megel odpustiti, da je popravljal nasproti Avstriji njegov izrek „Naš Trentin".
Novi italijanski minister za zunanje stvari zasleduje lastno balkansko politiko, ki je všeč tudi iredenti.
Celo velika prijateljica iredente, dunajska „PrešaM piše, da je med Tittonijevimi in San Giulianovimi načeli očividen razloček. -— Novi italijanski minister za zunanje stvari hoče deseči, da zavzame Italija na Balkanu Avstriji in Rusiji enako stališče, nadalje zastopa načelo: Albanija Albancem in jamstvo za Italijo na Jadranskem morju.
Nedavno je naglašal nemški državni kancelar knez Biilov, da je Nemčija močna dovolj tudi brez trozveze. Iz njegovih izjav so sklepali, da sam več ne veruje na daljni obstoj trozveze.
San Giulianevi balkanski načrti so pa v očividnem nasprotju z avstrijskimi koristi na Balkanu, kar gotovo ne estane brez učinka na obstoj trgovine a tudi ne na dozdaj umetno gojeno prijateljstvo vodilnih politikov med Italijo in Avstrijo.
Revolucijonarji v Makedoniji.
Perti se je posrečilo dobiti v reke tajne tiskovine bulgarskega revolucijonarnega komiteja, kjer so dana posameznim komitejem navodila za obrambo in kjer so na-značeni tisti deli železnič-nih prog, ki jih je treba pognati v zrak. Turška vlada se je obrnila do svojih zastopnikov pri vseh evropskih državah, ki naj posredujejo, da se revolucija prepreči.
Boji v Nemški Vzhodni Afriki.
Nemški poročnik Dollmann je napadel pri Utenosi 8. t. m. vstaše, ki so izgubili 14 mrtvih. V baju pri Kidudwsi 15. t. m. so pa izgubili vstaši 51 mož Nemška križarica „ThetisK odplove 29. t. m. za osem dni v Tango, Pangani in Sadani.
Iz Jtrone seje trgovske In obrtne zbornice.
Včeraj 28. t. m. se je vršila zadnja javna seja naše trgovske in obrtne zbornice v tej triletni dobi. V eni zadnjih sej se je po zborničnem volivnem redu polovica zborničnih svetovalcev izžrebala in tem poteče 31. decembra letos njihova doba. Vršila se bo nadomestna volitev. V seji je bilo malo zanimanja poročevalci so brali mehanično od zborničnih uradnikov spisana poročila. Stiskali so si le roke, se prijazno smejali, voščili drug drugemu srečno novo leto in da bi se prihodnje leto z*pet srečno skupaj našli, koder brdo zopet sklepali o javnih koristih. Ti gospodje so prepričani, da so v teh treh letih zborničnega zasedanja nebroj koristnega storili in seveda se jim zdi sedaj izključeno, da bi se kak volivec predrznil koga drugega voliti. Skoraj gotovo se pa bodo sklicevali obrtniki ia trgovci na javne shode, koder bodo poročali o svojem plodenesnem delovanju. V prvi seji zborničnega za?edania zadnje volilne dobe, naglašal je g. župan Hribar naj bi se g. svetniki potrudili id tudi sami sestavljali in utemeljevali razna poročila. Vendar kakor se veliko drugih želja g. županu ne izpolni tako se tudi ta želja ni izpolnila. Vsa poročila so spisali gg. uradniki in seveda so imeli gg. zbor. svetniki samo dolžnost ista prebrati, kar pa večkrat tudi ni prav glsdka šlo. Skoraj gotovo so gg. uradniki slabo spisali. Nd ako je gospodom prav, nam tudi . . .
V zbornici sta tudi dva člana Slovenske Ljudske Stranke, gg. V e 1 k a v r h in
K r e k a r. Seveda jih liberalna večina ni štela med se in tako sta bila v položaju, da nista nikdar fungirala kot poročevalca in torej nista prebirala poročil, spisan h od uradnikov. Tudi v združene odseke liberalna večina ni sprejela nobenega teh dveh go-spedov, pač pa je izvolila v združene odseke vse štiri nemške zbornične svetnike. Gospodje se si mislili: Ignorirajmo ju, morda se vendar navelir-ata. Vendar se jim ta želja ni izpolnila. Udeleževala sta se vseh sej ter stavila nebroj koristnih predlogov. Res je gosped V e 1 k a v r h sedaj izžreban in bo treba ali njega ali koga drugega namesto njega voliti, vendar K r e g a r ni bil izžreban in ostane še tri leta zbornični svetnik. On trdi, da bo ravno tako mirno obiskoval vse seje, kakor sedaj, akoravno bi ostal popolnoma sam.
Gospod K r e g a r je včeraj zopet stavil štiri predloge, o katerih se bodo gospodje v združenih odsekih in potem seveda v eni prihodnjih javnih sej bavili. Predlogi se glase:
1.	V imenik postaj državnih železnic se naj poleg nemških sprejmejo tudi slovenska krajevna imena. OJpošiljatelju bodi prosto voliti katerekoli od obeh imen.
2.	Ravnateljstvo v Beljaku se pozivlje, da za tiste proge, kjer je slovenski jezik običajen, uvede dvojezične vozne listke.
3.	Iz trgovskih krogov čuti je bilo pre-mnegekrat pritožb radi pomanjkanja vsake dotike med občinstvom in želez, upravo, a tudi državna železnica sama - bčuti prav živahno ta nedostatek. Zato je železnično ministrstvo odredilo, da državna železnična ravnateljstva stopijo takoj v neposredno in osebno dotiko s trgovskimi interesenti Za Kranjsko določila so se samo mesto Ljubljana, Novo mesto in Kočevje, koder bodo v gotovem času v to določeni uradniki informovali sranke o vsakojih kup-čijskih vprašanjih, sprejemali bodo tudi vsakovrstne želje in pritožbe. Ker se je pa na Kranjskem v zadnjem času trgovina in obrt znatno pomnožila, naroča se zborničnem predsedstvu da izposluje pri drž. želez-ničnem ravnateljst»u, da bodo tudi razun že v določenih krajih še v Trebnjem, Ribnici, Logatcu, Postojni, Vrhniki,Kamniku, S k e f j i L o-ki, Kranju in Jesenicah v gotovem času uradniki strankam na razpolago.
4 Zborničnemu predsedstvu se naroča, da izposluje pri ravnateljstvu južne železnice, da ta raznašanje avis tako uredi, da se ob nedeljah ne bodejo strankam dostavljale.
Pri točki naznanilo predsedstva stavil je g. K r e g a r sledeče vprašanje: Letošno leto je izpremenila zbornica svoj volilni red in sicer tako, da se napravita 2 razreda pri obrtnikih, ki so sedaj skupno 10 zastopnikov volili. Prvotno se je določilo, naj srednji obrtniki volijo 6, a manjši 4 zastopnike. Temu pa ministrstvo ni pritrdilo, marveč nasvetovalo, naj se določi take, da be vsak razred volil polovico, toraj pet in pet zastopnikov. Zadnjič pa je bilo čitati v „L a i b a c h e r Zeitung", da bode volil sedaj pri nadomestnih volitvah drugi razred 3, a tretji, akoravno je veliko več volivcev samo 2 zastopnika. Predsedstvo naj pojasni, po katerem ključu se je to določilo.
