List slovenskih delavcev v Ameriki«
MO. 2. — ŠTEV 2.
Entered at Becond-CUa« Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under the Act of Congress of March 3, 1879.
Tke largest Slovenian daily ', u < in the United States:-
Issued every day except Sundays and Legal Hobdays. I SO,OOO Readers q
TELEFON: 4687 CORTLANDT.
HEW YORK, JANUARY 3, 1918. — ČETRTEK, 3. JANUARJA 1918.
VOLUME XXVI. — LETNIK XXVI.
Zavezniška edinost.
——OOO-
AMERIKA ZAHTEVA EDINSTVO MED ZAVEZNIKI. AMERIKA SE PRIPRAVLJA Z VSO NAGLICO NA NADALJEVANJE VOJNE. — TO JE AMERIŠKI ODGOVOR NA NEMŠKE MIROVNE POGOJft — POLKOVNIK HOUSE JE POSVARIL ANGLUO, FRANCIJO IN ITALUO, DA ZDRUŽIJO SVOJE VOJNE
NAČRTE.
-oo*>
Trae translation filed with the post- u»aHt*r al New York, N. Y. ou Jan. 3, 1018, a« rvijulrvd hjr (be Act of Uctober 6, 1917.
Washington, I). C„ januarja. — Medtem ko za xjzniki pripravljajo ])rotiofenzivo napram nemškemu mirovnemu gibanju, posvečajo Združene države vso svojo energijo v to, da pripravijo zaveznike na bolj uspešno bojevanje. To jt* svota poli tirnih dogodkov, kakor se vidijo danes v Washington"
Objava ofiejelnega porW-ila polkovnika Housa predsedniku mzkriva dejstvo .da se med sovražniki centralnih držav >e ni dosegla popolna skupnost. Prvo priporočilo polkovnika Ilousa na pariški med zavezniški konfe-renei je bilo:
I>a Združene države vporabljajo ves svoj vpliv. di. ilosežejo i m »j K»!no edinost vojaških, pomorskih in ekono-iMirnih pr-ip'»mo4'k(»v meti njimi samimi in tudi z državami, ki so ž njimi združeni v ojni.
Nato je ]»olkovnik House priporočal, da Združeno države poskusijo vse. da se razširi mornariški program in da s«- iui>e bojne sile ]>ošljejo v Evropo s kar mogoče najmanjšo zamudo.
Poročilo polkovnika Housa se smatra za dejanski (mlgovor na nemško mirovno propagando. Namen njegov ni sam. podžgali bojnega duha te dežele, temveč da tudi navduši zaveznike in jih navdahne s potrebo absolutnega edinstva.
Predlo se poročila polkovnika Housa objavila, se je ukrenilo vso, da se izpreinene v dejanja. Predsednik je takoj odredil vse, da se pospeši mornariški program in povelja s<> bila )xislana na vse oddelke vojnega depart-!_ mentis, da se z vso naglieo pripravi narodna armada.
Zaveznikom se je tudi jasno povedalo, da se Združene države veliko bolj zavzemajo za edinstvo v vojaških, mornariških in ekonomičnih prijjomekih kot ]*> da se obnove vojni cilji.
Ne dvomi se več, da zavezniki pripravljajo tako izjavo in da je politična potreba, toda navdaja jih bojazen, da bo razpravljanje o mirovnih pogojih med sovražniki centralnih držav morebiti jH>vzročilo mlačnost, da bodo mislili, tla je konec vojne že blizu, vsled česar bodo oslabili v boju za zmago.
Zadnje tri dni se je ponovno objavila izjava, da Zdr. države in zavezniki razpravljajo o odgovoru, katerega bodo dali nemško-boljševiškim mirovnim pogojem.
Danes je tajnik Lansing izjavil, da ne ve, da bi se kaj razpravljalo med zavezniki. Rekel je, da o tej zadevi ni prišlo v državni department nikako poročilo.
Ako je imela vlada kako vdeležbo pri sedanjih razpravljanjih, se ',e to zgodilo potom Bele hiše in ne potom drža vi iega depart mei it a.
Ko ie bil j "likovnik House določen, da primerja vse zadeve, ki • tičejo mirovnih |>ogojev in vojnih ciljev, potem ne bo presenetljivo, ako je bil v ozkem stiku z dogod ki, ki in.a jo za p«»siei)ieo poročani obisk Lloyd Oeorgea pri premjeru ('iemeneeau.
Lansingovo zanikanje se strinja s poročilom, da Zdr. države ne bodo vdeltv« ne pri zavezniški objavi vojnih ciljev. Izraža >e san o želja administracije, da se v tem času razpravlja samo o ^ojni, ue pa o mini.
Poročilo polkovnika Housa naznanja šest točk, katere mi bile sklenjeue v Parizu. To so:
1.	Najvišji vojni svet.
2.	Medzavezniski ro< niariški svet.
■i. Zavrni-ki svetovalni urad glede tonaže.
4.	Meri/a vezni ski finančni svet, katerega predsednik bo nadomestni zakladničar Združenih držav Oscar T. Crosby.
5.	Mednarodni znanstveni odbor prehranilnih sredstev. — I
<i. Mednarodna komisija za bojne čete.
Zdr. države bodo še dalje delale na to, da se pod-vz«mejo drugi koraki v tej smeri, dokler ni doseženo j>opolno edinstvo v pripomočkih.
To je odgovor na boljševiške mirovne pogoje.
Mirovna pogajanja.
AMERIŠKI VOJAKI V FRANCIJI.
Z laške fronte.
ITALJANI SO PREPREČILI AVSTRIJCEM PRE KORACITI REKO PIAVE. — PET SOVRAŽNIH ZRA KOPLOVOV IZSTRELJENIH.
True translation filed with the post master at New York. N. Y. on Jan.
1!»1S. as required by the Act of October 6, 1917.
Rim, Italija, 2. januarja. — Ko so izgubili Avstrijci svojo postojanko ob dolenjem teku reke Piave pri Zen-zouu, so poskusili prekoračiti včeraj reko pet milj nižje pri Jnstaduri, pa so bili pognani v beg. Sovražnik je poskušal priti preko reke v petih Čolnih, pa se je moral u-makniti pred silnim italjanskim obstreljevanjem.
V odseku pri Montello ob Piavi, kjer se zaobrne bojna črta proti zapadli v gore, so italjanske in angleške baterije neprestano na delu.
Angleški topovi so razstrelili dve sovražni mu niči j -ski skladišči pri P^onrigo in južno od Conegliano, kakih pet milj vzhodno od Piave.
Neko italjansko oficielno poročilo naznanja, da so angleške patrulje zavzele par pozicij ter privedle seboj nekaj jetnikov.
Zrakoplovei in angleške baterije so izstrelile tri so vražne zrakoplovce. Dva sta padla na zemljo v bitki z ita Ijauskimi in francoskimi zrakoplovei..
Ponoči — pravi poročilo — so sovražni zrakoplovei vrgli par bomb na Mestre in Treviso.
Bombe niso napravile nobene škode ter tudi niso nikogar poškodovale.
Sovražni zrakoplovei so istotako obstreljevali Basa-no, ter pri tem ubili eno osebo in pet ranili.
Povzročena škoda je le malenkostna.
Naši švadroni so obstreljevali letališča pri Lacomina in Aciano ter z obstreljevanjem povzročili, da je začelo na par mestih goreti.
Nek laški trokrilnik je z uspehom obstreljeval postajo v St. Stino di Livenza ter sovražne barake.
List La Epoca naznanja, da je sklenila italjanska vlada internirati tekom par dni vse podanike sovražnih držav, nahajajoče se v Italiji.
Senator Guglieohno Marconi, ki je bil izbran načelnikom italjanske permanentne misije v Ameriki se je danes takole izrazil pred senatom za italjansko-ameriške zadeve:
Berlin, Nemčija. 2. januarja. — Današnje poročilo iz nemškega glavnega armadnega stana se glasi:
Ativnost artilerije narašča na Asiago planoti fer v okolici Monte Tomba.
Dunajsko poročilo ugotavlja, da so se italjanske čete umaknile s predmostja pri Zensonu ob Piavi ter dostavlja, da se je to zgodilo brez izgub.
Isttfporoeilo dostavlja, da zadržuje Italjane neprestani artilerijski ogenj ter da padajo neprestano bombe m tttedbe, nahajajoče se za njimi.	§11	1
Vojna poročila.
True translation filed with the post master at New York. X. Y. on Jan. "i. ll'is. as require«! by the Act of October ' 6. 1917.	. j
London, Anglija, 2. decembra.; \ Včeraj so pod zaščito hudega bom-! bardiranja trije sovražni oddelki ■ poskusili naskočiti naše postojan-! ke v bližini Merieourta, jugo-! ! vzhodno od Lensa. Naša artilerija je razkropila sovražne čete, ki niso mogle dospeti do naših zakopov. Potem so jih napadle naše patro-!e, ki so jim prizadele mnogo iz gub ter zajele nekaj ujetnikov. , Os ta'.i napadi, katere je vprizo-' ril sovražnik tekom noči južno od Lcjisa, pri hribu št. 70, v bližini ceste Menin in severno od Pas-shcndalele, so bili vsi odbiti. V teh ' spoadih smo vjeli še več vojakov.
Pariz, Francija, 3. januarja. — Na nekaterih krajih fronte so biii artilerijske akcije v presledkih. Vptizorili smo uspešen napad v o-kolici Courtecona in siio se vrnili z ujetniki. Južno od Corbeny so bili spopadi med stražami. Povsod drugod je noč mirno potekla. 1 Tekoni številnih zračnih spopadov so francoski letalci včeraj spravili na tla štiri nemška letala. Dvoje drugih nemških letal je bilo hu jo poškodovanih in sta. padli za sovražno bojno črto. i__
Žrtve potresa.
San Salvador, 2. januarja. —
sti teura mesta izjavljajo, da v gua-temakkem potresa ni bilo izgubljenih več življenj kot 2500.
Brzojavna zveza med San Sal-vadorjem in Guatemalo je zopet
True translation filed with the post master at New York. N. Y. on Jan. 3, lltlS, as required by the Act of October 0, 1017.
London, Anglija, januarja. — Centralni zavezniki bodo tekoni naslednjih desetih dni pojasnili svoje nazore ^lede nemških mirovnih pobojev kot se glasi v nekem poročilu iz Ženeve na Daily Express. To poročilo so r>rinesli monakovske "Nachriehten". Dostavlja se, da se bo u-vedlo in predložilo izpremembe glede stališča centralnih zaveznikov napram zaveznikom.
Mirovna pogajanja v Brest Litovsku je prekinila vlada boljševikov vsprieo stališča Nemčije glede Poljske in Litvinske ter predloga sovražnika, da se ohrani posadke v Libavi, Kigi in drugih mestih.
Tozadevna brzojavka je prišla iz Petrograda na Daily Xews v Londonu ter je bila priobčena v eni zadnjih številk tega lista.
V	brzojavki se navaja članek iz glasila boljševikov Izvestja, v katerem se razpravlja o novi fazi mirovnih pogajanj.
V	članku se glasi, da so bili Nem«'i vsled vojnega pritiska prisiljeni staviti se na stališče, ki so ga zavzemali v pričetkn vojne soejalisti in da bi ne bili nemški imperia-listi imperialistični, če bi svojh besed nt* odevali v dejstvo, ki ga morajo s stisnjenimi zobmi priznati.
Ruska revolucija ne more sprejeti razmer, ki bi nastale, če bi Nemčija obdržala Poljsko in Lit vinsko. Le poskusite, gospodje, pravi list.
V	istem smislu izjavlja poročevalce Daily News, da se bo vršila najbržc v torek zvečer splošno zborovanje, na katerem bodo razmišljali glede cilja boljševikov in sicer glede svetovne mirovne revolucije na podlagi njilt lastnih pogojev, s čemur se hoče v splošnem disk redit i rat i imperialist!*.
Poročevalec nadaljuje :
Če bo v dolgem teku Rusija prisiljena skleniti separaten mir na katerem drugem temelju, rečem lahko vnaprej ,da ne bodo podpisatelji take mirovne pogodbe bolj-teviki, temveč člani" nasprotnih političnih strank.
London, Anglija, 2. januarja. — Weltman Pavlovieh, nebolješviški član ruske delegacije v Brest-Litovsku, izjavlja soglasno z neko brzojavko na Telegraph Exchange iz Petrograda da je oproščenjc zavzetega ruskega o-zcmlje od strani Nemcev izključno odvisno od razmerja, ki ga bo zavzela vlada boljševikov napram Ukrajini in Kozakom. Dostavlja, da ne bodo smatrali boljševiki po-gajanj z Nemčijo obveznim, če bi zavezniki še nadalje zanikali vsako pogajanje glede splošenga miru z Nemčijo. —
Pavlovich je dostavil nadalje, da so glavni cilji Nemčije ekonomske enote, ki naj bi se raztezala od Hamburga pa do Perzijskega zaliva in potom katere naj bi se deč-jalo Turčiji in Perziji gotove pravice. Stališče teh držav naj bi bilo isto kot je stališče Avstralije in Kanade glede njih ekonomskih odnošajev z Veliko Britanijo.
Zastopniki Bolgarske in Turčije — kot pravi ruski delegat — so zelo proti vsakim koncesijam z ozirom na nemško stališče ter domneva, da bo njih stališče oviralo vsak nadaljui potek pogajanj.
Pavlovich je mnenja, da bo Nemčija prav gotovo zahtevala izpraznenje Mezopotamije, Arabske in Palestine fcot povračilo za oproščen je Belgije ter zasedenega francoskega ozemlja.
V	slučaju pa, da bi bili uspehi centralnih zaveznikov v Italiji še trajni, se bo zahtevalo tudi povratek Tripoli-tan i je.
M. Radel je pri ruski delegaciji soglasno z ruskim o-ficielnim poročilniin uradom podal naslednjo izjavo na sestaukn z avstro-nemškimi delegati, na katerem so razpravljali o razmerah glede vojnih ujetnikov:
— V trenutku, ko se sestane naša konferenca v namenit, da se olajša vse težkoče vojne, imam čast objaviti, da se je onim žrtvam, ki so padle v bitki za mir, sedaj dodalo še nadaljne številne trpeče.
Veliko nemških prijateljev mini socijalnih demokratov ter drugih neodvisnih so je glasom sprejetih informacij vrgli v ječo vsled njih boja za mir.
V	tem času je nemogoče ugotoviti istinitost tega poročila če bi bila še tako dobro utemeljena in s tem je postala tudi možnost uspešnega pričet ka našega človečan-skega dela neizmerno bolj težka.
Vojaki, vojni ujetniki, sorodniki, prijatelji in znanci.
OOO-
Poskrbujemo denarna izplačila v Franciji, na Angl^p ikem, v Rusiji in Italiji.
Kadar nam pošljete denar, priložite tudi dopisnico aH pismo, katero ste prejeli od tam, kjer se ima plačilo izvr* fiti; na ta način nam pomagate sestaviti pravilni naslov,
TYBDKA FRANK SAKSEJt, M Mhsdt K, — —^ , Sw JTart; g, X
Največji slovenski dnevnik < v Zedinjenih državah >
Vefoa za vse leto . .. $3.50 j Za pol leta......$2.00
GLAS
NARODA
TEUKJON: 2876 CORTLAHDT
Fuuka vpelje zastavo.
Trmm Lmaalatt«* fifcpd with the port m»»tJ*r at New York. N. Y. cm Jan. z, li»l\ a* require* by ttw Act at October
rJL.g S1«-
Stockholm, fev«daka. L jan — FimJu^eprT^m^ mukmii dria.