Zbor. tajnik je pojasnil, da Se je to zgodilo po odločbi ministrstva in sicer se je to določilo po visočini davka. Izmed svoj čas izžrebanih, oziroma od onih, ki jim je že tako izstopiti konec leta, plačajo trije toliko davka, da jih je uvrstiti v višji, a dva druga gospoda plačata toliko menj, da jih je tieba uvrstiti v nižji razred. Tako se morajo v II obrtnem odseku voliti trije, v III. pa dva zastopnika. Čez tri leta se pa stvar premeni tako, da bo tretji razred volil tri, drugi pa samo dva zastopnika. (Vzrok je ta, ker je liberal ca stranka spravila v zbornico izmed 10 svetnikov, 7 tovarnarjev in velikih podjetnikov. Op. ur.) Dež. zvezi za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem je dovolila zbornica 500 kron podpore za 1. 1906., ravno tako društvu »Merkur- 500 kron.
Nadalje je zbornica dovolila uradnikom procentualno draginjsko doklado in sicer za I razred 8 odstotkov, za II. razred 10, za III. 12, za IV. 15, slugi 20 in diurnistom 25 odstotkov.
G. K r e g a r je naglašal, da je imela zbornica lansko in tudi letošnje leto v zborničnem proračunu vsoto 500 kron za uradnike kot nagrado. Vprašal je, a'i se misli nagrada sedaj opustiti in samo draginjske doklade uradnikom izplačati, ali bodo ti dobili nagrado in še draginjske doklade. Predsednik izjavi, da nagrada ostane, a izplačale se bodo tudi draginjske doklade. G. K r e g a r je poudarjal, da je prav, da se d& gg. uradnikom nagrada in pa še draginj-ska doklada pri sedenjih razmerah. Izjavil je, da bo glasoval zato. Draginjske doklade bile so soglasno sprejete.
Kot zbornični zastopniki v obrtnih na daljevalnih šolah so bili izvoljeni:
V Kranju: Lovrenc Rebolj, krojaški mojster.
V	škofji Loki: Nikolaj Lenček, notar.
V	Tržiču: Deu Fran, strojar.
V	Metliki: Gangl Leopold, posestnik.
V	Postojni: Maks Šeber, knjigovez in fotograf.
V	S t. Vidu pri L j u b 1 j a n i: Simon Jovan, krojač.
VNovem mestu: Adolf Pauser ml. trgovec
V	Kamniku: Anton Stadler, klepar.
VSmartnem pri Litiji: Ven-
cel Arko, trgovec.
VRadovIjici: Ivan Sartori, kiju-, čavničarski mojster.
Na Bledu: Ivan Rus, trgovec.
Zbornica je nadalje podel la cesarja Franc Jožtfa ustanove po 50 kron sledečim prosilcem : Saveli Filip, bivši krojač v Ljubljani. Smoln k Andrej, bivši krojač v Ljub Ijani. Slabina Ant. vu go Slovak, bivši črev-Ijar v Ljubljani. Kosem Ignacij, bivši črev-Ijar v Ljubljani. Kos Franc, bivši vrtnar v Mirni peči. Jazbec Mihael, bivši krojač v Novem mestu. Jazbec Janez, bivši črevljar v Novem mestu. Dekleva Janez, bivši strojar v Vipavi.
Cesarja Franc Jožefa I. jubilejne ustanove po 20 kron: Pajsar Mihael, bivši kro jač v Ljubljani. Jaklič Franc, bivši črevljar v Zatičini. Sušnik Anton, bivši klobučar v Ribnici. Meglič Matija, bivši klobučar v Loki pri Črnomlju Riedl Ivan, bivši slam-nikar v Domžalah. Kobilca Gregor, bivši mizar v Mengšu. Grom Uiban, bivši črevljar v Idriji. Ravnik Andrej, bivši krojač v Boh. Bistrici. Faul Teodor, bivši črevljar v Skofji Loki. Puh Janez, bivši krojač v Mal. Lipljenah.
Cesarice Elizabete ustanove po 40 kron: Perko Hilena, črevljarja vdova v Ljubljani. Mazek Katarina, črevljarja vdova v Ljubljani. Brecelnik Uršula, mizarja vdova v Ljubljani. Slovša Neža, mesarja vdova v L ubljaoi. Rozman Katarina, krojača vdova v Novem mestu.
Koncem seje je zbornični predsednik želel vsem srečno novo leto, povdarjal. da se je predsedstvo trudile, da vsem ustreže, zgodile so se tudi hibe, ki naj se pa po zabijo.
G. K o 11 m a n se je v imenu zbornice zahvalil g. predsedniku in želel vsem skupaj tudi srečno in veselo novo leto.
Dnevni novice.
Kdo jo bil razgrajač v Ribnici! V »Narodu" se liberalci lažejo, da so bili razgrajači na shodu v Ribnici prej vsi v katoliško - narodnem taboru in da je »neprecenljivega pomena", da se razgrajali proti Susteršiču in Sukljeju. S tem pisar-jenjem sramote liberalci poštene kmečke može pred svetom, ker jim pripisujejo take škandale in surovosti, katere edino morejo napravljati le Rusovi liberalci: liberalni šribarji in graščinski hlapci. Razgrajači so bili vsi liberalci in neprecenljivega pomena je, da so jih kmetje videli in s p o z n a 1 i 1
Pozor volilo! I Postava zahteva, da se pri volitvi v glasovnici jasno I označi osebo izvoljenca. Zapišite toraj v glasovnice jasno in točno i Frano Šuklje, dvorni svetnik in državni poslanec v Kandiji. Take glasovnice ne bode mogel nihče zavreči. Ce pa bi oseba izvoljenca na glasovnici ne bila jasno označena (ime, priimek, stan in bivališče), se glasovnica lahko zavrže in tako pride volilec e b s vo j o v o 1 i 1 n o p r a v i c o, stranka pa po neumnosti izgubi glas.
Šolska vest. Z* suplentko na šoli v Starem trgu pri Ložu je imenovana gdč. Julija M a y e r.
—	Predavanje o umni živinoreji in mlekarstvu bude v ne-delio, dne 31. t. m. dopoldne oh 8. uri na Dobrovi, popoldne ob 3. uri v Želimljah v šoli. Predaval bode g. mlekarski nadzornik I. Legvart.
—	Zadeva učitelja Ivanca pred upravnim sodiščem. Uprav, sodišče na Dunaju je razpravlj >lo včeraj o pritožbi ljudsko-šolskega učitelja Frančiška Ivanca v Kranju. Kranjski deželni šolski svet in naučno ministrstvo sta odtegnila Ivancu tretjo petletno doklado, ker je imel dve disciplinarni kazni zarsdi surovega postopanja z učenci. Ivane je zastopal sam svojo pritožbo pred upravnim sodiščem in izjavil, da je bil disciplinarno kaznovan vsled ovadb iz političnih razlogov in ima pravico do doklade, ker je poučeval vedno z uspehom. Kot učitelj služi že 25 let in ima le 100 kron mesečne plače vsled česar je prisiljena njegova žena, da šiva za druge ljudi. Upravno sodišče je odklonilo pritožbo, češ, da učitelj nima le dolžnosti skrbeti za
pouk, marveč tudi za versko nravno vzgojo. Surovo postopanje z učenci pa nasprotuje spodobnim navadam, vsled česar je opravičeno, da se Irancu ni priznala petletna doklada.
—	Božični prazniki na Triglavu. Dunajski listi poročajo: Štirje Ciani .Slovenskega planinskega društva" iz Ljubljane: privatni uradnik Ferlid, poslovodja Jesih, tajnik Roge, bančni uradnik Skusety so na Kredarici praznovali sveti večer. Hodili so do tja 14 ur. Dne 24. t. m. ob 8. uri zvečer so bili na cilju. V planinski koči, ki je bila zasnežena in v katere so mcrali priti skozi okno, so prižgali božično drevesce, katero so prinesli seboj. Dne 25, t. m ob 7. uri zvečer so bili zopet v Mojstrani. Vreme je bilo krasno, razgled čaroben.
—	Tovorni vlak je skočil s tira dne 21. t. m. na postaji v Ilirski Bi-stilci. Stiije, vozovi so bili poškodovani. Potniki, ki so prišli z reškim osebnim vla-kam, so se morali presesti na pomočni vlak, ki se je pripeljal iz St. Petra.
—	Upokojen je na lastno prošnjo vsled boiebnosti <S. gosp I Skvarča, župnik v Budanju.	'
—	Dalmatinski Srbi bodo pričeli ob novem letu izdajati v Dubrovniku nov list „Srn<ski list«
—	Iz Črnomlja. Pretečeno soboto popoldne je bil na Kvasici pogreb umrlega osmošolca — Panjana. Najlepšo čast so izkazali svojemu prijatelju njegovi sošolci. Že d-slgo nismo videli pri nas na kakem pogrebu toliko dijakov. Ne samo, da jih je moralo napraviti mnogo zelo dolgo pot, ne samo, da so mu zapeli zadnji pozdrav v slovo, mu položili na grob dragocen venec, ponesli njegovo truplo k večnemu počitku, da mu je tovariš zaklical zadnje besede v slovo — priproste, a toliko milejše in bolj v srce segajoče —, tudi najtežji del svoje naloge so leoo izvršili: da so potolažili osamelo mamico, topečo se j v solzah. — Zato pa kličemo vsem, ki so se udeležili tega žalostnega pogreba: srečna naša zemlja, dokler ji daje Bog takih sinov I — To naj potolaži nekoliko veliko žalost za izgubljenim bratom, ki je bil v šoli od-ličnjak, v življeniu poštenjak.
—	Žalosti umrla je v St. Vidu na Glini žena nekeg ponesrečenega želez, delavca. Ko so moža nesli k pogrebu, se je zgrudila mrtva na tla. Od žalosti jo je zadela kap. Ko je izvedel za to novo nesrečo 181etni sin, je tudi nevarno obolel, a so ga j rešili. Od te rodbinske žaloigre je vse silno ginjeno
—	Slovenska in hrvaška ,,Matica". H.vaški listi pišejo: Podod-se k »Slovenske Matice" v Ljubljani se je nedavno posvetoval o tem, kako bi se dalo doseči skupno delovanje slovenske »Matice" s hrvaško. Predložil je za obe .Matici" sledeči predlog: ^Slovenska Matica" naj bi izdala vsako leto po eno hrvaško knjigo na svoje stroške in ravno tako .Hrvaška Matica* eno slovensko pod imeni .Slovenska knjižnica" oziroma »Hrvatska knjižnica«. — Urednik .Slovenske knjižnice" bi bil pri .Hrvatski Matici" Slovenec in »Hrvatske knjižnice" pri »Slovenski Matici* Hrvat. — Obe »Matici" volita urednika po svoji volji, honorarji pa se določijo po društvenih pravilih.
—	Directorium liturgioum
ljubljanske Škofije za leto 1906 je vsled znanega odpora tiskarjev toliko zakasnel, da ga ni mogoče razposlati pred novim letom, pač pa se bo to zgodilo kmalu po novem letu.
—	Iz tabora hrvaških socialnih demokratov. O Božiču so imeli hrvaški socialni dem »kratje v Zagrebu shod svojih zaupnikov. Na shodu se je obsojalo, da so sscialni demokratje stopili v koalicijo meščanskih strank, ki so za reško resolucijo. — Le da ss ne desavoira voditelje, se ni sklenilo preklicati podpisov. Pri volitvah v vodstvo je propadel K o r a 6 , ker so pa nekateri »voditelji" izjavili, da ne sede v vodstvu brez Konča, je bila nova volitev pri kateri je bil Kor*č zopet izvoljen. Razprave so bile burne Frakcija Janka Cerina je zapustila zborovalno dvorano ter bo skoro gotovo osnovala posebno socialistiško stranko.
—	V Krškem se je ustanovilo .Zabavno druStv©*.
—	Na grad lfagenšperk sta
prišla s spremstv m na daljše bivanje vojvoda Pavel Meklenburški s soprogo in knez Windischgraetz.
—	Učiteljske vesti. Dež. šolski svet je imenovat za nadučitelje sledeče učitelje: Franc Silvester v Črnem vrhu, Anton Vidmar v Čatežu, R a -fael Zupane v Podkraju; vsi ti ostanejo na svojih dosedanjih mestih. Nadalje je imenovan za nadučitelja Anton Ka-d u n c v Ribnici za Stari trg pri Poljanah in Franc Borštnik v Tržiču za Dobrovo. — Na svojih dosedanjih mestih sta dtfinitivno nastavljeni gdč. Suzana Ba- , 1 o h v Ihanu in Avgusta Lunder na Raki. — Prestavljeni sta uč teljici Ana
Grudnik-Pavfiič iz Glogovice v Brezmco in Marija Levstik iz Se nožeč k sv. Petru v Ljubljani.
—	Podporo gasilnim dru* štvom za leto 1905. Deželni odbor je podelil sledečim prostovoljnim gasilnim društvom podpore, in sicer: Ljubljana 600 K' po 200 K: Studenec Ig, liameljni, Ribnica' Šmartno Tacen, Cinke (Dolenjsko), Ljubno' Rbno, Vrhnika, Studeno, Ledina, Vinica Kostanjevica, Vodice, Postojna, Horjul, Begunje, Rudolfovo, Sv Križ pri Kostanjevici Rateče, Semič, Skrfl|ica, Bohinjska Bistrica' Skofja Laka, Slavina Bled, Moravče, Mot-nik, Stražišče, St. Rupert, Kranjska gora Gorenji Logatec, Dobračevo in Kočevje; po 175 K: Pimice, Staraloka, Stepanjavas, B® hinjska Bela, Rovte, Koroška Bela, Bizavik, Trata Gornjavas, Borovnica, Polhov gradec| Šmarje, Jsžica, Dobičpolje, Kropa, Mirnapeč! Mojstrana, Knežjalipa in Spodnji log; p0 150 K: Gotenice, Bukovec, Dol, Breznica Domžale Črni vrh, Leše, Sv. Gregor, Krka, Hruševje, Razdrto, Srednja vas v Bohinju, Vič Glince, Mošnje, Vižmarje, Dolenja vas pri Ribnici, Sodražica, Komenda, Cirknica, Šenčur pri Kranju in Brezovica; pe 100 K: Bloke, Orehovica, Litija, St. Vid pri Ljubljani, St. Jernej, vMokronog, Mozelj, Dovje, Leskovec, Vrd, Zri, Spodnja Šiška, Črnomelj, Ilirska Bistrica, Kamna gorica, Gorje, Višnja gora, Zilezniki, Onek, Dob. Moste, Dolenja vas pri C irknici, Koprivnik, Krško, Trebnje in Voglje. Skupno se je razdelilo 16100 K
—	Uradni dnevi na postajah dpzavne železnice. Trgovski uradni dan je na postajah državne železnice: v Ljubljani dne 4. januarja, ob 9 uri dopoldne; v Novem mestu dne 5. januarja, ob 9. uri dopoldne; v Kočevju 13. januarja, ob '/, 11. uri dopoldne.