,-AgmiffirjjhAiyjm^ ddUktfi.m
Ruski častniki snažijo ceste.
True translation filed with the post master at New York, X. Y. on Jan. 1918, as reqniitju by the Act of October 6, 1917.
Petrogvad, Rusija, 2. jan. — Prejšnji armadni častniki v Pe-fro^radu so organizirali unijo ter prevzamejo delo kot nosilci prtljage in kot cestni pometaci.
Nezaposleni izobraženi možje, po sebno odvetniški in drugi uradni-ki organizujejo unijo ter bodo ponudili svojo služba kot delavcu
Pogodba med Švedsko in Amedko.
Trne translation filed with the post
master at New York, N. Y. on Jan. 3, 1M8, as reqni-Md Iiy 'he- Act of October 6, 1917.
" S venska Dagrbladet** pra.vi, da ima švedski zunanji urad inforT macije, da so bila pogajanja z Zdr. državami zadovoljivo sklenjena.
Pravijo, da se je dosegel spora* zum, po katerem bo sredi januarja prišlo v Švedijo 11 tisoč ton potrebščin, v prvi vrsti kava, petrolej ia sdraviL J.....
f

GLAS NARODA, 3. J A1918.
Dopis.
Pueblo, Colo.
V	bolnišnici C. F. 4fc I. Co. fieui obiskal rojaka Ivana lesnika, ki jo srečno prestal operacijo na slepiču. Ravno tam se nahaja ne-davno k vojakom potrjeni rojak F. Lah. ki je dobil poškodbe v premo go rovu v Primero, Colo.
Ko ravno to pisem, naj tudi o-menim, da so se pred kratkim zbrali v Pueblu odborniki raznih društev in so sklenili, da bodo pobirali za Ameriški Bdeči Križ. Kakor sem razvida! iz ajijrleških listov, so nabrali okoli tisoč dolarjev.
Koncem leta 1917 se nahajam 70H» čevljev nad morjem med >mežcaumi gorami; pa navzlic temu ,ie toplo kot poleti in sobice se kaj lepo leskečo v kristalnem snegu. Proti neb« kipi visoki vrh z rdečimi pečinami. jmkI katerimi izvirajo razni mineralni studenci. Posebno v Colorado Springs je mnogo takih studencev. Tukaj /ivi okoli 60 naših rojakov in imajo v tem prijaznem kraju svoja domovja. Malo višje se nahaja Cripple Creek >n Victor. Colo., kjer je do 30 naših rojakov, ki kopljejo zlato rudo.
Colorado Springs, ki je znano vsi.nI zdravega podnebja in mineralnih vod. ne bom opisoval, ker - m že mnogokrat pisal o tem. Grem kar dalje v glavno mesto i olonule. v Denver, kjer je stara •love i is ka naselbina zlasti pa v bližnjih predmestjih Iliriji in Clobeville. Večinoma so zaposleni v topilnicah, nekateri pa imajo svoje prodajalne in klavnice. V Denverju ima mnogo naših rojakov svoje hiše in eelo v najlepšem delu mesta. Na glavni pošti je tudi zaposlen Slovenec.
V	Don ver ju je vee podpornih društev in sedež ZSZ.. katere u-rad je zelo lepo urejen.
Denver šteje 213.381 prebivalcev in je krasno gorsko mesto.
Ko i"i\no pišem, naj še omenim, in je odšel nekam na Francosko tndi naš rojak, mladi zdravnik dr. Snedec. Doma je iz Punbla. Svojim sorodnikom in prijateljem piše rn pravi, da se nahaja v največjem zavodu, kamor pri hnja vedno mnogo ranjencev. Ka.j '►:še dr. Sn»*dec z bojiš"a, bom pozneje peroral.
Matija Pogorele.
BOŽIČNI VECERo.
Spisal Charles Dickens.
Za "Glas Naroda" prevel G. P. -ooo
bovi. Ničesar ne vem. Sem kot no vorojeno dete. Prav nie mi ne škodi. Meni je vseeno ! Hočem biti rajše mlado dete. Halo, huso, liu-ra! —	|
V teh veselih premišljevanjih je začni zvouenje cerkvenih zvonov, ki so zvonili tako veselo in svečano kot še nikdar popre je. — Bmi, bain, — se je glasilo, — bim, bam. O krasno, nad vse krasno!
Pohitel je ic oknu, ga odprl ter potaknil ven svojo g'avo. Nikake megle; bi-io je čisto, jasno, mrzlo jutro in vladal je mraz, ki je naravnost silil ljudi k plesu. Blestela je zlata solnčua luč. To je bilo res nebeško nebo! In ta sveži, krepki, zrak in ti veseli zvonovi! Kako krasno, res krasno!
—	Kaj pa je danes? — je za-
| klical Scrooge nekemu dečku v praznični obleki, ki je stal spodaj.
—	He, — je rekel deček z izrazom največjega začudenja.
—	Kaj je danes T — je nadaljeval Scrooge.
—	Danes? — je odvrnil deček.
—	Dar.es je božični dan.
—	Božični dan, — je rekel Scroo {?e sam k sebi. — Torej ga nisem zamudil. Duhovi so opravili vse v eni noči. Oni lahko store vse, kar hočejo. Seveda, seveda. Hej, deček!
—	Kaj ? — je vprašal deček.
—	Ali veš za perutninarsko pro dajalno v drug" ulici na vogalu?
—	Seveda, zakaj bi ne vedel, — je rekel deček.
| — Pameten deček, — jej rekel Scrooge. — Izvanredno pjimeten | deček. — Ali morda veš, če je že > prodan veliki puran, ki je visel št včeraj tam ?
—	Kaj oni, ki je tako velik kot sem jaz? — je vprašal deček.
—	Kak ljubek deček, — je vzkliknil Scrooge. Veselje je govoriti z njim. — Da, tako j\.\ moj dečko.
—	Se vedno visi tam. — je ol-vrnil deček.
—	Ali je res? — je rekel Scrooge. — Pojdi tja ter ca kupi.
—	Ha, ha, — se je smejal deček.
—	Ne, ne, — je rekel Scrooge
—	to je popolnoma resna stvar Pojdi tja, kupi ca ter reci, naj ga prinesejo semkaj, da jim dam na-s.ov, kamor na.i ira odnesejo. Pridi nazaj z nosačem in dal ti bom Šiling. Ce pa prideš nazaj preje kot v petih minutah, pa dobiš pol krone.
Deček je izginil kot blisk.
—	Hočem ga poslati Bob Cratch i tu, — je mrmral Scrooge sam pri sebi, d očim se je skoro razpo-čil od smeha.
(Konec prihodnjič.)
Iz starega kraja.
Nadučitclj Srečko Malenšek.
Te dni se je raznesla po tuhinjski dolini in še daleč naokrog žalostna vest, da je Srečko Malenšek, nadučitclj v Gor. Tuhinju mrtev. Bil je velik dobrotnik za različne prošnje. Malo pred smrtjo je prišla neka ženska poldrugo uro daleč od njegovega doma k sjerau in ga prosila, da bi šel ž njo, da ji napiše tri prošnje za o-proščenje od vojakov. Ker je bilo :elo slabo vreine in velik dež, se ie začetkoma seveda branil, ven-lar je njeni prošnji ustregel in Sel čnjo poldrugo uro daleč. Ustregel je vaščanom in jim delal prošnje. Ko se je na večer vračal v največji temi in slabem vremenu domov je par korakov pred svojim do-nom zdrsnil v nek precej globok jarek in pri tem ga je zadela srčna kap ter je na mestu izdihnil. Na-ili so ca šele drugi dan mrtvega njegovi šolaroki. Vsa tuhinjska dolina in še daleč naokrog ga bodo zelo pogrešali. Bil je ustanovitelj več društev. Njegovo delo bilo je tudi to, da je vpeljal vodovod v Gornji Tuhinj. Uredil in nabral je tudi veliko slovenskih narodnih pesmi. Tukaj je bil zelo priljuben pevec; tuhinjski cerkveni pevski zbor ga bo zelo pogrešal. Pokopali so ca v Šmartnem ob največji udeležbi. Prišii so od vseh krajev va-ščani ter zastopniki r&zličifih Iriwtev. Služboval je 31 let v Gor. Tuhinju.
Poročil se je v Novem mestu
g. Julij Helmich, c. kr. poštni ofi-?iant v Zagorju ob Savi, z gospo-Aično Cirilo Meršol, hčerko c. kr. finančne straže nadkomi&arja v Rudolfovem.
—	V novem mestu se je poročil Rudolf be be k
z gospodično Alojzijo Piščanec, goriško begunko v Rudolfovem.
Smrtna kota.
Na Vrdu pri Vrhniki je umrl vpokojeni nadučitelj gosp. Ivan Stoječ.
—	V Št^Buperia nad I^gkma je umrl dijak 3. razreda ljubljanske realke Stanko Zupančič.
(Nadaljevanje).
Prvič je bilo videti, da se njegova roka trese.
—	Dobri duh, je — nadaljeval.
—	Tvoje lastno srce prosi zame in me pom i1, u je. Povej mi, da morem z izpremenjenim življenjem izpremeniti tudi sence, kamere si mi pofcazal.
Dobrotna roka se je tresla.
—	Hočem častiti Božič v svojem srcu in skušal bom praznovati ga. Živeti bom hotel v preteklosti, sedanjosti in bodočnosti.
PETO POGLAVJE.
—	Hočem živeti v preteklosti, sedanjosti in bodočnosti, — je ponavljal Scrooge, ko je splezal iz postelje. — Duhovi vseh treh bo-1 do delovali v meni. O, Jakob Mar-ley ! Bog in božični čas naj bosta zahvaljčna za to. To pravim na svojih kolenih, Jakob, na svojih kolenih.
Od svojih dobrih namenov je bil tako prevzet, da je mogel njegov trepetajoči glas komaj odgovoriti pozivu duha. Tekom svojega boja z duhom se je britko jokal ter je bil ves zasolzen.
—	Niso odtrgane gardine, — je vzkliknil Scrooge, — niso še odtrgane. Še so tukaj, jaz sem tukaj in sence bodočnosti bom še vedno lahko pregnal. O tem sein prepričan. prepričan!
Tekom celega tega časa so se pečale njegove roke z deli garderobe. Oblekel pa se je popolnoma narobe ter izgubil par kosov medtem. ko je divje poskakoval od veselja.
—	Ne vem. kaj deiam, — je vzkliknil Scrooge, ki se je smejal in jokal ter delal iz svojih nogavic pravega Laokona. — Lahek sem kot pero, srčen kot angelj in vini se mi kot pijancu. Srečni Božič vsem ljudem, srečen Božič ee-1'mu svetu! Husa,'hura halo!
Medtem je skočil v svojo dingo sobo ter ostal tam brez sape.
—	Tu je posoda, v kateri je bila juha, — je rekel, dočim je skakal krojr kamina. — Tu so vrata skozi katera je prišel duh starega Jakoba Marlev in tukaj je kot. kjer je sedel duh sedanjega Božiča. Tukaj je tudi okno, skozi katero videl blodeče duhove. Vse je res vse res in vse se je zgodilo tako! Ila, ha, ha, ha!
Za moža. ki je bil skozi toliko le* iz navade, je bil to izvrsten smeh, krasen smeh. To je bil oče dolge, dolge vrste izvrstnih smeli o v.
—	Ne vem. katerega je danes.
—	je rekel Serooge. — Ne vem, koliko časa sem se mudil med du-
— V graški bolnici je umrl občinski svetnik Anton .Stering.
Himen.
Poročil se je den 14. nov. v ta-jinstveno-čarobno razsvetljeni baziliki e. oo. Frančiškanov v Mariboru sekundarni zdravnik g. dr. Viako Marin, sin g. profesorja StanLota Marina v Mariboru, z gospieo Marico Janžekovičevo. hčerko veleposestnika Andreja Janiekoviča v Leitersbergu pn Mariboru. Poročil ju je č. g. profesor dr. Anton Medved.
Smrtni strel skozi okno.
V Velikem Mraševem je sedel posestnik Janes Krašovee z družino pri večerji. Zunaj je divjala tsrašna nevihta. Nenadoma poči skozi okno strel in gospodar se v srce zadet zgrudi mrtev. Zapustil je 4 otroke in ženo.
Sum groznega zločina je padel na Martina Joreeie iz Mraševega ki so ga zaprli.
Krvav pretep v Krški vasi
Na praznik Vseh svetih je v Krški vasi nastal pretep med nekim poddesetnikom in domačimi fant*. Med pretepom je poddesetnik sunil 18-letnega Franceta Žokalj z bajonetom v stegno, nakar so začeli tudi fantini vojaka obdelovati z gorjačami in nožmi. Poddesetnik je obležal z neštetimi ranami in prerezanim vratom; prepeljali so ga v Krško, pozneje pa v ljubljansko bolnišnico. Kot glavnega krivca so zaprli Vebletovega. Ivšieev je pa moral takoj k vojakom.
"V. Sp^-	*	\
Nesreča pri Sv. Ani.
Pri spuščanju hlodov v gozdu g. Dolenca se je pred kratkim ponesrečil neki ro&ki jetnik. — Dva hloda sta tudi nevarno poškodovala Matevža Kavčiča od Sv. Ane,
Utonil
je v Krki dne 14. nov. Franko Frane, posestnik iz Mršeče vasi pri Skocijanu. Imel je nekaj opraviti v Krškem. Proti večeru se je vračal domov. Pot pelje v Mršeči vasi prav biizo Krke in je na onem kraju, kjer se gre na brod, precej udrti. Ker je bila vsa pot od narasle Krke poplavljena, je revež za vozi l ravno na to udrtino. Deroča voda je potegnila za seboj voz, konja; on sam je padel v vodo, plaval nekaj časa, a ga je mogoče prijel krč in tako omagal. Našli so ga kmalu, a je bil že mrtev.
Utonila
je dne 4. nov. dopoldne v Krki 38 let stara bajtarica Neža Pugelj iz Gor. Gerčevja. Pugelj je šla v Gomilo, da se ta posvetuje z neko mazačko zdarvilstva, a padla je v naraslo Krko. Ker je bila Pugelj bolna, jo je Bog rešil brez trpljenja in brez zdravnice.
Samomor.
V soboto, dne 10. nov. ob 10. uri dopoldne se je v Celoveu na oodstrešju hiše v Lidmanskega u-lici št. 2 ustrelil v glavo z vodenim strelom 'bančni uradnik Janez TVassertheurer, star šele 28 let. — Pravijo, da je bil neozdravljivo bolan.
Ne razdrgnite po vsem svojem telesu dolečin protina, zbadanja v hrbtu $
ter drugih bolezni, ki nastanejo iz prehlada. Ako vdrgrnete zdravilo na bolečem delu. bolezni ne bodete odstranili, pač pa zamorili živce ali pa pregnali iz enega dela v drugega in v kratkem bodete pronašli, da so se vam bolečine povrnile in da so še močnejše.
Rabite novo svetovno čudo. imenovano
PR0TIPR0TINS<0 ŽLIČKO ZDRAVILO
To jo edino neprekosljivf> zdra vilo, ki je priznano od nebroj zdravniških profesorjev. To zdravilo je bilo preizkušeno v največjih bolnicah celega sveta in zato prav lahko rečemo, da j.- to zdravilo prestalo poskušnjo. Mi smo je uvedli v trgovino za trpeče lju l--stvo.
Cena eni steklenici je en dolar, tri steklenice $2.80. š«->t steklenic j" dovolj tudi v najbolj zanemarjenih slučajih za popolno ozdrav-ljenje š.">.00.