—	Zaboden z nožem v trebuh. Na praznik sv. Štefana se je v neki gostilni v Stražišču pri Kranju pozno v noč plesalo in pijančevalo, Posledica tega je bila, da je neki mlad fant zabodel tovariša v trebuh in ga ranil nevarno; bil je previden s sv. zakramenti za umirajoče. To dela nesrečna pijača I
Štajerske noulee.
š Štajerske divje koze v Novi Zelandiji. Novozelanska vlada bo poslala v cesarski zverinjak v Schdbrun neke izvanredno redke živali, ki žive samo v Novi Zelandiji. V zameno bo dobila štajerske divje koze, da se udomačijo pe ta-mošnjih gorah.
š Umrl je v Slovenjem Gradcu davčni kontrolor g. Henrik Klinger.
š Nevarno obolel je č gospod Alojzij Sever, duhovnik v c. kr. kaznilnici mariborski. Bolezen se nahaja na goltancu in je jako resna, da je moral imenovani gospod iti v Gradec iskat pomoči.
š Slovenjigradec. Župan Po-totschnigg je odložil svoje mesto. Navajajo se različni razloei za ta korak.
š »Naš Dom« izhaja sedaj že v 16.000 iztisih.
š K »Slov. kršč. soc. zvezi« je pristopilo doslej 43 štajerskih društev.
š »Legionarji« v Ptuju. V nedeljo, dne 7. jan. 1906 se uprizore v prostorih ptujske .Čitalnice" »Legionarji*, krasna igra s petjem v 4 dejanjih. Za sedaj se slavno občinstvo samo opozarja; natančneje prihodnjič.
Llobllanske nmltt
lj Novoletnico priredi k a t o 1 i -
ško društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani dne 1. januarja 1906. v svojem domu, Komenskega ulice 12 toča« ob 6. uri zrečer. Vspored:
I.	Petje: 1. H F. Miiller: češčeno rajsko dediče. Poje zbor s tenor-solo. 2. J. Aljaž: Dneva nam pripelji žar. Poje zbor s čve-terospevem in bariton-solo. 3 K. Bendl: Svoji k svojim Poje zbor. 4. R. Bajde: Molečemu dekletu. Cveterospev. 5. Govor.
II.	Igra: »Stanovitni kraljevič". Tragedija v petih dejanjih (10 slikah). — Španski spisal Don. P. Calderon de Barca. Poslovenil dr. M. Opeka Dejanje se prične 1. 1437. in se vrši v mestni okolici feški ter ob Tangru. Prosta zabava. Vstopnina: Sedeži 1,—4. vrste 40 kr., 5.-7 vrste 30 kr., 8.—11. vrste 20 kr. Stojišče 10 kr. K obilni udeležbi vabi uljudno odbsr.
lj Vojaške vežbe. Iz civilnih krogov se nam poroča, da imajo tukajšnji domobranci vsako dopoldne in popoldne vežbanje na Ambroževem trgu, dasiravno so božične počitnice in je več kot polovica vojakov na dopustu. Kako pridejo ljudje, katerim morda gmotne razmere ne dopuščajo iti na dopust, da se jih na tak način ob božičnih praznikih muči. Kaj takega se ne godi pri nobenem drugem polku, zato je te menda tudi pri domobrancih nepotrebno!
Ij Društvo slovenskih učiteljic te imelo danes dopoldne ob desetih v dekliški fieli pri sv. Jakobu svoj izvan-
redni občni zbor. Zborevalna dvorana bila je natlačeno polna. Gospo lična predsednica D r o 1 1 otvori zborovanje s pozdravom ra vse navzoče. Spominjala se js umrle gospo dične Praprotnikove, ki je bila vzgled slovenske učiteljice in krepka p* d pora društvu Morda bi si bila ob boljših gmotnih razmerah podaljšala življenje, a naše plač; so premale. Treba je torej nekaj storiti da dobimo dragiajsko dnklado in enakopravnost z vsemi učitelji. Ko je gdč Droll pograjala naše. poslance in zagovar jala ravnanje narodno naprednih poslancev, je začela ožigosati postopanje ljubljanskih učiteljev, ki so se izneverili paroli: Vsi za enega, eden za vse! To postopanje je bilo nekolegijalne, k» so izdali nas učiteljice, da le za se dofcč kaj. Danes gre deputacija učiteljic k gospodu deželnemu predsedniku, da mu vroči prošnjo učiteljic za regulacijo plač. Da bi saj dobile 25 sdstotne draginjske doklade, če že ne bo regulacija kmalu izvršena. Ta krivični orovizerij bo gotovo zavlačeval regulacijo. Enako delo, enako plačilo! — (Klic: S'abo plačilo, slabo delo!) Vsak trezno misleč človek spozna, da so naše plače neprimerne razmeram. Kjer se bo dobil denar za oženjene učitelje, tam naj se dobi tudi za učiteljice. Me živimo v ravno tako dragih razmerah ko učitelj1; pa še celo prostega stanovanja nimamo Za zapisnika-rici sta bili izvoijeni ga. O m a n in gdč. F a t u r. Nato se j® razpravljalo, ali naj od pošljejo učiteljice na dež. zbor svoj« prošnjo, ali naj se pridružijo drugim učiteljem. Sklenilo se je, da odpošljejo svoj« prošnjo. Gdč. Miklavčičeva prebere nato prošnjo na deželni zbor. Uvodoma pa pav-darja, da jih do ogorčenja, ki se je dvig nile v njih, ni pripeljala zavist, ker s« učitelji dobili doklade, učiteljice pa ne. Ogorčene so radi preziranja. Ali imamo me manj truda ? (Klic : Se več!) Da, še več, ročna dela moramo podučevati, kar je siln« težavno, a zato nismo prav nič plačane. Moški učitelji so nas že večkrat zapustili, a zato meramo same stopiti na n«ge in povedati, da se plačilo msri pe delu, ne pa po potrebi. Ce pa se odmerja pa potrebi, petem smo zopet učiteljice, ki se jim mera zvišati plača. Treba je skrbeti za oslabele stariše, brate, sestre. S tem odvzamejo učiteljice mnogo skrbi občinam in deželi. Izmed 333 kranjskih učiteljic jih 170 n:ma prostega stano vanja ne stanaiine. In še, če to ima, lahko ob vsaki priliki izgubi. — Za plačo za ročna dela se bodo učiteljice potegnile pravnim potem, ker prošnje nič ne pomagajo in učiteljice niso dolžne podučavati ročna dela. Nato prebere prošnjo. Iz pro-šnje, posnamem«, koliko je dežela v 8 letih prihranila pri učiteljicah L. 1898 je prihranila pri 5 učiteljicah 760 K; 1. 1899 — 19 učiteljic — 2720 K; 1. 1900 — 21 -3000 K; 1. 1901 - 25 — 3560; 1. 1902 — 29 - 4160 K; I. 1903 — 33 - 4740 K; 1. 1904 — 35 - 5040 K; 1. 1905 — 35 5100 kron. V 8 letih torej pri 202 učiteljicah 29080 kron; na eno učiteljico pride 144 kron. Prošnja končuje, da bi saj tudi učiteljice dobile doklade, ako se regulacija še kmalu ne izvrši. Prošnja je bila soglasno sprejeta. Nat® je predavala gdč. Zupančičeva o temi: Cesa potrebujemo za našo organizacijo? V lepem in skrbno sestavljenem predavanju je gdč. Zupančičeva načrtala, kaj potrebujejo učiteljice za svojo organizacijo. Prvi so seveda stanovski tovariši, a ti so nam nasprotni in nam nasprotujej«, če ne javno, pa na tihem (Jelene se smeja). Drugi faktor, ki ga potrebujemo, so pa zastopniki naroda, tistega naroda, ki nam izroča v oskrbo in vzgoje svojo deco. T« so naši delcjemalci, ki nam režejo kruh. Ti nas ne upoštevajo nič. Zakaj ne? Zate, ker spl«h, ne v politiki, ne v socialnem življenju ne veljamo nič. Zanje danes velja več vsak vaški pastir, ko pa me. Pojdimo v šel« k delavcem! Tudi me zahtevajmo: Vun z volivne pravico! Panetakovun, kakor je naredil ljubljanski magistrat, ampak tako, da se bomo tudi me lahko udeleževale polit, življenja. Tretje pa je, da si pridobimo srce narodovo Zato si pridobim« srca našega ženstva. Kaj bi lahko učiteljica storila v raznih ženskih društvih, a se tako malo brigamo za to. — Skrbeti je pa tudi treba, da prospeva naše društvo; delati moramo vse in vse pristopiti k društvu. Govornica kanča s pozivom: Ven v javnost! Ga. B r e g a r se v imenu vseh zahvali gdč. Miklavčičevi za skrbno sestavljeno prošnjo in por®čilo. Ko se gdč M i -klavčičeva zahvali, se določijo še nekatere zastopnice ekrajev. Gdč. Zemlja-n o v a govori še o pomanjkanju kelegijal-n«sti med učiteljicami ljublj. okolice, nakar je bilo zborovanje konč«no in gospodične so začele podpisavati prošnjo.
lj Trafikantje in prodajalci poštnih znamk so sinoči zopet imeli svoj sestantk pri Perlesu. — Slišalo se je mnoga pritožb. Posebn« ogorčenje vlada zaradi tega, ker pusti oblast predajati ob sej-movih na tukajšnjem trgu razglednice in papir judom, ki jeraljo na ta način ves dobiček. Nadalje so se pritoževali, da proti do-
ločilu § 19 pravil za trafikante nekateri trafikantje prodajajo tobak, sm^dke in cigarete natakarjem in natakaricam s 3 4 5 odstotkov pepusta. Nadalje se je izražala zopet prešnja občinstvu, naj bi občinstvo ne prihajalo kupovat malih znamk z debelim denarjem, ker je t« silno zamudno. C. B 1 a z n i k stavi za vzgled dunajske trafikante, ki bod« priredili sedaj že loterijo na srečke. Trafikantje ostanejo tlačani, dokler si ne pomagajo sami. Hri nas je pa še nekde, ki dela z nami ko svinja z mehom, se norčuje iz nas. (Klic: Gruber!) Glavna trafika je pa tudi premajhna in se mora razširiti (Sploh se se čute včeraj proti glavni trafim Gruberjevi silne pritožbe. Naj se gospodje na pristojnem mestu zmenijo za to in napravijo red. Niti trafi kantje niti drugo kupujoča občinstvo si ne pusti več upiti nase: „Marsch hinaus!" Op ur.) Gospod S e u k a l povdarja, kako malo imaje prodajalci poštnih znamk pristojbin od prodanih znamk. A s tem, da se pritožujemo nad državo, ne dosežemo nič. Pomagati si moramo sami. Z to naj se sestavi oklic na kupuioče občinstvo, naj iste kupuje razglednica v trafikah, tn-fikaatje naj si pa nabavijo zalogo lepih razglednic. Tako bo vsaj nekaj dohodkov. Seiaj pa vsak pride že z razglednico po znamke. Da pa bo ceneje, je najbolje, ake se stvari naročujejo skupno. Zato pa je treba društva. Priporoča, da se ustanovi društvo trafikantov in prodajalcev poštni h z D a m k. To društvo se bo potem zavzemalo tudi za druge zadeve trafikantov. Vsi navzoči so bili takoj zadovoljni s to mislijo Žito je gospod Klun predlagal, naj se na prosi gg. B 1 a z n i k a in S o u k a 1 a ter gospo Velkavrhovo, da bi ket nekak pripravljalni odbor storili vse potrebno, da se ustanovi društvo, čemur so navzoči tudi z veseljem pritrdili Končno se je gospod M r z 1 i k a r pritoževal nad ta-kozvanimi „havzirarji", ki nesijo svoj tobak po gostilnah in tako škodujejo bližnjim trafikam Prodajalcem tobaka in poštnih znamk želimo veliko uspeha pri ustanovitvi za-nje tako potrebnega društva.
lj Umrl je g. Karol Leskowitz, zasebnik in upravni svetnik kranjske stav binske družbe, v 71 letu sv«je dobe. Rojen je bil pek«jnik v okolici brezo viški, a se je izneveril svojemu narodu. Naj v miru p«čiva !
lj Božične praznike smo imeli izredno lepe v jasnih soinCnih dneb. Vremenski preroki, ki so prorokovali o Božiču lepo vreme, se nise motili. Bilo je, kakor da se nahajamo tik pred pomladjo, ne pa začetkom zime. Dal Bog, da bi nam tudi novo leto zasinilo tako lepo! Oi starib ljubljanskih in ek«ličanskih navad na sveti večer smo le malo še opazili. Cssih so v Trnovem možje in fantje streljali iz pušk in drugih priprav, sedaj vlada ondi tiheta, le iz okolice s« še odmevali posamezni streli v tiho n«č. Pokopališče se je na sveti večer svetilo v svitu eeštevilnih lučic. Po grobeh smo opazili okrašena božična dre vesca, katera so prinesle ia prižgale matere svsjim umrlim ljubljenčkom, pa tudi mnogi •troci se se na ta večer speminjali svojih umrlih starišev in jim zažgali na grobu bežično drevesce .... Ta prizor je bil čaroben in ginljiv ter priča o dobrih srcih naših Ljubljančanov.
lj Ljubljanski občinski svet ima izredno sejo v soboto, dne 30. t m., ob 5. uri popoldne v mestni dvorani. Daevni red: Naznanila predsedstva. Citanje in odebresje zapisnika zadnje seje. Personalnega in pravnega odseka poročila: o prezentaciji za dijaško ustanovo Jurija Schneida; o dopolnilni volitvi v upravni odbor mestne hranilnice; o depisu c. kr. deželne vlade zastran sklepa ebčinskegi sveta z dne 2 aprila 1905 v zadevi neke ograje; • premembah pravil prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v Ljubljani; « sprejetju dr. Ivan Maderjeve ustanove za ubožne. Finančnega odseka p«ročili: o proračunu mestnega zaklada za leto 1906; o Cirila Globočnika prošnji za povrnitev pre več plačane kupnine. Policijskega odseka poročil® o prošnji „ Prostovoljnega gasilnega društva" za nakup sukalne lestve „Donau". Direktorija mestne elektrarne poročili: o proračunu mestne elektrarne za leto 1906; o predlogu mestnega magistrata v zadevi razsvetljave Vodovodne ceste. Personalnega in pravnega odseka peročilo © oddaji petih stražniških mest.
lj Pogreša se že dva meseca delavec Anton Cerar iz Ljubljane. Na-vedenec je 34 let star.
lj Paradi goljufivih dolgov
je pobegnil topničarski četevedja S i m • n H • r v a t.
lj slovensko gledališče. V sobot®, dne SO. decembra 1.1. in v ponedeljek, dne 1. januarja 1906, se ponavlja komična opera »Zvonovi korneviljski". V ponedeljek popoldan se uprizori zepet opremni igrekaz .Carjev kurir". Od 2. do 7. januarja ni nobene pred ta ve.
Književnost In umetnost.