CKOWN PHARMACY of CLEVELAND
2812 East 79th St., Cleveland, 0.
"VI lahko pišete meni z azirom na katerokoli bolezen in prejeli bost- najboljše pojasnilo in ostalo popolnoma tajno."
Tr ockij
MOŠKE BOLEZNI
NE ZDRAVIM ŽENSK IN NE OTrfOK.
! i
i !
Slovenski zdravnik.
ŽENITNA PONUDBA.
Želim se spoznati s slovenskim dekletom ali vdovo z enim otrokom v starosti od 25 do 40 let. Jaz se.m vdovec, star 39 let, z dvema otrokoma, starima 5 in 9 let. Jaz imam svoje stanovanje in lepo gospodarstvo. Katero veseli, naj se ogla«i na naslov:
Louis Kapotzuk, Box 83.	Marianna, Pa.
WmtomgUxi Co.
Dr. Koler uajstarejši slovet, gki zdravnik, špecijalisi v Pitts burghu, ki ima 28-letno siru s njo v zdravljenju vseh moikib bolezni.
Hydrocele ali kilo zdravim v 30 arah in brez operacije
Bolezni mehurja radi kate rib nastanejo bolezni v križu iii hrbtu in ostale bolezni te vrst« zdravim z gotovostjo.
REVMATIZEM TRGANJE ZASTRUPLJEN JE KRVL BO LEČINE. OTEKLINE, ŠKR0 YLE IN DRUGE KOŽNE BO LEZNI, ki nastanejo radi ne tiste krvi, ozdravim v kratkem dasu, da ni potrebno ležati. Jaz rabim 606 in 904 za krvne bo lezni.
Uradnae ure: Vsak dan od 9. ure zjutraj do 8. ure zvečer; v petkih od 9. zjutraj do 5. popoldne; ob nedeljah od 9. zjutraj do 2. popoldne.
Dr, KOLER, 638 PENN. AVE.,
PITTSBURGH, PA.	|
Indijanski zdravnik.
Ma*S» ui«t> amrwla trpi ■■ rmxa£ti koiriaH). k*l*ria iJr»r">*»jt r»W»»« prriik«t« t X Jar'-- ki »•luifjo aotraaje ia loaiajcitaaj« ter prcpriH-ij« ninikaiere Mcrici;t lutfj! w.-.upeiae:n rdraraika. T« ta^jiaiki Unriik prtTi, d> na bod« '»kn sdr»it> natUanuprtiiliin traiii 9**> >i« rdritjt.
Ni |Mt ia l| kaka Mai »t«, ali pa. kdo ni je idririi in kak*	t >ir r»»«ao paikaVt!
žira riti ra» ia krezvaakee* dvsaa »aai bom »rmil zdravje >m poča sli >- aejric zjpet ml*<!'(j. 2i*ita MB« aakral -a aajriqc >n'(< ia zadaTaiiaMt nit|t iiffinj« j« «.u idrirj«.
SVARILO. — Ta iinmU k« izaio t t*«a l»to uao Hdmlrt.1 ia r« Mite vr< ilieli o
aat. Zalo »pravita Id aanasila. Ako i»il( i*l«Jčii» botttia*. kate krvne cepiiiike, ali bolaa me! ur. koteči«« * prtik. ali kailjate. ali iaale bcWxra ma obirtik, r oeek. diesii a!t Trata; aVo mile ixpuitaie P« obrata, ako Tat arbi p« krbt«. ako »ai mat i rrrmaliiem, pridite k a<«i, r. iWt «a 1», kako bolezr* i sate. Zoravil ten tajae aiikt ia inikc Ukmi c Mria sipek jt. re	ia I«, kako citira m
imeli. Vedno tkrbtai, d« te pozdrarij« rte Mtdy aojib klicat«* v aajkrajtca on ia p« aajaiiji eni.
Dr. Jin Fuey Moy.
(Mhina «4 i ar« dopoUae 4« S. ara zreč ar.
Ceterin ruk jezik.
30S Grand St., PITTSBURGH, PA.
J- S. JABLOINSKI
FOTOGRAF
2303 Professor Ave.	6122 Si. CUir Av«.
CLEVELAND. OHIO
ktOLAS NARODA"
(ft&ovonlan Daily.) ILOVEWIC PUB LTSH IN O COMPANY
<• corpora tkXL)
'MM MARsrK hmtat	LOTTTR BEVEDIK. Tmurom
H n * of BoaIucm ot the rorpontloo and tddmnei of above officers
ri.rnwmtt Xtw^H IViroQgb <nf Machattan Nrw Torfc City. N T
»•». rt-ui h isi u AjoerUtu	I Za «*>io leto u m«sio New Jort %6m>
la anii(to....................WW Ka pol teta aa raeato New York.. 8.00
Lm (H.I kta........................2 00 Za Aetrt leta sa mesto New York 1.50
" ' •	........ 1.00 /■ ln<>n*>m>rvo rm oel%i teto .._< 00
_'»I.A," NAKQi»A* uhaja t mi k dan Iit jarmAI tiedflj ta praanlfco«_
mU L \ H NARODA"
("Voice of the People") tiaawl w«7 d my exrept Kundayi and Hotldajv _Rnlxw-rlptloa yearlj fTt.SQ_'
IJu rtnuawil «*o aareeonem.
Lkim'*^ trvr ijod^isa In oaebnoetl ue prlobfiijejo. fVr«r umi WaroeoU (Ciljati po — Money Order. M •	u»rtVrilk.t* proalmo. da «e nam tndl prejloja
ttariianl. da bltreje najdemo naslovnika
Doc>lau» in poAUJatvaib naredite ta naalor:
ML Al NARODA"
xt_New Tort City
leu-ff o. .>7* r/>rtlaodt
Boljše viki, mir in mali narodi.
True translation filed with tbe post tua-Ji-r ul Xcw York. N. Y. on Juu. :S. liil^ rt-qulred l.y lb«- A<-t t.f ifc ic»*'r fi, 1»1T.
K«*ntfifiirt', Ui >o se vršile v Iiivst-Litovsku iiui<l M>tt>pjiiki holjM vi^kt' vhui«' ter zastopniki Nemčije iii Avstrije, •>«» i^nit«!!«' lu-uspesno
XeiisjM ha mi hile krive )irevelike zahteve nemških avtnkrutov in vojaških voditeljev ter prevelik'* zahteve boljlevikov.
Teua niso pričaikt»vaii. kajti vse je domnevalo, da bo Miiva rn-ki*. \ iatla v vsakem ozirn, brezpogojno in brez vsakih pri« rvi ov privolila v mil in mirovne pogoje kot le tii M:iv::i (»d{>oa»lanei nemškega naroda in odposlanci
?i>trijf»ke vlade.
lo i i z^mlilo in z ozirom na tt> je ostrmel ves
——
I i,, ii zahtevali, <ia se prepusti rešitev polj-s'-iii i; j 1 vinskega vprašanja konferenei in da je treba v« uiti !• -ittv t epi vprašanja z rešitvijo onejra Alzaeijt in laotarmške.
St;.\ il; k. i nadalje še vee jnipijev, katerih Nemci v vi>ji IiUi nadutosti ne morejo sprejeti in še manj vdej-stviti.
V	t	I »i 1«» za svet veliko presenečenje, kajti dom-nevalo - .!«• da j» stranka, holjševikov stranka, ki se bo }»!•• »«'-.o-: .. vdala Xeuieem in ki bo podpisala mir na po-
\ *li ]. "jevf ki l»i jih eventualno stavila Nem-
rljju
S t« M« i am odpira nov pogled na vojni ]X>ložaj. m in i je, ki smo ^a bili deležni zadnji eas vsletl jHilozajii v UtiM.ii ter splošnega vojnega položaja x)rtHl de i.u« L u« ' Tri M.im vs*< \h ni Združenih držav v vojno, je našlo n K.ij utehe v t« m <nlpivt.ru boljševikov.
\Ki. *n«» in vidimo, «Ia stvar zaveznikov z Rusijo " n I t t •» -rn » i ; in ni š«* tako brezupna kot bi w:
\ ;<■ ?'	> <vr.jiiiii vojnimi pripravami zakas-
nili'. :■:>. 1« to. d««!ki	naprej ter nie ne vpra-
^ajo, kako stoje dejanske razmere.
< m »•; hi i ;<•. •	- o izvojevali zma^o nad zmago
v za<b jj*M r f< r < lahko ustijn. 4la je končno zrnata na njihovi strani.
Zavr;:nii;i ni- » bili |iripravljeni. a so se pričeli pri-t»rav!jati i!i s« pri]navijajo š«« sedaj, dočim je plima voj-m \\<\» li: dosegla .-voj vi-« k t»*r imajo vse šanse uspeha nasnrotnika v svojih rokah
Odpira s«- ]>a nam š«* dru^j |x»^led, tikajoč se naših zatiranih l.i omalovaževanih jugoslovanskih rodov.
V	i« 'n velikih dttpulkih, ko se velike in mogočne dr-žav ilt»:'«»variajo. k« barantajo med seboj ter iščejo iz-}wl"v. l:i bi dovt dli do miru. se )M»[>olnoma pozablja na male naro<h* na najl»olj ]>riziide1e in zapuščene, ki so najbolj trpeli \ sled velikega zla. katero je prišlo na svet.
Y>i t<i vidimo v tem trenutku bolj jasno kot kdaj •►oprej in lavno vsled tega moramo napeti vse sile da se pri]jomoi>> tudi t<-m malim narodom do zmage, do uvelja-v!jenja nj h pravic in «h» uresničenja vsega, za kar so se borili in se !>«>re še danes.
V New York ii je veliko pomanjkanje premoga, do-< iin tra je v New Jersey, onstran reke Hudson na tisoče ton. Ker je reka zamrznjena, pravijo, da ga ne morejo spraviti nikamor.
Cesar ni iznašel noben ravnatelj železniške družbe, je iznašel zdaj glavni ravnatelj vseh ameriških železnic. -MeAdoo, da je i>od Iludsanom par predorov, skozi katere bi se dalo prevažati premog. Dnevi pomanjkanja premoga v New Yorku se bližajo svojemu koncu.
• • *
Članstvo Ameriškega Rdečega Kriza se je zadnji čas podvojilo. Zakaj bi vsak po svoji moči ne pripomogel da bi imel Ameriški Rdeči Križ toliko članov kolikor imajo
Združene države prebivalcev?
* •[*
Če se samo z besedami navdušujemo za patriotizem in za ljubezen naše nove domovine, bo marsikdo zdvomii o resničnosti naših besed. Ako pa dokažemo patriotizem z di lom in žrtvami, nas rn^ra smatrati vsak dober Amerika-pec sebi enakim.__________' _
REM O
Predsednik petrojfraiJskeira <lflavsk ^ra in vojiiH.O'jra mo^'Th 1^'V r>'ockij h' do izbruha vojne v I'arizn liTednik r-vniuri^up -n . Jfskeara va.sc>[>i<a 4"Xaw; Slovn". Takoj za«"e*kem v<»,':»e «•.. j.- '• .m;*o-■.ka vlada izgnal;; in Trockij jt* <» Išel v Šv> -(». Tu li " i tam	iz-
.^rnan ter se j«* prrselil tn» Špansko i ti pcKrneji* v Air:< ril: >.	dodali
..> jra. ker je bil buje v posesti prej i-ov gotovih -ioknvo-r.t «v o m mrn •hmre-a. Celo v Ameriki so jru yjiravli i ^a pr*.	Ta «» ; ■ bil
marca meseca v IJaiifaxu, ko so je boti:l odpf.jati ■/. norv-škim |i.irui kom ''Kristionia fjord** v Hvro], <. na zabtev»» Ai.jrliu* an*r -.n. K<« iie potem delavski in v »jaški sovjf-t vložil "- ter ;.ri.i -t i»r< r i an"' -'ki vladi zaradi vmešavanja v notranje ni .k« za-'.rve, >o Tro<*k«'ia izpustile t**r se j<' vrnil v* Rusijo. Sedaj jt* Troekij duš;i nove v':i■!<• in maščuje nad Anplijo iji Fi-iUcosko. T*.nit Tro>kij je. kakor ?ij«-jrov tovariš Ljenin — Žid.
NAROČILO.
Tem potom naročam......steklenic REMQ {
PROTIPROTINSKO ŽLIČNO ZDRAVILO in y
priložim ... .i n ... .centov. -T p z nečem razdrsr- * niti revmatizma po celem svojem telesu.	(
Ime ......................................i
Naslov .................................|
GLASILO
KATOLIŠKE JEDNOTE
Ustanovljena leta 1898.
Glavni urad v ELY, MINN.
Inkorporirana leta 1900.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik : MlIlAEL KOVANŠEK. Bx 251. Conemaujrh. Pa. Podpredsednik LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain.
Okie.
Tajnik; JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L BROZ1CH, Ely. Minn. Blag* Vinu Neizplačanih smrtnin. LOUIS COSTELLO, Salida. Colo
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOB V ORAHEK. »43 E Ohio St., N. E. Pittsburgh, Pa
NADZORNIKI: •
JOHN UOU2E, Ely, Minn.
4XTHONY MOTZ 9641 Ave. *M'*So Chicago. IlL IVAN VAUOGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh. Pa
POROTNIKI:
flREGOR J. PORENTA, liox 176, Black Diamond, Wash LEONARD 8LABODN1K, Ely. Minn., Box 480. JOHN R UPNIK, 8. R. Box 24, Export Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ. Jr., 432 — 7th St., Calnmet. Mich. JOHN MOVKRN 624 — 2nd Ave.. W. Duluth, Minn. M ATT POOORELC, 7 W. Madison St., Room 605. Chicago, III
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
KtDOLF PERI »AN. 6U24 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. PRANK *KRABEC, Slk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver,
Cole.
FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn.
Vu dupiai, tikajoč ae uradnih ta,lev, kakor tudi denarne ■oš.ijsiv*, naj ee pošljejo na glavnega tajnika Jed note, tk pri. tožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na o*ebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode eairalo
Društveno glasilo: "G LAS NAROD A".
Se prijKiroča vsem Jugoslovanom za obilen pristop.
Jednota posluje po "National Fraternal Congress"
lestvici.
V bl&jrani ima nad četrt miljona dolarjev; bolniških podpor, poškodbi« in smrtnin je že izplačala do 1,300.000.00 dolarjev.
Bolniška podpora je centralizirana, vsak opravičen bolnik si je svest da dobi podporo, kadar jo potrebuje.
Društva Jed note se nahajajo po več naprednih slovenskih naselbinah, tam, kjer jih še ni, priporočamo ustanovitev novih; društvo se lahko ustanovi z 8 člani ali članicami.
Za narlal jna pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika.
J. S. K. J. in Združenje.
GLAS NARODA. 3. JAN. 191?