* Knjige »Hrvatske Matice"
s® izšle. — Vsega skupaj jih je 7 in sicer: »Hrvatsko kolo", kjer se vrste ptsmi in povesti raznih pisateljev. Med njimi je tudi ena drama; proti kencu knjige je obširen popis slovenske književnosti. — Nadalje je prestavljeno v posebni knjigi več povesti H P Cehova. — I<beren prevod je oskrbel Martin L ivrenčevid —Stjepan Radič očrtuje v knjigi „Savremena Evropa" značaje evropskih dižav in njihovih narodov. — Avgust H a r a m b a-š i <5 je prevel veliko rusko pesnitev Rusa N. A Nekiasiva „Komu je dobro v Rusiji ?" E v g e n i j K u ra i č i d ie napisal povest iz isterskega življenja „ J e 1 k i n b o s i 1 j a k ". — J Perkevacjena pisal „Pripoviesti" in „Iz b o j -n o g a odsjeka". Knjiga pričenja s pi-ščevim životepisom, ki ga je oskrbel d r. Ivan Zabara. — Vjenceslav Novak je spisal dolgo povest iz sedanje debe ped naslovom .»Zapreke— Knjige so lično opremljene in na izberi begate.
Ali ste že ponovili naročnino na »Slovenca" ? Blagovolite
<"o ponoviti takoj, da se Vam ist redno dopo&ilja. Pridobivajte »Slovencu« novih naročnikov. Čim več bo »Slovenec" imel naročnikov, več Vam bo nudil. Prosimo svoje dosedanje gg. naročnike, da v božičnih praznikih tudi ,,Slovenca" ne pozabijo in mu pridobe mnogo novih naročnikov.
Uredništvo.
Praga, 29. decembra. Tu je bil o
Božičnib praznikih kongres čeških anarhi-stiških federacij, ki so sklenile skupni nastop. Izdale bodo protivojaški letak in tednik „Omladina\
Bunaj, 29. decembra. Tu se je bati velike stavke čevljarskih pomočnikov, ker so mojstri odklonili zahteve pomočnikov.
Inomost, 29. dec. Ministerialni ukaz formeln® odpravlja italijansko pravno fakulteto v Inomsstu.
Zagreb, 29. dec. Danes ponoči ob Vt 12. uri je bil tu laheh, valovit, 5 sekund trajajoč potres, ki ni povzročil škode.
Curih, 29. decembra. Vsled znanega oklica je 300 Baltov odpotovalo v Rigo.
Peterburg, 29. dec Bahumetov je imenovan za poslanika v Tokiu.
Riga, 29. decembra. Tu s® predajal-nice edprte. Pošta in brzojav nemotene delujeta, vlaki pa vozijo neredno, ker mnogi mašinisti stavkajo. Del delavcev je včeraj hotel zepet delati. V okrajih so nemiri, čete so nezadostne. V nekaterih krojih so uporniki prisilili oblasti, da so morale bežati. Grefj Stackelberga so uporniki vjeli. Tatovi plenijo po okolioi. Promet s Peterburgom je mogoč po vodi.
Moskva, 29. decembra. Danes je streljanje topov v Moskvi nekoliko redkejše nego včeraj. Revolucijonarji dele »kolu oklic, daje danes premirje, jutri pa da se prične nov b ® j. Na 20 hiš, iz katerih so revolucijonarji na vojaške patrulje streljali so bili oddani streli iz topov. Ceste na katerih so zgrajene barikade je žalostno pegledati. Drogovi za brzejavne žice in za telefon leže na tleh, drevesa so posekana, razbiti vezo vi leže naokelu. Člani sociali-stiškega revolucij skega odbora so bili aretirani; policija je pri njih zaplenila njihov pisemski promet, mnogo bomb in peklenskih strojev. Tudi 10 drugih revolucionarjev je aretiranih in mnogo oseb, pri katerih so našli skrite bombe, 300 oboroženih oseb je vdrlo v stanovanje policijskega šefa ter gaum®ril®. — 1000 oseb je napadlo policijsko poslopje, a napadalci so bili z velikimi izgubami odbiti. Revolucijonarji so razbili 200 voz z živili in živila vzeli seboj. Izhajanje lista .Borba" je oblast de sodnijske odločitve ustavila. Prcfekt je ukazal, da se vsakega ustreli, kdor bo poizkušal poškodovati brzojavne ali telefonske zveze. Vse javna prireditve, razven sej ebčine in zemstva io prepovedane. V mnogih tovarnah so delavci danes pričeli z delem, tiskarne prično z delom jutri. Delavski edbor se bo jutri posvetoval o zopetnem vsprejetju dela. V mrtvašnici jc 1000 mrtvih, katerih ne morejo agnoscirati.
Tokio, 29. decembra. Državni zb®r je bil etvorjen z nagovorom mikada, ki ss je zahvaljeval narodu za vztrajnost, s katero se je srečne dokončala vojska. Sedaj so z Rusijo zopet prijateljske razmere, istotako z ostalimi državami. Zveza Angleške in Japonske utrja stališče obeh narodov. Japonska je prevzela vodstvo Koreje. Poslanci naj složno delujeje.
London, 29. decembra. „Pall Mali Gazette" poroča, da je Gapon v Mentekarlu zaigral visoke vsote. Gapon pa pravi, da je le iz radovednosti ebiskal igrališče in nekaj malega igral
Od novoletnih voščil odkupili
so se v korist Ciril Metodovi družbi v Kranju sledeči gospodje :
Iv. Anzelc 1 K; Iv. Debevec, kaplan,
1	K; dr. Josip Debevec, c. kr. prof., 2 K; dr. Ed. Globočnik, zdravnik, 1 K; Janko Grafeuauer, c. kr. profesor, 1 K; V. Hyba-šek, kaplan, 2 K; E*g Jarc, c. kr. pn fesor,
2	K; A. Koblar, dekan, 2 K; Josip Likozar, trgovec, 1 K; Rajko Marenčič, trgovec, 2 K; I-^an Kordan 1 K; Jos p Mohar 1 K; Avg. Oman 1 K; Bog. Remec, c. kr. profesor, 1 K; Jernej Ručigaj 1 K; J. Sušnik, c. kr. profesor, 1 K; Ivan Zupan 2 K; skupno 23 kron.
Mohorjani iz Kranja so darovali za Ciril Metodovo družbo 15 K.
Razno stvari. Najnovejše.
Novi zakonski načrt za izseljence namerava predležiti hrvaška vlada saboru. Vlada namerava vzeti dese-danjim agentom koncesije in peveriti posredovanje le parobrednim družbam.
Nasprotstvo proti tujcem na Kitajskem silovite narašča.
Potres so čutili včeraj zjutraj v Pontablju, Tirolskem (Inemostu) in v Švici.
Grofica Montignozo je pisala sv. očetu, naj pri saškem kralju v njeno korist posreduje.
Morilec na smrtni postelji. V Loisu na Francoskem je kmet Robin na smrtni postelji izjavil, da je tekom 18 let umoril štiri ljudi iz okclice.
Ljubezen do dela. V neki trgovski pisarni v Chicagi je uposlena pri pisalnem stroju Eiua D ckerson. Pred nedavnim časom je podedovala miljen dolarjev in mnogo revnih deklet se je veselilo že na njeno mesto v prepričanju, da ga zdaj kot miljonarka zapusti. A dekle ima toliko ljubezen do svojega pisalnega str®ja, da ne m^ra proč.