JUGOSLOVANSKE
Kattor '"■ui že poročal v Glasilu, ae je vriila Združitvena konfe-r neo v Johnstown, Pa., dne 19. oktobra 1917. Kmalu po tej konfe-n'nc' sein |»rt-zapisnik od te konference v iztisih, tako da bi ga lahko razposlal na vsa društva. Ker se je pa na pogodbi zahtev*-I ) moj m (n« t m laikov podpis in pečat Jednote, sem celo stvar zadržal in tu moram pojaauiti zakaj T
Kakor znano, »e je naša Jednota izrekla za združenje na zadri.: konvenciji v Eveleth, Minn., potom resolucije, katero sem nedavno ponovno objavi) v Glasilu. Ker predsednik združevalnega
0	j bora ni priobčil zapisnika v Glasilu, ca danes jaz na tem mestu priobcuIz zapisnika jp razvidno le delovanje posameznih uradnikov m zastopnikov, važnejši del je pa POGODBA. Kakor razvid » S se je -ka nilo, da bi se naša Jednota pruklopila k S. D. P. Z. in istočasno bi pravila omenjene organizacije .postala pramočna za vse članstvo združene organizacije.... Nobena točka pa ne govori, da »e da guraneije vsem organizacijam, da bode njih članstvo v r.iruieni organizaciji uživalo vse udobnosti pole* drugih, katere so uživalr pri organizaciji poprej. Članstvo J. S. K. J. e* lahko odloči /i priklopitev k S. D. P. Z., toda predno se to zg<*li, se mora inici-juirati to pogodbo, katera je dane« v zapisniku lriobčena z dodatkom, da se razveljavijo vsi prejšni pogoji od strani J. S. K. J. (To jc r solucija, katero je sprejela 10. redna konvencija v Eveleth, Minn.,
Prj naši Jednoti je uveljavljen referendum, in članstvo se po tvoji volji lahko izreče na en ali drup način, kar bo večina, to se bode upoštevalo. Pomniti je pa treba, da če ni resolucija, katero je sprejela konvencija članstvu vieč, jo mora potom splošnega glaso vanja spremeniti, kar se lahko zgodi. Volja članstva naj velja pri niši Jednoti in ne volja posameznikov. Članstvo lahko preminja pravila po svoji volji. Dokler pa niso premen jena, je pa dolžnost glavnih uradnikov, držati se svojih predpisov.
Dalje, pr.-.lno zamore predlop za »prejem one pogodbe priti na *;.lošno glasovanje, mora S. D. P. Z. dobiti v državi Minnesoti po-* viio pravic drugače ne more državna oblast dovoliti naši Jednoti, da bi se priklopila h kaki organizaciji, ki nima v državi, kjer je naša Jednota inkorporirana, praviee do poslovanja. Pri tem ji. v, ž stvari, ki jib je potreba vzeti v resen premislek predno se z de-, lom nadaljuje.
^ Mogoče mi bode odkod očitalo, da sem nasproteii združenju. To že v ni«prej odločno odklanjam. Nikakor pa ne prevzamem odgovornosti »a svoje rame, da bi prekršil sklep konvencije, kajti jaz *em pod varščino tudi za irpolnovanje pravil, ne samo za finance. A I ko pa član-tvo z dovolj veliko večino odloči, se lahko priklopimo tudi najmanjšemu samostojnemu društvu.
Pogodbo -t m prejel podpisano od predsednika in tajnika S. D. 1 P Z. in sens jo vrnil predsedniku združevalnega odbora z željo, da! se v toliko popravi, da bode soglašala z resolucijo naše Jednote.
S tem pa »e ni rečeno, da se to mora zgoditi, ker članstvo je od-
1	čil ni faktor v Jednoti. Ako sem po mnenju članstva nepravilno g* »stopal, sprejmem rade volje vsako pošteno kritiko.
Z bratskim pozdravom
ZAPISNIK ZDRUŽITVENE KONFERENCE
glavnih oziroma združevalnih odborov
Joseph Pishler, gl. tajnik.
Slov. Svob Podp. Zveze, Jugoslovanske Katol Jednote in	!
Avstr. Slov. BoL Podp. Društva dne 19. oktobra 1917 j v Turner Hail, Jonnatown, Pa. g
r
I
NAVZOČI: Za is. D. P. Z.: Ivan Prostor, .predsednik; Josip Zorko, podpredsednik; Andrej V id rich, za pisnikar; H laž Novak, tajnik; Josip Žele, blagajnik; Frank Pavlo-! vie, pomožni blagajnik; Nikolaj Po\še, Frank Kavčič, Anton Lav-rič, Frank Bavdek m Anton Wel-ley.
Za S. P. D. Sv. Barbare . F. S. Ta\čar, Frank Pavlovčič, Avgust liosuša, J. Marinčič, J. Peternel, J. Hafner, J. Grošelj, M. Ober-šan, F. Teropčič in J. Golob.
Za S. S. P. Zvezo: Josip Fritz, F. Somrak in J. Kvartič.
Za J. S. K. Jednoto: Rudolf Perdan.	j
Za A. S. B. P. D.: Josip Friti, pooblaščenec.
PRVA SEJA.
Predsednik S. D. P. Z. Josip Prostor otvori sejo s primernim nagovorom in pozdravom ter apelira na navzoče, da -delujejo ne-prišli ansko za korist skupnega članstva, za združitev slovenskih podpornih organizacij.
Brat Peternel predlaga, da se iz\oli konferenčnega predsednika in podpredsednika. Podpirano in sprejeto.
Soglasno se izvoli za predsednika br. F. S. Tavčarja in za pod- , predsednika Josipa Zorko, katera za sedela svoja mesta.
Za zapisniakrja sta izvoljena: i zapisnikar s. D. P. Z. in zapisnikar Dr. Sv. Barbate.
Br. Pavlovčič predlaga, da se <la zapisnik tiskati v tiskarni v tolikih izvodih, da dobi vsako društvo oziroma postaja prizade! tih organizacij po en ktis, nakar naj se tiskovine odpoš!je na gl. tajnike, kateri razpošljejo iste na svoje društvene tajnike. Br. Per-dan podpira. Predlog se sprejme soglasno.
Br. Hafner predlaga, da se zboruje od 8. do 12. in od 1. do 5. ure pop. Predlog podpiran.
Br. Marinčič stavi protipred-log, da se zboruje od 8. do 12. in od 1.30 do 5.30 pop. Protipredlog podpiran. Rezultat: za predlog 10, za protipredlog tudi 10 glasov. Vsled enakosti glasov odločr predsednik za prvi predlog s 15-m i nut ni ra odmorom dopoldne in popoldne, nakar sledi:
POROČILO ZDRUŽEVALNIH ODIiOROV.
Za S. D. P. Z. .poročajo:	1
Br. Prostor poroča, da je takoj, ko je sprevidel, da se je konferenca za združitev S. D. P. Z. in S. P. Dr. Sv. B. dobro obnesla, začel delovati za združitev s S. S. P. Z. in J. S. K. J., katere organizacije so se tudi povoljno odzvale.
Br. Novak poroča, da je večji del korespondence za združitev vodil br. Prostor. Pojasnjuje, da se jo članstvo S. D. P. Z. in S. P. D. Sv. B. izjavilo po-tom glasovni''. da je članstvo naprednih organizacij prišlo do spoznanja, da je združitev dobra in potrebna.
Br. V id rich poroča v smislu kot prejšnja poročevalca, dostavlja pa, da je združitev vseh organizacij potrebna in prepričan je, da se članstvo tudi pri ostalih organiza-cijah zavzema za isto v veliki ve čini.
Poročilo zastopnikov S. D. P. Z se \zanie na znanje.
Za S. P. I). Sv. B. poročajo:
Br. Tavčar poroča, da je po svoji moči deloval za združitev, da pa je br. Pavlovčič večinoma vodil korespondenco. Upa, da bo današnja konferenc« pokazala, da je kos svoji nalogi, povzame potrebne korake in -postava trdno (podlago združenju, da se v do-glednem času združijo vse slovenske podporne organizacije, j Barbare najtežje, ker so gotovi ■ i faktorji, posebno pri postaji št. 1, [ proti združitvi; po glasovanju pa se spevna, da je članstvo, ki je, bilo pred časom absolutno proti i di-užrtvi. sprevidelo dobro stran in potrebo združenja.
Br. Oberžan poroča, da je po ^voje deloval za združitev, posebno pri patwjah in članstvu v državi Kansas, katero je tudi poka-1 zalo z glasovanjem, da je za zdru- < žitev.
; Br. Peternel poroda, da je ens-I ko po svoji moči delowl ca adra- .
..	I
zitev, posebno pa pri postaji, ka-tere član je on. Pred par mesec: je bilo članstvo še iproti združitvi, medtem je pa sedaj glasovalo vse, razun enega, za združitev.
Poročilo se vzame na znanje.
Za J. S K. J. poroča br. Rudolf Perdan, da je konvencija J. S. K. J. v Evelcthuj sprejela resolucijo za združitev' ter da je eel gl. odbor za to. Odi gl. urada ima polno moč, da zastopa J. S. K. J. na združitveni konferenci ter želi, da pridemo do skupnega sporazuma in da se združenje izvrši, ne glede na politično ali versko prepričanje. Priporoča, da vsakia stranka nekoliko popusti, da pridemo čimprej do končnega cilja — do združitve.
Poročilo se vzame na znanje.
Za S. S. P. Z. poroča br. Fritz, da se je S. S. P. Zveza na svoji zadnji konvenciji izrazila za združitev ter je ta organizacija prva sprožila misel za združitev podpornih organizacij. On upa, da danes izdela načrt, po katerem bo mogoče ugoditi želji .skupnega članstva.
Br. Somrak poroča v istem smislu. Upa, da inta akteri navzočih zastopnikov načrt, katerega naj bi se držali, da pridemo do kakšnega definitivnega sklepa.
Br. Kvartič poroča v istem smislu, s pripombo, da je biio pri S. D. P. Z. in D. Sv. B. že glaso vano' za združitev teh dveh organiza-J cij. medtem ko sta S. S. P. Z. in J. S. K. J. (zaostali za onima, upa pa, da se ta nedostatek "popravi.
Poročilo se vzame na znanje.
Za A. S. B. P. D. poroča br. Fritz, da on ni čla-n te organizacije, temveč le samo zastopnik, oziroma da ga je društvo j pooblastilo, da istega zastopa na združitveni konferenci. Društvo je za združitev ter je voljno »pre-jeiti vse ukrepe v svrko združitve, kateri bodo sprejeti mi tej konferenci.
Poročilo se vaame na znanje.
Br. Novak (poroča, da je govoril z odvetnikom. Odvetnik je pri volji priti na konferenco ter dati potrebna pojasnila.
Predlagano in podpirano, da se ga pokliče, ako potrebno.
Br. Fritz prebere mnenje odvetnika Carl St rover j a iz Chioaga glede združitve .podpornih organizacij, kar se vzame na znanje, j Sledi daljša razprava.
Br. Tavčar poudarja, da je pri »združitvi članstvo glavni faktor. Toda člani morebitne opnicije pa vseeno lahko dokazujejo pred sodiščem, da je združitev le v korist gotovim uradnikom, oziroma v škodo organizacij, kar pa vsakdo ve. da to ni resnica.
Br. Fritz je mnenja, da bi bila opozicija mogoča ediino le tedaj, če bi katera prizadetih organizacij ne bila solvetna.
Br. Novak poroča v istem smislu.
Br. Fritz in br. Somrak sta mnenja, da sta se S. D. P. Z. in D. Sv. Barb, odločili prehitro za združitev. Napaka je bila narejena ker se ni povabilo na isto konferenco tudi S. S. P. Z. in J. S. K. J.
Br. Tavčar pripozna, da se jc (napaka v resnici naredila, upa pa, da se isto v bodočnosti popravi. Pojasnjuje, da je bilo D. Sv. B. zaradi svojega charterja. primora-no nekag ukreniti.
Temu sledi dolga debata in raz-iprava o nagli združitvi S. D. P. Z. z D. Sv. B. K temu govore Pavlovčič, Tavčar, Fritz in drugi, nakar pojasni br. Tavčar, da D. Sv. Barb, ni moglo dobiti novega ali aniendiranega charter j a, vsled česar je bilo potrebno, da se združi s S. D. P. Z. akr v najkrajšem času. kar pa ne bo delaAo za na-daljno združitev nikakih ovir. j
Br. Perdan vstraja pri tem, da se počaka z združitvijo S. D. P. Z. in D. Sv. B. toliko časa, da odgla-•ujejo še S. p. P. Z.,-J. S. K. J. in A. S. B. P. D. za skupno združi-' te v, nakar se »družijo vse prizadete organizacije.	j
Br. Tavčar omenja, da se združimo pod charterjem ene tn zastopanih organizacij. V to disku-' zijo posežejo br. Prostor, Hafner in Weilev .
Zaključek seje. ob 12. uri opol-
DRUGA SEJA.	j
Br. Tavčar otvori sejo ob 1. ur: pop.
Navzoči so vsi prejšnji.
Seje se vdeleže tudi br. N. Pov-še in dva nadzornika S. D. P. Z , zakasneiost pa opravičijo radi za-, niude vlaka.
Sledi nadaljevanje vsporeda predpoildanske seje. I Br. Somrak predlaga, da se pre-I ide na posvetovanje, kateri charter bi bil najpripravnejši in pod katerim naj bi se or«r mizaeije združile. Br. Perdan podpira.
Sledi debata ter pojasnila k temu predlogu.	_
Br. Somrak je mnenja, da če' gresta S. D. P. Z. in D. Sv. B. sej naprej s svojim delovanjem za' združitev, potem D. Sv. B. odpa-! de in se mora ti dve organizaciji] smatrati za eno.	I
Br. Pavlovčič pojasni, da bode imelo Darb. Sv. B. še zapreke pri združitvi vsled opozicije manjšine, ki skuša ovirati združitev. Vsled tega bo dano dovolj časa drugim organizacijam, da odgla-J sujejo istočasno.
Predlog br. Somraka sprejet.
Preide se na poročilo o char-terjih.
Za S. D. P. Z. poroča brat No vak.
Charter se glasi za neomejeno svoto zavarovanja; pod njim se -zamore članstvo zavarovati za' svoto $3,000.00. Finančno stanje je: Čistega imetja je — po zadnji reviziji - .$53,338.65. Ima 3114, članov v vseh oddelkih ter 44t> članov otroškega oddelka. Po-' vprečraa starost članstva je 29 let.' Sol vednost nad 102 odstotka.
Za J. S. K. J. poroča brat Perdan.
Charter se glasi za $1,500.00 zavarovalnine. ima v 15 državah dovoljenje ali licenco za poslovanje. | Ima nad 7000 članov in okroglo! .+'225.000.00 premoženja.	j
Za S. S. P. Z. poroča br. Fritz.
Charter se glasi do $1,000.00 zavarovalnine, ima v 8 državah svojo licenco ter približno 5,000 članov. Finančno stanje je okroglo $100,000.00. Solventnost 103! odstotke.	" {
Za D. Sv. B. poroča br. Pavlovčič.
Ima 4,860 članov in 3,233 otrok. Finančno stanje $93,185,84. Solventnost 103 odstotke. Povprečna starost 32 let.
Za A. S. B. P. D. poroča brat Fritz.
Ima 411 članov. Finančno stanje $3,395.17. Solventnost 110 odstotkov.
Sledijo govori in razmotriva-v prid posameznih charterjev.
Predsednik poživlja navzoče: da se vzdrže vsakega egoizma terse zavzamejo za charter, kateri bi. bil najboljši.	j
Br. Fritz poroča obširneje o charter ju S. S. P. Z. Ker je Š. S j P. Z. inkorporirana v državi Tlii-j nois in ker ima svoj sedež v Ohi-eagu, katero mesto se v obče smatra za centralo naših organizacij, priporoča vsi cd tega charter S. S. P. Z.
V enakem smislu govori brat Kvartič.
Br. Poternel, Novak in drugi govore v prid eha* terja S. D. P. Z. na podlagi ugodnosti, ki jih isti vsebuje in ker je največ članstva nastanjenega v državi Pennsylvania i.
Br. Somrek je mnenja, da se je treba v prvi vrsti informirati, v! kateri državi bi se dobilo najvišje dovoljenje za zavarovanje, ker bodo »lučaji pri združitvi, ki bodo presegali nad *3,000 zavarovalnine.
Br. Tavčar je mnenja, da bo to težko rešiti, ker je mnenja, da imajo države zakon, ki zabranju-je nad tri tisoč dolarjev zavarovalnine.
Br. Marinčič je mnenja, da se. uaj vzame charter J. 8. K. J. kot najstarejše in najmočnejše prizadet e organizacije.	j
Br. Perdan priporoča v daljšem govoru, da se osebni pred-1 sodki denejo na stran ter da se sprejme charter, ki nudi najbodj-še ugodnosti.
Prijavita ne br. Frank Turšič in Anton Jakobe, predsednik in tajnik društva Bonairski Slovenci štev. 79 S. D. P. Z., ki predicants čestitko ter polodita na smo
predsedniak konference krasen šopek cvetlic. Čestitka se glasi:
"Cenjenim zboroval cam! Vrlim zastopnikom tisočerega članstva slovenskih podpornih organizacij na združitveni konferenci! Turner Hall, Johnstown, Pa. — Z udanostuim bratskim veseljem vam pošilja iskrene pozdrave članstvo društva Bonairski Slovenci st. 79 S. D. P. Z. Delujte z vso močjo, da se naš narod čimprej združi potoni svojih otgaui-zaeij! Delujte brez egoizima za narodno edinstvo! — Frank Tur-i «ič, predsednik; Anton Jakobe,| tajnik; Frank Svete, blagajnik."
Vrlemu društvu na čast vstanejo vsi zborovalei ter zakličejo: Zivio! Predsednik se v imenu konference v zbranih besedah,prisrčno zahvali.
Sledi 15 minut odmora.
Po odmoru nadaljevanje debate glede charterja.
Br. Žele poudarja, da vsak zastopnik govori v prid charterja s\oje organizacije, kar značd, da I»o težko priti do definitivnega zaključka. Priporoča, da se da na splošno glasovanje vsemu članstvu in isto naj potem odloči po-i toni splošnega glasovanja.
Br. Novak pojasni, da je dobil ravnokar informacije od odvetnika, da država Pennsylvania nima zakona, ki bi omejeval višino za-; varovalnine, kar znaei. da se zja-niore pod cliarterjem S. D. P. Z. zavarovati za svoto, presegajoč o $3.000.00.
Sledi ol>šinia debata.
Br. Lavrič predlaga iu br. Perdan podpira, da se debata o cliar-terjih zaključi. Predlog sprejet.
Br. Hafner predlaga, da se izvoli za S. D. P. Z. in D. Sv. B. 4 odbornike ter naj isti in zastopniki ostalih organizacij glasujejo I za charter, pod katerim bi se 3iaj ■začasno združili.
Br. Weilev stavi protipredlog, da se od Vsake organizacije postavi enega zastopnika, kateri naj glasujejo za charter, in sicer tajno. Protipredlog podpiran in sprejet.
j Zastopniki so sledeči:
Za J. S. K. J. br. Rudolf Per-| dan, za S, S. P. Z. Fr. Somrak, za A S. B. P. D. Josip Fritz, za •S. P. D. Sv. B. Josip Petenud in za S. D. P. Z. Blaž Novak.
Glasuje se z listki. Izid glas.o vanja je: 2 za S. D. P. Z., 2 za S. S. P. Z. in 1 za Johnstown. Zadnjega se smatra za neveljavnega ter se vsled enakosti glasov šo enkrat glasuje.
I^id drugega glasovanja: Za S. S. P. Z. 3 glasove in za S. D. P. Z. 2 glasova.
j Po odglasovanju se vname dol-1 ga debata, po kateri dva zastopnika, ki pripo2nata, da sta glaso-: vala za S. S. P. Z., sprevidita, da nudi charter S. D. P. Z. boljše u-godncsli, kot pa charter S. S. P. j Z. za združene organizacije. I Vsled izjave teh dveh zastopni-'kov predlaga br. Novak, da se sklep o tem glasovanju zruši ter se ponovno glasuje. Podpira br. Perdan, Sprejeto z večino. Edea glas proti.
Br. Fritz poudarja, da je zato glasoval proti, ker je mnenja, da je bilo glasovanje na podlagi enakopravnosti pravilno ter nikakor ne uvidi potrebe ponovnega ali drugega glasovanja. Po njegovem mnenju nudi S. S. P. Z. ravno take ugodnosti, kakor S. D P. Z. Vsled njegovega vstrajanja, j da je bilo prvo glasovanje pravil-| no, se vname obširna debata, katere se vdeleže Kvartič, Somrak, Perdan, Bavdek, Kavčič, Tavčar in drugi. Na zahtevo štirih članov izmed petih, ki so imeli pravico do glasovanja za charter, da se ponovno glasuje, se glasovanje še enkrat vrši.
Izid glasovanja: S. D. P. Z. dobi štiri glasove; br. Frits so gla-! sovanja vzdrži.
j Br. G os tisa predlaga, br. Marinčič podpira, da zastopniki, ki so imeli pravico do glasovanja, sestavijo pogodbo za združitev I prizadetih organizacij, katero naj predlože na prihodnji konferenčni seji.
Zalkjuček se je ob 7.40 zvečer.
TRETJA SEJA dne 20. oktobra 1917. Predsednik otvori sejo ob 9. uod zjutraj. Prečka se imena zboru-
«	4. i*	ikf. i, am	— — - . _ .
valcev. Navzoči so vsi. Za tem (Jedi čiUnje zapisnika prve seje, katerega se z malimi popravki so-glasno sprejme.
Citanje zapisnika druge seje. Istega se z nekaterimi popravki sprejme.
Prečita se čestitka in vabilo diuštva "Boritelj" -št. 1 S. D. P. Z. u Conemaugh, Pa. Isto vabi vse zastopnike konference na banket, katerega bo društvo priredilo na čast zastoppniokin. Va-biio se hvaležno sprejme.
Prečita se brzojavka, br. Antona Hočevarja, v 1 ateri sporoča, da mu ni mogoče vdeležiti se kon-ference radi raznih (zadržkov. Vzame se na znanje.
Prečita se pismena čestitka br. IvaiLa A. Kakerja. s pripombo, da mu je žal, da se ne more vdeležiti konference vsled bolezni v njegovi družini. Vzame se na znanje.
Odsek za sestavo pogodbe predloži sestavo iste, ker pa pogodba ni še dovršena, se sklene, da se da tozadevnemu odseku časa, da jo sestavi, nakar noj jo pozneje zopet predloži konferenci.
Sledi 15 minut odmora.
Nadaljevanje po odmoru. Seje so vdeleži odvetnik Mr. Robert C. Hoerle, kateri poroča o tozadevnih zakonih, tičočih se združitve organizacij. Povdarja pa, da pride v prvi vrsti v pošte v to, da imajo organizacije sestavljena skupna pravila, ki bi odgovarjala kot eni organizaciji. Nadalje j«? potrebno, da imajo natančno preračunano finančno stanje itd., itd.
Br. Žele vpraša odvetnika, ka ko visoko zamore S. 1). P. Z. po svojem eharterju zavarovati člaai-•stvo. Odvetnik pojasni, tla ima charter S D. P. Z. moč zavarovati člane za neomejeno svoto. Ona lahko zavaruje svoje člane za $1000 ali pa za $100.000. Z.i-kon iz leta 1893., po akterem j" j charter S. D. P. Z. izdan, ne omejuje svote zavarovanja, medtem ko zakon \zva lota 1897 ne dovoljuje nad $10 tedenske bolniške podpore in ne nad $250 posmrt-nine. Tak charter ima S. P. D. Sv. Barbare.
Volitev za združitev pri organizacijah je dvotretjinska večina zakonita.. Odvetnik nadalje priporoča, da stopijo zastopaviki, oziroma glavni odbori prizadetih organizacij v stik s svojimi odvetniki, kateri naj stopijo ž njim v zvezo, da tako sporaiz: nuno sode-lujejo pri sodiščih za združitev prizadetih organizacij. Istočasno doda še več drugih navodil, na-iCLr se poslovi.
Br. Mihael Rovanšek, predsednik J. S. K. J., se vdeleži konference.
Predsednik konference priporoča navzočim, da se energično lotijo dela v smdshi, kakor jim je bilo r&ztohnaČeno po odvetniku.
Sledi čitanjo sestavljene pogodbe, katero je sestavil tozadevni odbor, nakar predsednik zaključi dopoldansko sejo ob 12. uri opoldne.
Četrta seja
dne 20. oktobra 1917.
I*redsednik otvori sejo točno ob 1. uri popoldne. Prečita se zapisnik dopoldanske seje ter se istega sprejme v smislu kot je bil čitam.
Sledi razmotrivanjc o pogodbi.
Br. Fritz poudarja, da ni potrebno, da se pred to zbornico razpravlja o tej pogodbi.
Br. Perdan je nasprotnega mnenja ter priporoča, da se o pogodbi pred to zbornico razprav-Ija
I^redlajtano in podpirano, da so predložena pogodba vzame na znanje.
Br. Ilafner predlaga, da se pogodba prečita točko za točko ter da so o vsaki točki posebej rai-pravlja. Podpirano in sprejeto.
Br. Novak čita pogodbo.
Popravki:
1.	V uvodu pogodbe naj se navedejo natančna imena in kraji sedežev prizadetih organizacij.
2.	V točki 9 se spusti beseda "do konvencije" ter se doda "in poškodninsk podpora".
Br. Novak omenja, da se ni noč ukrenilo, Če se vdeleže prihodnje skupne konvencije samo začasni odbor združene odganizaoije alt vsi odborniki posameznih organizacij.
QLA8 hAftOftA, a. JAN. 191&
Sledi rasmotrivanje. K stvari' govore br. Somrak in Tavčar. j Br. Somrak predlaga, da imajo vi gla vai odborniki vdatijiii j»o-•tamezuih organizacij na prvi kan-j vetu-ji združene organizacije enako; ravnost., kakor ostali delegati in delegatiuje. Podpira br. Ma-lineič. Sprejeto.
Pogodna sc glasi v celoti:
POGODBA, izdelana dne 20. oktobra 1917» meti Slovansko Delavsko Podpor uo Zvezo, Slovensko Svobodomiselno Podporno Zvezo, Jugoslovansko Katoliško Jed noto in Avstrijsko - Slovenskim Bolniškim Podpornim l»ru*tvom.
Svedočba: -Sporaziuime skupne obljube in pogoji *o merodajni za izpolnjevanje istih za vse stranke. Tem potora je odločeno med strankami, da se vse imenovane organizacije ''družijo v eno organizacijo.
Ta pogodba naj m.- smatra kot temeljna podlaga nameravane izvršitve uied strankami, toda ta pogodba in \m dostavljeni pogoji ter amendment! naj se uveljavijo nad strmo k a mi, kadar .so isti sprejeti z dvotretjinsko večino članstva posameznih prizadetih organizacij (razum« naj se dve tretjini glaffujočtt« članov). Vse at ran he se strinjajo s tem, da « pod-vzeliui glasovanjem, na podlagi pravil posamezne organizacije. je isto vri j.* vri o in obvezno združiti iste potom takega glasovanja in X obvestilom o radevi, s čim«-r (postavi v obveznost vsakega čl a na glasovati za ali proti združe-j nju.
V »lučaju, d* potrebna večina člau-Ttva odglasnje v prid združenju, ikfij >e to zg»»di jHxi sledečimi pogoji:
1.	Združena organizacija naj se *ača>um imenuje SLOVANSKA DELAVSKA PODPORNA ZVE
ZA, katere pravila postanejo /. dnem tdnricojt pravomočna za vat člaue sdiužeae organizacije.
2.	Ime za more spremeniti prva konvencija združene organizacije, ka.teru naj se skliče, kakorhitro dobijo ne prizadete organizacije za /druženje potrebno po«t&\ino dovolj« nje.
■1. S časom združenja »e preino-/eiye vseh organizacij S premesti '.a irue Slovanske Delavske Podporne Zveze, katera istočasno prevzame vse obveznosti in odgovornosti vseli organizacij. (Razume naj se do eveiituelnih sprememb pot (in kouvenci je.)
4.	Začazai glavni odbor odru /< ie . igani'acije zvoli seja skupnih odborov izmed vseh glavnih odbornikov prizadetih organizacij.
5.	Bivši glavni uradniki iz»iru-ienib organizacij so na prihodnji Konvenciji enakopravni z delegati.
ti. Članom vee združujočih se organizacij ise po združenju izda certifikate /.a -skupno zavarovalnino njih p«* meznih organizacij brez zdravniške preiskav*-.
7.	< "lasd več organizacij, zava-ri^iii v skupnem /mesku za svoto. za katero ni obstoječega oddelka, zauiorcjn zavarovalnino zviiiati v kakšen vi>ji obstoječi oddelek podvreči pa se morajo zdravniški preiskavi. ali znižali v nižji obstoječi oddelek brez zdravniška preiskave
8.	Vse člane, katerim se izda certifikate izven obstoječih oddelkov vdmiene organizacije, se uvrsti v po%« 1* 11 <*ldelek, v katerega
po zdnerenju ne sprejema novih in ne starih članov.
9.	Vsi člani plačujejo mesečni-«o od zavarovalnine ene aH druge organizacije po starosti, v kateri so k isti pristnpili v smislu N*. F. C. lestvico in p.avil zdru iene organizacije.
10.	(lani, zavarovani pred zdru Žetijem /,a (»olmiko in poskodnin-«fro podporo, ostanejo zavarovani za skupno podporo, za kolikor* »o bili zavarovana pred združenjem pri vseh organizacijah.
11.	V slučaju, da katera izmed prrzadclilt organizacij ne doneže potrebne veetne glasov za združitev, naj zdruienje izvr«1 med organizacijami, katere migi asu jejo v prid združitve.
12.	Cilavnim odbornikom zdru-Jenih organizacij se daj« polno moč rt m vati pri skupnih seji»h vse zadeve ki niso ja*no ornače-ne v tej pogodbi, ali zainorejo priti s tasotn. da jih redijo v splo-ino koriat združene orgaiuaic$e.
godita vse stranke taL' biti ££ Sijem* od v s, h prizadetih strank
j * i t . . .. _ j.
Br. Zorto predlaga, br. Welley poti pirn. se pogodba sprejme z omenjenimi dodatki. Sprejeto z večino. Eden glas proti.
Br. Fiitz izjavi na vprašanje, čemu in iz katerega vzroka ne glasuje za pogodbo, da zate, ker, P*» J.jegoven* mnenju ni bila pogodita pravilno sestavljena, ker j se je tajno glasovanje zrušilo ter so ponovno glasovalo.
Hr. Tavčar na to izjavo odgovarja da se je zato ponovno glasovalo, ker so štirje izmed petih ."•ianov, kateri so imeli pravie« do; glasovanja, zahtevali (ponovno vo-j lite v. ter želi, da br. Fritz to vpo-j števa.
Br. Zorko v daljšem govoru izjavlja. da obžaluje, da se br. Fritz tako tidno drži svoje izjave, apelira pa se enkrat na br. Fritza, da opusti opozicijo.
hr. Fritz vstraja pri svoji izjavi.
Preide se na porazdelitev stroškov za to konferenco ter se sklene. da vsaka organizacija plača svoje zastopnike, stroške za dvorano, zapisnik in dai^e eveutuel-ne *tro«n"> pa sorazmerno.
Predlagano, da se zapisnikarje-' nui pla'a po dnevno. Sosrlainol sprejeto.
Sledi č tanje zapisnika te seje ter se isti sprejme v smislu kot je 1>;1 precitan.
Predsednik konference br. Tav-čar polaga na srce vasem zastopali-, kom in ottbornikom, tla gredo na delu, jrorabijo naj prosti eas v ]>rid itkriižitve tor potom slovenske!,; a časopisja naj skušajo olaai-stvo pridobiti za idejo združenja, j uporabijo naj v>jako priliko med Olaiu svojih organizacij, da jih naklonijo in vnemo za plemenito delo. za narodno ediiLStvo.