PismonoSe v Kragujevcu stavkajo. Sicer so res le 4, a vendar so hoteli posnemati vzgled svojih ruskih tovarišev, ki se borč proti pogubnemu režimu. Neki nanovo nastavljeni pismonoša se jim ni dopadal, zato se zahtevali, da ga takoj odpuste. Ker pa načelništvo pešte temu ni ugodilo so vsi pismonoši, po številu 4, stopili v štrajk. Občinstvo nastopa za stavkujoče.
Slepariji pri zavarovanju so prišli na sled v kraju Ungrar na Ogrskem. Nekega bolnega zdravnika je zavaroval agent zavarovalne družbe za 24.000 K, ne da bi ta za t« vedel. Sedaj je po na-klučju priš a stvar na dan in se ]e dognalo, da je ta agent zavaroval že več jetičnih bol-uikov. Agent je delal skupaj z nekim bolniškim zdravnikom in nekim lekarnarjem. Družba jih ne bo tožila, ker je škeda poravnana.
,Oče( vseh časnikov. „Kinpan", neki uradni časnik kitajski, je najstareji list na zemlji: izhaja že od leta 911 po Kristu, torej že skoraj 1000 let. Leta 1361 je postal tednik, od leta 1800 pa dnevnik in sedaj izhaja trikrat na dan. Jutranja izdaja se tiska na rumen papir ter prinaša poročila o trgovini in prometu, poludanska številka je bela in določena za uradne razglase, večerna izdaja je pa tiskana na črnem papirju ter priobčuje poročila in dopise vsake vrste.
Japonsko praznoverjo. Od
rusko japonske vojske ima neko gotovo časopisje to navado, da slavi Japonce kot „bcgu-podobna bitja". Slikajo jih kot posebno prebujene ljudi, da, pegosto se sliši ce!6, da mali škilasti Mongolci nas Evropejce v kulturi celo visoko prekašajo. Iz Tokia pa poročajo sedaj nek dogodek, ki jasno kaže, kako se kultura Japonska tako malo drži, kaker slabo lepilo in kake pod bliščečo površino še vedno tiči azijatski barbar. Dogodek, o katerem se poroča, vzbuja v kitajskih krogih veliko pozornost. Prizadet je tukaj najboljšim slojem pripadajoči Japonec z imenom Otabura. Ta je ljubil sestro kitajskega pesnika Noguhija, ki pa je zvezi nasprotoval Noguhi pa je bil gobar. Ker je Otabura slišal, da se gobavost ozdravi, ako bolnik je juho, v kateri se je kuhalo človeško meso, je ukradel v Tokiu 11 letnega dečka, ga umoril in skuhal juho iz enega
kosca človeškega mesa. Ponudil jo je Nogu-hiju, ki je pa ni hotel. Ta je Otaburo tako razsrdilo, da je umoril N^guhija in zbežal z njegovo sestro. Truplo Noguh jevo je skril. S sestro je nekaj časa živel prav prijetno, dokler ni prš;l zločin na dan. Sedaj so ga že prijeli
Razbojniško jamo, sezidano po vseh pravilih umeinesti, so oakrili na lovu v gozdovih nekega nemškega kneza. Bila je opravljena kaj p ijetao, živil raznih vrst je bilo vse polno, tudi tatinskega orodja, pile, vitrihov, svetilk itd. je bilo dosti. Le prebivalcev ni bilo; ob pravem času so se namreč skrili.
Najdeno žensko okostje. Dne 3. junija ti so nagli v okraju Krcuth, okraj Murau na Štajerskem «b nekem pstoku okostie ženske ostbe. Žena je bila stara 25-30 let. nežnega stasa, srednje velika in slabotna. Smrt se je izvršila pred tremi, k večjemu pred 10 leti. Na truplu je bilo še videti ostanke rdeče in modre obleke Natančnejši opis obleke in okostja je bil vsled trohnelosti že nemogoč. Tudi ni mogoče dognati, se je li tu izvršil umor ali samoumor. Notranje ministrstvo je zapovedalo, da se izkuša dognati identičnost trupla.
Kupujte
narodni l^olel^!
99
SLOVENEC
= se prodaja-
a
odslej v naslednjih tobakarnah, ozir. trgovinah:
V Ljubljani:
Bizjak Ivan, Bohoričeve ulice 10; Blaznik Lovro, Stari trg 12; Blaž N., Dunajska cesta 12; češnovar Lovro, Kolodvorske ulice 33; Kristina Weinert, Južni kolodvor; Elsner Marija. Kopitarjeve ulice 1; Fuchs H., Marije Terezije cesta 14; Kališ Alojzij Jurčičev trg 2; Kane Albin, sv. Petra cesta 14; Kristan Ivan, Resljeva cesta 24; Kuštrin Agneza, na Bregu 6; Mrzlikar Avg., Sod-nijske ulice 4; Omejc Terezija, Karlovska cesta 32; Pihler Ivana, Kongresni trg 3, Podboj Ivan, Sv. Petra cesta 101; Saje Anton, Dunajska cesta 19; Sever Marija, Gosposke ulice 11; Sušnik Josipina, Rimska cesta 24; Swatek Jos., Mestni trg 25; Soukal Fran, Pred škofijo 12; TenenteRud Gradaška ulica 10; Tonich Ivana, Flori-janske ulice 1; Velkavrh Antonija, Sv. Jakoba trg; Vesel Andrej, Prešernove ulice 20; Vrhove Ivan, Sv. Petra cesta 52 Graj-žar Ivan, Sv. Martina cesta.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736*0 mm
28
29
Čm opa-fovanja
9. zveč.
7. ijutr. 2. pop.
8tanje bftro-m«trm T mm
7307J
727 3 7261
Temperatura P»
Celiijn
30
24
78
VetroTl
sl. zah.
sl. jzah.
Ssbo
dež
megla sk. obl.
ib na *■
5'4
Srednja včerajšnja temp. 3 1«, nerm. —2 6«.
Naznanilo.
Vsled smrti posestnika Janeza Jenko po domače Korošec iz Lipice pri Škofjiloki sta naprodaj	2647 3-1
dva konja
ki sta stara po 5 let, višine 16 pesti, čez pas pa 18 pesti.
Franc Jenko v Lipici pri Škofjiloki.
Borzna poročila.
Ljubljanske »Kreditna banka1 v Ljubljani.
Uradni kurzi dunajske borze 28. decembra 1905.
bloibesl papirji.
4•/, majeva renta......
4•/, srebrna renta.....
4"/, avstrijska kronska renta . 4*/. , zlata renta . . . 4•/, ogrska kronska , ... 4"/, , zlata .... 4•/. posojilo dežele Kranjske . 4 '/«*/• posojila mesta Spljet . . 4V/. , , Zader . . 41/«"/. bosn.-herc. žel. pos. 1902 . 4•/, češka dež. banka k. o. . . 47. » . . ž. o. . . 4'/.*/. zast. pisma gal. d. hip. b. . 4*/,*/. pešt. kom. k. o. z I07. pr. 4*/,*/, zast. pisma Innerst hr. 4*/i7. b » ogr. cen. dež. hr. 4'/«7. *	. hip banke
4*/,7. obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 4V/, obl. češke ind. banke . . 47, prior. Trst-Poreč lok. . .
47. prior. dol. žel......
37. , juž. žel. kup. V,1/, . . 4 /» /• avstr. pos. za žel. p. o.
Srefika.
Srečke od 1.1860'/,.....
» » » 1864 ......
„ tizske.......
„ zem. kreditne I. emisije .
"	■ Ul "u 1.	"
, ogr. hip. banke .... „ srbske i frs. 100 — . .
„ turške .......
srečke . . .
Basilika Kreditne
Inomoške	~	. .
Krakovske	,	.	.
Ljubljanske	„	. .