Hr. K, Perdan govori navzočim i v istem smislu, doda pa. da je pr»-el čas potrebe, da se narod združi v ozko vez. v pni vrati članstvo tu zastopanih organizacij.
iiovori še br. .M>)iael Kovaušek, 1 pi-edsednik J. S. K. J. Spominja Ijoč se nazaj, ko so organi»icije med Slovenci v Ameriki r;Ls-tle kot gobe po de»žju, bil ?*em mnenja. da je to v največjo korist na-:*<k1u, a danes sem drugega mnenja. In kar se je preje zakrivilo s tein, da imamo danes toliko slovenskih jednot in zvez. naj sc to danes zopet popravi. Danes je potrebna združitev ne samo par •slovenskih organizacij, pae pa bi se morale združiti vse sedaj ob stoječe slovenske organizacije v eno samo. Vpoštevajmo, da so vse hčere na-še^a naroda. Skutvtjmo narodu ohraniti podporno organi-zaeijo in za to zdravilo je združitev.
Predsednik predstavi navzočim br. dr. »Josipa Graheka, vrhoATie-ga (idravnika S. P. D. Sv. B. in J. S. K J.
S tem je dnevni red konference tzčrj>aii.
l»r. Frit« predlaga, br. Novak; podpira, da se konferenca zaklju-| «"i. Sprejeto.
Hr. T a rear zaključi sejo ob 3.30 popoidne. Trunk S. Tauchar
preds»-dnik koaierence. Andrew Vidrich, Aug. Oostisha, zapr^nikarjo.
Slovenske vesti«
New York, N. Y.
Cerkveni odbor župnije sv. Cirila in i let oda naznanja, da ima določeno zadnjo nedeljo v- juniju,' 4. j. 30. junija, za letni piknik v j 1! merald Parku na Ijoug Isl-andu.i na kar naj se blagovolijo ozirati vsa greatemevvyorSka društva.
Brooklyn, N. Y.
Rodbtua Sv al j je bila obdarjena z dvojčki: Josipom in Katin-ko. l>ne 29. decembra je bil krat. pri kalerem sta bila botra Josip in Helena Pogačnik.
Cleveland, Ohio.
Smrt j !ie«la in vnela s se-ls>j k Hotni v sr sio 26. decembra 1917 okrog 9. ire zjutraj vrlo in nadarjeno č. - tro Regino, rojeno PetraiiČ, slovensko vzgojite-lji.-o v Clevelandu. Pokojna za-pn&ča starih.- in brata v Steeltoni, Pa. Njena mati in brat sta prifia v nadi, da jo dobita že živo, a ste dospela pol ure prepozno k Steel-tona. Neizrekljiva žalost je staro mater prevzela ob ve*ti, da je njena ljubljena hči že a- večnosti.
jo je darovala enkrat, če-prai' z "Uajvečjizn zatajevanjem. »edj.j pa Auti v«ilko izgubo, ker je pokojna C*, sestra Regina svojo mater znala lepo tolažiti na staro dni Pogreb pokojne t. sestre Refine je b« iz samostana Notre De me Consent v petek 26. d#e. ob osmi uri K. i. p, '
Naznanila.
I P ti glavni seji dne 2 decembra 1917 je druitvo sv. Joiefs št. 20 JSK-J. v Imperial u. Pa., izvolilo Isledeče uradnike za prihodnje lc-i to 191h.
i Predsednik .Valentm Peternel,
Box 172; podpredsednik John Pust o vrh : J. tajnik Alois Tolar, 242: II. tajnik Maks Pustovrh; blagajnik Frank Dolinar. Hox 34. Nadzorni odbor: Alois Capuder, j John Vi rant in F«aatk Seničar. Zastavonoše.- John Tavčer, Jolin I Mravlja in Maks Pustovrh. Redar John Medved. Vratar Andy Opeka. Posredovalec Jakob Veha r. Vsi v Imperialu, Pa.
Vsi člani gori imenovanega društva se opozarjajo, da se bolj redno vdeležujejo sej in točno ob določenem časti. Oddaljeni člaui naj po«iljaQo mesečne prispevke na kateregakoli uradnika ki naj jih pošljejo o pravem čiasu. da bo nam mogoče odposlati na glavni urad. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem I Narodnem Domu; pričetek je ob ! 1. uri pop.
\ oščim vsem članom in čLaaii-eam srečno novo leto 19IS.
Alojzij Tolar, tajnik.
Vsem potujočim članom društva sv. Roka št. 94 JSKJ. v Wau keganu, Tli., naznanjam, da imam east se nadalje opravljati tajni-j ški posel. Zatorej se v bodoče še obračajte name v vseh društvenih zadevah.
S sobratskijn pozdravom
Anton Kobal, tajnik.	I
1017 Prescott St., N. Chicago, lil.'
Vsem č kanom društva Sokol št. 38 JSKJ. v Pueblo, Colo^ §e tem potom naznanja, da so bili izvo- 1 Ijeui na redni seji dne 9. decein-bra sledeči uradniki za 1. 1918: | j Anton Težak, predsednik; An-,ton Koehevar, tajnik, 1206 lier-vvind Ave.; Martin tiei-sick, J>la- : gajnik. Nadzorniki: Peter Culig, John Culig in John Kolbezen. Bol-«iiški nadzorovalec Aiiton Koche-'
var.	I
•
Seje se više v dvorani društva t sv. Jožefa drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne. Cenjeni člani . se prosijo, da se vdeležijo vsake , seje, ako je le mogoče, tako da nas bo kar največ mogoče na \-sa-ki seji.
Se vam že naprej priporo- : čam in zahvaljujem.
Anton Koehevar, tajnik.
Teiu potom se naznanja, da je društvo sv. Barbare št. 33 JSKJ. , iv Trestle, Pa., izvolilo dne 16. de- i ceni bra sletleči odbor za L 1918:
Predsednik Gregor Oblak, podpredsednik Anton Pintar, 1. taj-
t nik Frank Schiffrar, II. tajnik i Jos. Skerl. zapisnikar Matevž Pe-i ternel; nadzorni odbor: Frank Peternel ill Anton Eržen: maršala: Frank Vehar in Frank Kacin: zastavonoša Vence lj Potočnik, 'poslanea: John Jereb m J<»hn Horvat.
Vsem članom tega društva se naznanja, da se bo za mesec januar pobiralo tudi iza glasilo po 2f> centov od vsakega člana; to naj uvasžujejo posebno oddaljeni člani društva.
Z bratskim pozdravom
Frank SchilTiar, tajnik.
Iz urada društva sv. Petra in Pavla št. 66 JSKJ. v Jolietu, 111., se da na znanje, da je imelo društvo svojo letno sejo in volitev J novih uradnikov dne 16. decembra. Uradniki so bili izvoljeni za leto 1918 sledeči:
Predsednik Ant. Kosiček, 1124 Oakland- Avenue; podpredsednik John Kren; tajnik Anton Bar-bicti, 16P9 N. Broadway; zapisnikar Math. Agnich; blagajnik John Panich. 1607 N. Broadway; nadzorniki: Math. Golobidi, John Filak in Jodiii Živec; nosilci društvene zastave: John Rus, John Rifel in Anton Kosiček ml., za j narodno Jos. Geršič; vratar Ant. Lauš; redittlj Martin Drago van.
Vjsern članom in članicam voščim srečno novo leto 1918, kakor tudi vsem drugim prijateljem in prijateljicam, ki še niso člani in članice nase slavne jednote. Zatorej bi opozarjial vse tiste, ki še niso pri nobenem društvu ali pa kiso ze pri naši JSKJ., da se jim kaže najboljša priložnost, ako se hočete tzavarovati za posmrtnino w $250, $500, $1000 in $1500 ter bolniško podporo dnevno $1 ali $2. S tem boilete pomagali svojim otrokom in samim sebi v slučaju nesreče, ker ne vemo, kdaj nas zadene.	|
S sobratskim pozdi-avoni
Anion Barbich, tajnik.
Vsem članom društva sv. Petra in Pavla št. 51 JSKJ. v Murray, Utah, se naznanja, da so bili na seji dne 5. decembra izvoljeni sledeči uradnik*za leto 1918:
Predsednik Lovrenc Založnik, Box 33, Murray, Utah; podpredsednik John Stepan? I. tajnik Joseph Kastolic, R. F. D. 7, Box 2 G Murray, Utah; II. tajnik Marko Petne; blagajnik John Ogriuc, R. F. D. 7, Box N, Murray, Utah. Nadzorni odbor; Grga Mohorje, John Nučdč in John Jenko. Zastavonoša Ambrož Oergonja. Z bratskim pozdravom
Josip Kastciic, tajnik.
A-----
Dopisi
Gowanda, N. Y. I
Kakor je bilo dogovorjeno pri dništveni seji dne 16. decembra, st-šli b.aio se uradniki obeh tukajšnjih drušitev sv. Jožefa štev. 89 -ISivJ. in Zarje Svobode štev. 325 SNPJ. na božični praznik k skupnemu posvetovanju radi društvene <v orane.
Kakor je vsem cenjenim sobra-toni znauo, se nam najemnina iste vsako leto zviša, kar vaui je oiio naznanjeno tudi letos. In ako bo ^o le tako naprej, bo prišla najemnina tako visoko, da nam bo težavno ali celo nemogoče plačevati; poleg tega se nam pa še lahko vsak čas ukaze preseliti. Torej kaj storiti! Vsakdo da je v svojem najbolj varen in brez iste skrbi, kdaj mu tuji lastnik ukaže pobrati sila in kopita ter se seliti in sc ne vpraša, lioeeš ali noeaš, ali je toplo ali mraz, in naj-rajše se tudi pripeti, da s* kam, kakor je bilo ravno mene doletelo, kajti poprej nisem mogel kupiti domačije, potem sean si jo pa laliko In bil sem četrti v svojem domu. danes pa je nas kakih 18. In ker smo po« s m era o tako napredovali, udi hi mm ne foilo mo goče tudi skupno kaj storiti? Ali ne bi bik) nam mogoče vsaj malo posnemati druge manjše nsselbi-ns ter ni po v*gtoda teh omkrtiti skupno domače ognjijij, kjer bi vzdržavali društvene soje, kamor <bč Be ssreksli v prostih urah, bo-dr-t k branju, tgzanju na karte ah katerikoli zabavi, ki sc ssdaj dogaja po privatnih kišnh, s čemur se pa posebno ne vitMa gospodinjam?
j Ua bi kupUi zemljo m si zgradili modemi dom, smo tm enkrat -poprej ugUmJi, toda je etfife le i pri tem. Teko tudi sedaj qismu
' 'i- ' •
mogli na to veliko mishti, kajti zemlja, nuiterijal in delavci, -vse to je tako drago, da v nfjši naselbin*, ako hočemo količkaj novega graditi, bi ne mogli zmagati. Tako se je prišlo do zaključka, da bi bilo veliko lažje, kupiti eno privatno hišo. Ena je ravne na prodaj v naši sredini, na lepem prostoru, tako da ne bi bilo nobenemu predaleč priti k društveni seji ali h kaki drugi stvari. Hiša je prostorna dovolj za dvorano in za eno družino ter pripravna tudi za prodajalno. Poleg je precej vrta, na katerem si lahko postavimo kegljišče. Cena ni posebno visoka, nekaj nad par tisočakov.
Uradniki obeh društev smo v tem edini, kake misli ste pa ostali sobratje iu sestre obeh. društev, pokažite pri prihodnjih društvenih sejah. Dne 20. januarja pridite. ako 1© mogoče, vsi k društveni seji, da se skupno pomenimo; najprvo, kar je nas članov, in.ako bomo mi vsi edini, potem prosimo še ostale rojake, s ko bi so hoteli vdeleiiti skupne tozadevne seje, na kateri se bo volid tudi tozadevni odbor.
1 Torej združimo sc, primimo za delo z združenimi močan i in mogoče bo *lo. Naj se nikar nik do vsaj izmed vas eobratov ne posiu-ži dela za podii**i, ker to . zna vsak, temveč primimo skupaj za da se kaj doseže in zgradi. Izgubili ne more jpri tem nobeden kajti poslopje in iemlja je (vodno toliko vredna, drugih p0.
Isebnih stroškov pa ne bo in tako bo nanj neslo takojšotje obresti.
K ejdepu žetim vsem članom in članicam ter oetttfcin rojskom in rqjaknyem srečna in vpsjalo novo leto i918. Karod Srrnwa, 1	tajnik društva it 89.
v.: . - -	■
Cleveland, Ohio.
Kot predsednik združevalnega odbora JSKJ. imam dolžnost, da nekaj spregdvorini radi združenja jednot in zvez ter da nekoliko! pojasnim članom in članicam, da 'bodo nekoliko bolje na jasnem1 glede združevalne konference, katera se je vršila dne 19. oktobra 1917 v Johnstownu, Pa.
Korespondiralo se je od zadnje konvencije JSKJ. in dopisovalo na vse podporne organizacije, katere so bile v akciji za združenje. Ka kor drugam, tako sem tudi! večkrat pisal na našega gl. tajnika J. Pishlerja in pa na gl. blaga j nikji G. L. Brozicba, da mi dasta nekakšna dobra navodila, iu posebno sem apeliral na sob rat a Brozicha, ker prepričan sem bil, da mi oseba, kot je on namreč, kakor šestnajstletni glavni tajnik velike organizacije, pri tem truda polnem delu lahko veliko pomaga.
In v resnici sem dobil vedno' isti odgovor, da z navdušenjem podpira prekoristno idejo združenja, ker le ta je edina prava -pot. pot. da reši eno ali drugo organizacijo prej -ali slej propada. In ravno" v tem smislu nii je odgovarjal sob rat J. Pishler. Kakorhitro pa sta videla, da se je v res» niti po zelo trudapolnem delu nekaj naredilo, da smo se pripravili za skupno konferenco, dobri sem vedno isti odgovor, da naj se držim naše resolucije, namesto kakega stvarnega pripomočka v prid združenja. Resnica je tudi. da mi je brat tajnik poročal, koliko odstotkov da ima naša jednot a in pa da imamo postavno dovoljenje (licenco) v 15. državah, to je več, kolikor imajo ostale slovenske organizacije v Ameriki. To je vse, kar sem dobil dobrih navodil iz gl. urada Iz Ely, Miivn.
Nadalje, ko sem pisal na glavni urad, da naša resolucija ne odgovarja povolino v vseh točkah, po-
Isehno v prvi točki, sem dobil odgovor od br. Brozicha z dne 15. i septembra 1917, namreč, če postava zahteva zdravniško preiskavo vseh članov, če se dn pred združenjem nameravani organizaciji novo ime, je potem najbolje, da se ptikkq>imo začasno k eni organizaciji ter šele potem, ko smo združeni, izvolimo novo ime. Pri tem tudi povdarja, da od njegove strani ne bo prav nič oporekal, da čim preje se združimo ter naredimo eno močno organizacijo, te*ii bolje bo za nas vse.
Torej poprej, ko še ni prišlo tako daleč, ker mogoče je še marsikdo mislil, da sploh iz te moke ne more še priditi kruha, se je od! vseh strani podpiralo in celo poudarjalo prekoristno idejo združenja slovenskih jednot in zvez sedaj pa, ko sc je že takorekoc temeljni kamen postavil, kar je po mojem skromnem prepričanju ' najtežje, pa se je začelo ravno od ' iste strani nasprotovati. Lahko bi povedal že na tem mestu, kaj je vzrok k temu koraku, toda 'zaenkrat še zamoleim.
Očitati se mi je začelo sedaj, da na skupni konferenci, katera se je vršila v Johnstovvnu, Pa., se| nisem držal rewolucije in da naša j JSKJ. niti v poštev ni prišla, kar moram takoj na tem mestu reči. da ni resuiea. Pripoznani pa. da je konferenčni zapisnik nekoliko pomanjkljiv in to v tem, kar sem' jiaz vse poročal ali priporočal v \ prid naše JSKJ. Pomisliti pa moramo tudi , da so vsi zastopniki einako na široko in ua dolgo poročali in skušali pridobiti vse vsak za svojo organizacijo, katero so zastopali. Kakor je spuščeno mo- i je poročilo v zapisniku, tako je' tudi od drugih zastopnikov. Gotovo je tudi, da je pomanjkljiv zapisnik, kar sem poročal, da koliko hna naša JSKJ. odstotkov in| pa da bi bila naša jodoiota maj-»Ijripravnejša za začetek. Povedal
seni tudi zboroval com, da imamo licenco v 15. državah. In zapisnik tudi jasno označuje, da je bila naša jednota predlagana za začetek. Nadalje pa, ko sruo vse bolj natančno r&zmotrivali, smo prišli do zaključka, da je SDPZ. najbolj pripravna za začetek.
Pogodba, narejena na konferenci, je popobionm podobna naši resoluciji in po mojem mnenju je zelo merodajna. Ali ni zapisano v pogodbi točka 2. t .ko le:
"Ime zaniore spremeniti prva konvencija združene organizacije katera naj so skliee, kakorhitro dobijo vse prizadete organizacije za združenje potrebno iu postavno dovoljenje/*
In ali ne da točka 1*J. v pogodbi vso pravico, tla glavni odborniki prizadetih organizacij rešujejo iu popravijo, kar je slabega ter nadomestijo z dobrim *
Vprašati le hočem na tem mestu, kar je tudi moja dolžnost: Zakaj ni glavni urad razposlal na vsa krajevna društva JSKJ. tiskano pogodbo in zapisnik združitvene konference ' Kejti glavni tajnik J. Pishler mi potrjuje prejem že z dnem 5. novembra 1917 vseh listin, tikaj<M*ih s*- združenja i« do danes, kolikor mi jo iziiano. društva še niar niso prejela!
Upam pa, da se si^iaj društva sama zdramijo iu da poiščejo, k jo je \zrok nasprotstva ter zahtevajo. kar je pravilnega in da o tej i p rek o list ni zi devi združenja nekoliko več debatirajo.
Torej naj zad< sto je zaenkrat "ni ako kako društvo želi nadaljnega (pojasnila v tej zadevi, sem vedno no razpolago vsakemu.
H kancu pa želim vs« m članom in članicam srečno in veselo novo leto 191S ter vas pozdravljam vnš sobrat
Rudolf Perdan. predsednik združevalnega odbora (Nadaljevanje na 5. strani.)
Vojno-varčevalne znamke
in Slovenci.
Zelo ugodna in redka prilika se nam nudi ravnosedaj z nakupovanjem vojno-varčevalnih znamk prihranjeni denar nadvse varno in z dobrimi obrestmi naložiti, zaeno pa tudi pokazati vladi in podanikom Združenih držav, da smo vredni zaupanja, ker nas vsled^napovedi vojne Avstroogrski ne smatrajo za sovražnike. S tem smo obvarovani ogromne škode ter rešeni iz zadrege, katera bi bila prinesla ne-državljanom mnogo skrbi, neprilik in razočaranj.
Za nas Slovence bo najpripravnejše, da kupujemo znamke, katere bo mogoče dobiti skozi mesec januar po $4.12, vsak prihodnji mesec do konca decembra 1918, bodo stale po en cent več; iste bomo prilepo-vali na takozvani vojno-varčevalni certifikat, ki je načrtan in ima prostora za 20 takih znamk. Po preteku 5 let, to je dne 1. januarja 1923, bo izplačala zakladnica v Wasliingtonu, ali pa katerakoli pošta v Združenih državah znesek $5.00 za vsako, na certifikatu prilepljeno znamko, ali pa za ves polepljeni certifikat z 20 znamkami znesek $100.00.
Pri dvajset znamkah, katere stanejo tekom meseca januarja 1918 $82.40, bomo pridobili $17.60, ali pri cm znamki 88 centov. V slučaju, da bi bil kdo kdaj pozneje, ko bode kupil znamke v denarnih potrebah, ali pa bi jih hotel zamenjati v gotovi denar, ga bo zanje dobil laliko nazaj vsak čas, na odpoved, po preteku desetih dni s približno 3% obresti, najsibode na katerikoli pošti v Združenih državah.
Omenjene znamke prodajajo vse pošte in banke sirom Združenih držav. Priporočati bi pa bilo, da se jih Slovenci kolikormogoče nabavijo pri naši tvrdki, da potem lahko pokažemo s skupnim zneskom, kaj smo vsi skupaj storili za deželo, katera nas je sprejela v svoje naročje, nam dala kruha in zaslužka, kakor bi ga ne bili našli nikjer na svetu.
Ako se bodo rojaki odzvali našemu klicu v polni meri, v korist samim sebi, in slovenskemu narodu za ugled, bomo imeli obilo dela in skrbi brez zaslužka, toda z veseljem smo pripravljeni za velevažno stvar storiti vse, kar je v naši moči.
Na celem svetu se dandanes ne more denarja bolj varno in obre-stonosno naložiti, kakor v vojno-varčevalnih znamkah Združenih držav. Vsak jih zamore dobiti v vrednosti en tisoč dolarjev, in ne več. Sezite po njih brez odloka, vsak po svoji moči.
Kadar nam pošljete den^, priložite 16 centov v znamkah za poštnino registriranega pisma, v katerem vam bomo poslali znamke.
Pripravljeni smo tudi vojno-varčevalne znamke hraniti pri nas, in v takem slučaju se nam naj posije pleg denarja za znamke le 3 cente za poštnino pisma, v katerem bomo poslali potrdilo.
Vsako naročilo naj bode podpisano z lastnoročnim podpisom istega, ki bode kupil znamke.
Tvrdka Prank Sakser
In
Slovenip Publishing Co.
8Š OOSTLAHDT STREET,	NEW YORE, N. Y.
0VA3 SABO&A. TI. JAK. 1018.
Margarita Gautier
Spisal Aleksander Dumas (Sin).
IV.
Dva dni potzjieje jt- bila prodaja popoln<mui končana in izkazalo je, da je prišlo v blagajno čez sto-petdeset tisoč fiunkov.
Upniki >o di razdelili dve tre-lini in Alargerititti dediči, ena se *tra in en nečak, so dobili osta-uek.	$ [>1
Ta sestra je uiorala pač gledati, ko ji pisali. da je jKidedovala skoraj peideaet tisoč frankov.
Treltklo je bilo Šest sli sedem let, odkar ni več videla svoje se-' stre, ki je bila nekega dne Ugi-nila brez mk^a sdedu, ne da je kdo izvedel po njej ali po kom drugem le še pičieo o njenem življenju od tega časa dalje.
Prihitela je na to poročilo takoj v Pariz in vsi, ki so poznali Margerito. se niso mogli dovolj načuditi, ko so videli, da je njeiui sestra krepko in lepo kmečko dekle. ki ni dotlej še nikdar zapu-stila svojega rojstnega kraja j
Postala je torej kar čez noč bo gata. ne da bi imela le najmanjšo1 slutnjo o izviru tega svojega bogastva.
Vrnila se je, kakor sem izvedel pozneje, nemudoma zopet na de čelo, z globoko žalostjo po pokoj-] ni sestri v srcu, za kuitcro se je pa znala edškodovttiU s štirimi od sto na leto.
Vse te okoinosti, katerih se je v Parii.u, te;u ognjišču vseh škandalov, sprva toliko govorilo, so polagoma izginili ljudem iz spo-l mina, in t elo jaz sem bil že skoro! pozabil, kaj sem imel pravzaprav opraviti pri teh dogodkih, ko mi je nov slučaj odkril celo Marge-1 ritino življenje, in *o me pretresljive podrobnosti niene usode napotile, da sem se lotil pisati to (povest.
Tri ali štiri dni pozneje, ko je bilo njeno prazno stanovanje pripravljeno, da ga oddajo zopet v najem, pozvoni naenkrat nekega jutra pri mojih vratih.
Moj sluga, oziroma vratar, ki je opravljal pri meni posle služabnika, mi je prinesel posetnieu in rekel, d* želi gospod, ki mu jui je izročil, govoriti z menoj.
Pogledal sem posetnieo ill či-' tal:	j
"Arrasnd Duval."
Trudil seiu se domisliti, kje seut že videl to ime, in se spomnil j naenkrat, da je stalo na prvi stra-1 ni Knjige 4,lHanon Lescaut".
Kaj hoče ta človek pri meni *j 1 kazal »eni slugi, naj ga takoj; pripelje.
I gledal sem plavoiasega, viso-i kega, bledega mladega moža v j potni obleki. Očividno se n: bil preoblekel že več *ini, da, niti o-krta č>ti se mu menda ni bilo dalo. kajti bil je \(s zaprašen.
(iospod Duval me ni prizadeval skrivati, kako je potrt, in s solza nu v očeh, s tresočim glasom je pričel;
—	(»o*pod, oprostite mi moj poset izi mojo opravo, toda na ta k* reči m* Wo vek oAra itak samo, dokler je 4e prav mlsd, in bjUo »s« upal, da mi ne zamerite. Hrepenet sem poieg tega s tako silo, «1* oi se dam« govoril z vami, da' •wtm prišel kar naravnost sem, nt. da bi bil le obrnil v hotelu, ka-«iM»r »eiii dal spraviti svoje reči. In »e seat se bal. dasi je tako zgodaj. iL. vas ive najdem več doma.
Prosil miu ga, naj sede poleg <*Cnjs. Spustil se je na stol, vzel TOto iz i«-pa in si za hip pokril obraz. Tiho ihtenje mu je stresalo celo telo.
—	C ud no se vam mora zdeti, je nadaljeval * žalostnim vzdihom. — kaj hoče pri vas ta nepoznani «itovek. ob tej uri, v taki obleki in jokajm kakor kak otrok. Glejte, atato prihajam, da mi storite veliko ljuba v.
—	Govorite, popolnoma sem vam na razpolago.
—	Vi Kte bili pri dražbi v kisi Mar**ritc Gautier.
Pri tej henedi so ga zopet pre-marala ču*t\»-, ki j«h jc bil za hip obvladal in prisiljen je bil epet zakriti si a foka.ui
—	Gotovo te vat« hUm j-uy i*.n js jecljal; — pro*«ta še enkrat, .opro^tU mi in b-xiitc u ver jeni
Jkfc* 2it>» mV.ltr n« i^tm!..™ • ■ f i-n_
»** 111 "" f^win .»p-gjPQa, ki imate z menoj l^r """" Gospod DavaJ. aacE oiigavo-
liko olajša vaše trt*lj«uje, povejte mi takoj, kaj mi je mogoče ukreniti za vas. in videli boste, da bom ves vesel, če se mi to pov-»či.
Njegova žalost mi ga je delala ljubega in odločen sem bil, storiti zanj. kar le morem.
Nadaljeval je torej:
—	Vi ste nekaj kupili pri razprodaji Margerite Gautier/
—	Da, eno knjigo.
—	"Manon Leseaul" ?
—	Ravno. Da.
—	Iu imate ate to knjigo ?
—	V moji spalnici je.
Kakor da »e mu je odvalil velik kamen od srca pri tej vesti. Zahvaljeval se mi je, kakor dn seru mu storil bog ve kako dobroto, ker sem shranil to knjigo.
\ >tal sera, stopil v spalnico po knjigo ter mu jo izročil.
—	Da, ta je, ta je! je vzkliknil ko je pogledal prvo stran ter listal naglo dalje. — Da, ta je!
Iu dve težki solzi sta mu padli na knjigo.
—	Dooro! je vzdihu il in obrail svoje oči vame. Nič več ni skrival, da joka in da se nc more ubraniti solz. — Ali vam je veliko na tej knjigi!
-- Zakaj me vprašujete T
—	Ker sem vas prišel prosit, da jo daste meni.
—	Ne vzemite mi za zlo moje radovednosti, sem pristavil. — Torej ste vi tisti, ki jo je podaril Margeritif
—	Da, jaz.
—	Knjiga je torej vaša, vzemite jo! Srečen sem, da vam jo morem vrniti.
—	Toda— — gospod Duval je bil v močni zadregi — na vsak način vam dani vsaj toliko zanjo, kolikor je stala vas.
-- Dovolite mi, da jo vam smem podariti. To sploh ni cena, kar d^ človek za kako stvar pri taki razprodaji, in jav. se niti več ne spominjam, koliko seni dal.
—	Sto frankov ste dali.
—	Da, sem pritrdil in v zadregi sem bil to pot jaz. — A kako veste vi to?
—	Popolnoma priprosto. Upal sent dohiteti še Margeritino dra-j žbo, a prišel sem šele danes zju-l traj. Hotel sam imeti karkolisi-bodi od nje z:i spomin in tekel s*mii h komisarju ter ga prosil dovoljenja, da pregledam seznamek razprodanih stvari ter imena kupcev. Videl sejn, da ste to knjigo kupili vi in sklenil sem takoj, da vas naprosim izanjo, dasi je zbudila cena, za katero ste jo do/bili, v meni bojazen, <ia veže morda tudi vas kak poseben spomin na ta zvezek.
In res je bilo slišati iz teh nje-covih besed strah, ali nisem morda t trni jaz poznal Margerito tako. kakor jo je moral poznati om.
Podvizal sem se, da ga pomirim.
—	Margerito sem poznal jaz °.atuo z videza — rem mu rekel —| in njena fiurt je napravila name vtisk, kakor L'a pač vedno napravi na mladega človeka smrt lepe ženske, ki siuo jo radi sreča vali v življenju. Hotel sem kupiti pač tudi jaz karsžbodi pri njeni dra žbi ter sem se oprijisl ba:; te knjige in višal njeno eeuo, sani P»ug ve, zakaj; morda samo zale, <la sem jezil nekega gospoda, ki jo jej hotel imeti po vsej sil. in ki 1111 jej očividno ni privoščil. Ponavljam vam iorej, da je knjiga vašo raz4>olago ter prosim vas znovie, vzeniito jo, da je ne boste imeli, kakor jmz, % dražbe, in da postane med uaioa začetek daljšega znanja in ve rje prisrčno*? i.
—	Prav, je prikimal in nu stisnil roko. — Sprejemam torej vašo velikodušnost in vam zatrjujem, da bom vam hvaležen vse svoje življenje.
Mikalo me je pač, da bi popna-šal Ari na uda kaj več o Margeriti, kajti tistih^ par vrstic na prvi -strani, njegovo potovanje ter strast, da dobi to knjigo v svoje roke, so vzbudile vso mojo radovednost, toda bai sem se, da bi ga s temi vprašanji ne spravil na misel, da sem se branil ujegovega denarja samo zato, da bi dobil pravico, vmešavati se v njegove
Rekel bi, da je uganil moje želje, kajti prišel je sam od sebe: j —Ti ste rataK to knjigo'
—	Kaj ste si mislili o onih dveh vrsticah, ki sein jih bil napisal? i
—	Razumel sem takoj, da se je bilo dvignilo v vaših očeh nbogo dekle, ki ste mu darovali to knji-' .»o. visoko nad vse vrste svojih to-j varišic, kajti niti na um ni mi pri-, >lo, da <bi bil Vzel te besede kot samo navaden poklon.
—	In prav >te me razumeli, go-pod! To dekle je bilo pravi an-
^jel. Niite — mi je rekel —, eitajte lo pismo.