Avstr. rud. križa	,	.	.
°8r- .0	»	•	•
Rudolfove	,	.	.
Salcburške	, . .
Dunajske kom. „ .	.
D ein I o e.
Južne železnice......
Državne železnice.....
Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . . Ogrske „ „ . . . Zivnostenske » . . . Premogokop v Mostu (Brllx)
Alpinske montan.....
Praške žel. indr. družbe . .
Rima-Murdnyi......
Trbovljske premog, družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe • .
Valiti.
C. kr. cekin.......
20 franki........
20 marke........
SevereignB.......
Marke.........
Laški bankovci.....
Rublji.........
Dolarji.........
l)en»r
99 70 99-70 99 70 117-30 9515 114 — 99 50 100-60 100 — 100-20 99 75 99-75 100 30 106-20 100 50 9990 100 — 9950
100-25 9990 99 50
313-50 100'—
189 — 289-— 159-25 291 -291 — 269 —
101--146 25
24-15 474 — 79'— 92'— 62-— 51-50 3125 60 — 72--525 —
121-25 666 75 1629 — 671 75 791 50 246'— 649 — 516-60 2505'-514 26 276 — 550' — 156-
11-33 19-16 23-53 2394 117-70 9570 251-60 4 84
Bl«*»
99 90 99 90 99 90 117 60 95'35 114-20 101--101'60
101-20 99-95 10006 101-30 10720 101 60 100 20
100	50 10050 101-25
100'— 31650
101	—
191— 291 — 161-25 301 — 301'— 265 -109'— 146 25 2615 484— 84'— 99— 68— 53 60 33 25 64'-78 — 635'—
122 25 666 75 1639 — 672 75 792 bO 246-50 654—
6l7'6o 2525'-615 25 277— 656 50 156-50
11-37 19'18 23-60 24'-117 90 9590 25260 5'-
I <
J
Josip Črnko, {
I
župnik v Vuhredu na Štajerskem, spričuje, da je uporabljal z najboljšim 2371 uspehom 11 6
3
železnato vino*
V l
G. Plccollja, dvornega založnika Nj. Svetosti ln lekarja v Ljubljani, Dunajska cesta.
Polliterska steklenica velja 2 K in se vnanja naročila z obratno pošto izvršujejo.
\
rvi
Velika zaloga
cerkvene oprave
in električnih svetilk itd. Naročila se hitro izvršujejo. — Načrti in proračuni se po želji naročnikov naglo izvršč. Stari cerkveni predmeti se prenavljajo najceneje. 2556 30—6
Velespoštovanjem L. Tratnik, Ljubljana, Sv. Petra cesta 27.
V izložbi so velike, lepe jaslice (umetniško delo), za kako cerkev ali samostan.
Stanovanje
v 1. nadstropju, in sicer eno obstoječe iz 2 sob, kuhinje in pritiklin, eno pa iz ene sobe, kuhinje in pritiklin, z vporabo vrta. V hiši je tudi vodovod.
Več se izve v hiši Celovška cesta 229 v Spodnji Šiški.	2648 3-1
Prodajalna v zelo dobrem kraju, 6/4 m velika, obokana, z malim skladiščem in eno sobo s pečjo za stanovanje se da v najem proti zelo majhni najemnini K 120 —. Oprava za prodajalno je vsa pri rokah.
Podvzetnik naj bi bil krojač ali pa šivilja. Prodajalna je v tem kraju zelo potrebna in posebno primerna za družino 3 oseb. — Hiša stoji na deželi pri farni cerkvi, na Kranjskem.
Ponudbe naj se naslovijo na: I. L. Zldan-most 100._2650 3-1
Išče se v Ljubljani primeren prostor
a	1	1
II
ali tudi že vpeljana
gostilnica .u restavracija
hvez koneesije.
Natančne ponudbe se prosi vposlati „poste-restante" pod „VinarnaM, glavna pošta v Ljubljani.	2670 3—1
Novo istrsko vino
se pošilja natančno po naročilu: muškat, belo vino, refošk, teran. Specijelno belo vino za
—— sv. maše. --—
Prodaja po najnižjih cenah
Antonu Ferlan di Giorgio Rovinj, Istra. 2186 24-19
Iščem pridnega, krepkega, približno 14 let
2671 3-1 dečka -mm
kateri bi imel veselje do učenja kovaške obrti.
Josip Kapus, kovaški mojster, Jesenice.
11*4 51-81
af Samo
6 dni
Havre - New York
vozyo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez
Bazel, Pariz ia Havre v Ameriko.
Veljavne vozne liste ln brezplačna pojasnila daje edino
oblastveno potrjena potovalna pisarna
ED. ŠMARDA
v Ljubljani, Dunajska cesta 18
v novi hiSi »Kmetske posojilnice«, nasproti znane gostilne pri »Figoveu«.
se dobč le pri
SINGER Ko.
akc. družba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta.
MT Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred Šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom ^izvirne Singerce«. Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Singerjevi stroji" k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kako poroštvo, niti doposlati po-2304 20 samnih delov.
©©O© ©G
priporoča rainovnta«
v i as i t as i o a
r>r ofjrfc-« "i.««
Gospa Josipina Starč naznanja vsem sorodnikom, znancem in prijateljem pre-tužno vest o nenadni izgubi predrage matere, ozir. stare matere, tašče itd., gospč
Ane Tršinar
ki je dnč 34, decembra ob 8. uri zjutraj, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgi in mučni bolezni, v 84. letu svoje starosti mirno zaspala v Gospodu.
Fogreb nepozabne pokojnice se je vršil dnfi 26. decembra ob 8. uri zjutraj.
Nepozabno rajnico priporočamo v pobožen spomin.
Zahvala.
Povodom prebridke izgube, ki nas je zadela s prerano smrtjo naše iskreno ljubljene matere, oziroma stare matere, tašče, g°sp<5	2674
Ane Tršinar
nam je došlo toliko dokazov odkritega sočutja, da se moramo le tem potom zanje zahvaliti.
Posebej se pa še zahvaljujemo preča-stiti duhovščini, slavnemu gasilnemu društvu v Skocijanu, vsem sorodnikom, znancem in prijateljem ter sploh vsem mnogoštevilnim spremljevalcem na zadnji poti drage nam pokojnice.
Bog bodi vsem obilen plačnik!
Na Vrhu-Kolovec, dnč 28. decembra 1905.
Izvrstno praženje kave električnim potoni.
feNrinPo°nn!^Jana^k0j ^	Prednostih Boveg* P«ženja proti zastareli metodi. Za praženje so odlcčilna tale načela:	1194 104 "
prodaja vestn^Mstrežba z ^nimflr^32^6 "ajpopr,,ne-'ši teh.ni*ni	- 2. Najskrbnejše preizkušanje vseh kavn.h vrst glede čistote in dobrote. - 3. Hitra
proaaja, vestna postrežba z izbranimi vrstami, največji promet z majhnim dobičkom.
Prva ljMbljansja velika pražarna za kavo
Bili i Planlndc&r J0^a"tek!fe!e S®®*^
2291 35
„Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
SL m S m — ^ V a mm ■■	k % o • * a *	___
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000
Zamenjava in ekskomptujc	Daje predujme na vrednoBtne papirje,
izžrebano vrednostne papirje ln vnovčujo Zavaruje srečke proti kurzni zapale kupone.	izgubi.
Vinkuluje ln devlnkuluje vojaške ženitnlnske kavcije.
JIcT Bakompt In Inkaa.o menio. ^jj,	jig- Bonna naroSlIa. >ft
Podružnica v SPLJET U.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.