In ponudi! mi je list, ki mu je le predobro poznalo, kolikokrat ga je bil revež že prečitul.
Odprl sem ga in čital sledeče:
Ljubi moj Aru;and!
Prejela seni tvoje pismo. Ostal si vedno enako dober in hvaležna sem Bogu za to. Dr., dragi prijatelj, bolna sem, bolna na bodezni, ki ni še nikdar pokazala usmiljenja. Toda skrb in ljubezen, ki mi jo skazuješ, olajšuje brezkončno .moje trpljenje. Zavedam se dobro, da mi ne bo nikdar več dano stisniti roke, ki je pisala to pismo, to dobro pis mo, ki bi me njegova vsebin'a ozdravila, če bi jne moglo Š3 kaj ozdraviti. Ne bom te videle več, zakaj smrt je l>Liru, in tisoč in tisoč ur hoda naju loči U-bogi moj prijatelj, tvoja Margerita se je tako vsa, vsa izpremenila in morda je •bolje, da je ne vidiš rajši nikdar -več, kakor da bi jo videl tako.	_ 1
Vprašuješ me, ali sem ti odpustila. O, to tvoje veliko srce, — spoznala sem ga popoln cm a. liaš zlo, ki si mi ga hotel storiti, mi je pokazalo vso tvojo ljubezen. Celi mesce sem že v postelji, a toliko mi je na tvojem spoštovanju, da pišem vsak dan dnev-1 nik svojega življenja, odkar sva se ločila: in nadaljevala ga bom, dokler me ne zapustijo vse moči.	j Če je tvoja udanost res vsa iskrena, Arinand, pojili k Juliji Duprat, ko se vrneš, ona ti izroči ta dnevnik. Tam najdeš vzroke in razloge z:i vse, kar so je zgodilo med nama. Julija mi je resnično dobra; često govoriva o tebi. Bila jc pri meni, ko je doŠel tvoj list, in plakali sva obe skupaj, ko sva ga oitali. Za slučaj, da bi mi ti ne bil pisal, sem ji naročila, da ti izroči te zapiske, ko se vrneš v Francijo. Ne zahvaljuj se mi zato i To redno vračanje nazaj, v dneve, ki so bili edini srečni v tem mojem življenju, mi je v neizrekljivo slast, in če najdeš ti, ko boš čital, tam notra dovolj, da mi vse odpustiš, kar je bilo, mi bo to v večno tolažbo. i Hotela bi ti zapustiti kaj v spomin, a vse so mi zarubili, ničesar ni več mojega. j Ali ramumeš, kaj se to pravi f T mir ara in e svoje mrtvaške ostelje slišim zunaj enakomerne korake čuvajeve, ki so ga poslali moji upniki sem, da se pač nikdo ne dotakne in ne odnese česa, kar je bilo moje, in da mi pač ničesar ne ostane, če bi ne umrla. Upaim da počakajo vsaj konca, predno zapoje boben —
O, ljudje so1 brez srca! Toda ne: — Bog je, ki je pravičen in neizprosen.	j Tako torej, ti, ti, moj ljubi, pridi k dražbi in kupi kaj, ker, ako bi dela le najmanjšo stvar zate na stran, in bi me zasačili, prijeli bi tebe, £ei» da si kradel.
• O, žalostno življenje to, ki ga zapuščam!
Kaok bi «e mi Bog pokazal usmiljenega, če bi dovolil, da te vidim, predno eatisnem oči! Toda, kakor vse kaze — z Bogom, * Begom, ti moje vse! Oprosti, da že neham, a oni, k me baje še adravijo, so mi vzeli že tbo kri, in moja roka sama noče več dalje.
Margerita Gautier.' ' (Dalje nrihodnjiA)
Mor hrrUški bit. V Zagrebu je izšla prva številka
pod naslovom "Hrvatski žel jezni-čar" \ a naloga mu je zastopati interese hrvatskih železničarjev.
I	1
je v Božni dokni fe.'§fr*ri Ljablja-' ni učenka VI. razreda ljabljanke-
■ " -	"	ii <mmmmrn•
. _______ _ _ _ :_« . ^ ' ..
Dopisu
(Nadaljevanje s 4. strani.)
•	inaiauapolis, lncl.
! Ravno s^?daj, ko se končuj o ! društveno delovanje za leto 1917 i in nastopamo novo poslovno leto 11918, si štejem v dolžnost, da egovorim na tem mestu nekaj besed članom društva sv. Jožefa št. 43 JSKJ.
' Ker je društvo na -lan-tvu zelo dobro napredovalo, kajti danes šteje nad 2">0 članov v vseh treh oddelkih, zato je vsakemu jasno, | da ima društveni tajnik mnog J | dela. dii iz].K>bii društvena in jed-inoline zahteve. Kot predse<lnika me veže dolžnost. d*i opozarjam eelokupuo članstvo, da izpolnnje-te vse dolžnosti, katere vam predpisujejo pravila ter redno plačujete mesečne doneske in nikar lie odlašajte vedno do zadnjega dneva. Mesečna poročila z denarjem vred morajo bati v uradu gL tajnika vedno do zadnjega dneva v mesecu. Zato iiaj članstvo vedno pravočasno plačuje in kakor je pri nas v veljavi, do vsakega 20.j v mesecu. Tajnik ima potem 3 do' 4 dni « asa. da vse potrebno uredi' in pravočasno odpošlje v glavni urad. Naj si vsakdo zapomni, da bo vsak k rat kom a lt) suspendiran.1 ako ne plača pravočasno mesečnih prispevkov.
Kaj vsakega zadene ob času bolezni, ako je v suspendaeiji. ni
treba tukaj še posebej razlagati. Pazite tedaj sami, da nc pridete v nesrečo. Opoearjam tudi one, ki z bole, da se oglasijo za bolniško podporo pravočasno; naj se ravnajo po pravilih, ki jasno povedo, kaj imate vse storiti v času bolezni. Vse to je treba vpošteva-ti, dai pri društvu ne bo nepotrebnega govoričenja in-prepira. Storite svoje dolžnosti napram društvu in bodite prepričani, da bo tudi društveni od'bor vedno izvrševal svoje d ^žnusti Ako bodete vse to storili, potem ste lahko zagotovljeni, da bomo tudi v letu 1918 lepo napredovali, kot smo v minulem letu. Prepričan scan, da nam je napredek zagotovljen, ako se bodo člaaii dobro seznanili s pravili.
Vdeležujte se pridno društvenih sej, da vam bodo znand vsi društveni ukrepi, da se morete po njih ravnati; potem bom prepričan, da bomo vedno v miru lepo koi-akali naprej do zaželjenega cilja in bomo šteli koncem 1. 1918 i vsaj 300 članov.	,
H koncu pozdravljam vse člane Ln članice JSKJ. ter želim vsem srečno novo leto.
Tonv Gerbajs, pre-.isednik društva sv. Jožefa št. 45 JSKJ.
i
INICUATIVNI PREDLOG DRUŠTVA SV. JANEZA KR8TNIKA,
štv. 37 J. S. K. J., Cleveland, Ohio.	j
Sozi dolgih sedem let trošijo ameriški organizirani Slovenci čas' iu denar ter ugled za prepotrebno združenje naših podpornih organizacij.	i članstvo je sedaj postalo uvrejeno, da bi moralo že davno priti uo združenja, ako bi ne nasprotovalo temu koraku par osebno zainteresiranih strani. ' Društvo Sv. Janeza Krstnika, št. 37 J. S. K. J. v Clevelandu, O., ki čuti živo potrebo in nujnost, da se napravi vse potrebne korake, da pride čimpreje do združenja, je sprejelo imcijativui predlog in sklenilo na svojem občnem zboru, dne 16. decembra 1917 da priobči .r Glasilu ta inicijativni predlog, za združenje podpornih Jednot in Zvez, ter ga da članom in članicam J. S. K. J. v presojo, da o njem glasujejo.
Za podlago temu inieijativnemu predlogu si je društvo Sv. Ja-enza Krstnika št. 37 J. S. K. J. vzelo pogodbo, ki je bila napravljena in potrjena na združitveni konferenci peterih velikih organizacij in sicer:	i S. D. P. Z., S. P. D. Sv. B., S. S. P. Z., J. S. K. J., in A. S. B. D. dne 19. oktobra 1917 v Johnsto\vn-u, Pa. j Pogodba se glasi: i Sporazumne skupne obljube in pogoji so merodajni za izpolnjevanje i i za vse stranke. Tem potom je odločeno med strankami, da se vse imenovane organizacije združijo v eno organizacijo, j Ta pogodba naj se smatra kot temeljna podlaga nameravane izvršitve med strankami, toda ta pogodba in vsi dostavljeni pogoji in
amendmenti naj se uveljavijo nad strankami, kadar so isti sprejeti z dvetretjinsko večino članstva posameznih prizadetih organiza cij (razume naj se dvetretini glasujočih članov). Vse stranke se strinjajo s tem. da s podvzetim g'asovanjem na podlagi pravil posamezne organizacije, je isto veljavno in obvezno združiti iste potom takega glasovanja in z obvestilom o zadevi, s čimer postavi v obveznost vaaaega člana glasovati za ali proti združenju.
V	slučaju, da potrebna večina članstva odglasujc v prid združenju, naj se to zgodi pod sledečimi pogoji:
1.	Združena organizacija naj se začasno imenuje Slovanska delavska podporna zveza, katere pravila postanejo z dnem združenja pravomočna za vse člane združene organizacije.
2.	Ime zamore spremeniti prva konvencija združene organiza-ciie, katera naj se skliče, kakor hitr® dobe vse priza4ete organizacije za združenje potrebno postavno dovoljenje.
3.	S časom združenja se premoženje vseh organizacij premesti na ime Slovanske delavske podporne zveze, katera istočasno prevzame vse obveznosti in odgovornosti vseh organizacij. (Razume naj se do eventue'nih sprememb potom konvencije).
4.	Začasni glavni odbor združene organizacije izvoli seja skup nik glavnih odborov izmed vseh glavnih odbornikov prizadetih organizacij.
5.	Bivši glavni odborniki združenih organizacij, so na prihodnji konvenciji enakopravni z delegati.
6.	Članom več združujočih se organizacij, se po združenju izda certifikate za skupno zavarovalnino njih posameznih organizacij brez zdravniške preiskave.
7.	Člani več organizacij, zavarovani v skupnem znesku za svo to, za katero ni obstoječega oddelka, zamorejo zavarovalnino zvišati v kakšen višji obstoječi oddelek, podvreči pa se morajo zdravniški preiskavi, ali znižati v nižji obstoječi oddelek brez zdravniške preiskave.
8.	Vse člane, katerim se izda certifikate izven obstoječih oddelkov, združene organizacije, se uvrsti v poseben oddelek, v katerega se po združenju ne sprejema novih in ne starih članov.
9.	Vsi člani plačujejo mesečnmo od zavarovalnine ene ali druge organizacije po starosti, v kateri so k isti pristopili v zmislu N. K. C. lestvice in pravil združene organizacije.
* 10. Člani, zavarovani pred združenjem za bolniško in poškod-ninsko podporo, ostnejo zavarovani za skupno podporo za kolikor so bili zavarovani pred združenjem pri vseh organizacijah.
11.	V slučaju, da katero izmed prizadetih organizacij ne doseže potrebne večine glasov za združitev, naj se združenje izvrši med i rganizacijami, katere od glasujejo v prid združitve.
12.	Glavnim odbornikom združenih orzanizacij se daje polni, jnoč reševati pri skupnih sejah vse zadeve, ki niso jasno označene v tej pogodbi ali zamrejo priti s časoma, da jih rešijo v splošno korist združene organizacije.
V	potrdilo, veljavnosti te pogodbe za vse stranke ima biti potrjeno od vseh prizadetih strank z njihovim polnim imenom in last-nnt-r>čn'm podpisom gL predsednikov in tajnikov in vtisov uradnih pečatov.
Iskreno zato poživljamo vse člane in članice podrejenih drn štev J. S. K. J. da na svoji prvi redni seji razpravljajo ter odgla-sujejo o tem našem inicijativnem predlogu.
Prosimo bratsko, da si predoči vsako društvo silno potrebo ]>o združit -i naših Jednot in Zvez ter, da zato podpirajo z glasovanjem naš predlog za združitev.
Rezultat glasovanja pa prosimo, da priobčijo v Glasilu J. S. K. J. in da obenem poročajo svoj sklep glavnemu tajniku.
Z bratskim pozdravom i t
Anton Branisel, predsednik.	Jakob Debevec, tajnik,
Frank Millavitz, blasrajnik.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI EtiOU~EN8KI DNEVNIK V ZDRUŽENIH BRŽ A V AH
' - - — - - - ■ " --- -------m	_ ______ _ _ ____ ___
SLOVENSKO-AMERIKANSKI

za leto 1918.
Basen koledarskega dela ima Se sledečo vsebino:
.Pesem.
Važen zgodovinski dokument. Popolen pregled svetovne vojne. Praznik v Petelinji vasi. Prag.
Problem Alzacije-Lotarinške.
Ukradeno pismo.
Red.
Veliki dobitek. Razno o otrocih.
Doživljaj francoskega tnrcatista. Veniselos.
0 postanku koledarja. Nemški napadi s plinom. Živali in aeroplani. Ruska revolucija.
Program ruske socijalistične stranke. AforizmL
Normalni potek ruske revolucije. Rusija.
Nemški cilji in Rusija. Padec rodbine Romanovcev. Prednost brzojava. Pesem jetnikov. Kozaki in njih vojska. Litvinski kmetje. Nevidna poslanica. Buehara.
Čudne pogrebne določbe. Album.
Krščanska svatba pri Kafrih. Večni koledar. Petelinji boji Nekaj za gospodinje.
Oglasi.
Koledar krasi nad trideset slik, izmed katerih jih je skoraj polovica s soške fronte.
Stane 35 centov.
Naroča se pri:
Slovenic Publishing Company
82 COBTLAHDT STREET,	11 , 1	NEW TORE CITY, N. Y.
GLAS NARODA, 3. JAN. 1918.
ILOVIIIKO
jtiolp. iniitvo
sviti Barbara
«A ODIHJimB D&2AVE SEVERNE
■m
•ede*: FOREST CITY, PA.
U LAVNI URADNIKI i riwi—rtnlt: r. a. TACCHAB, «74 iU«; A»e., Rock Sprtags,
PedpredaMlnlk: J VKOB IXJLKNC. bo* 181. Broughton, Pa. rajnik: FRANK PAVLOVClC, boz 647 Forest City, Fa. ftancCnl tajnik: AVOrST GOSTlSA, box 810, Forest CJlty, Pa, Blagajnik: J<MSIP MARINClC. 5806 St Clatr Ave., Cleveland, Obla. »omašmi blagajnik la zaupnik: ANT. HOCHEVAR, RFD. No. 2 box Ti, Hrtdaaport. Oblo.
NADZORNI ODBOR:
PrtelMom* oada udbora J OH IP PETERNEUL, box M, Wlllosk. Fa. 1 nadaornik: J KRN tU HAFNER, boa 06. Burdine, Pa. a aadaornlk: IVAN GR06EU, 886 E. 137tL 8L, Clevelaj*. Obte,
POROTNI ODBOR: rrxi—rtnlk porot odbora: MARTIN OBREŽAN, boa 72, M. Mineral, Kam 4- porocalb; FRANC TEROPČIČ, R F. D. No. S, Ua 14«, Fort Smltb, Ar*, t. porotnik : JOSIP UOLOB, 1916 80 14tl> St., 8prln*field, HI,
VKHOVNI ZDRAVNIK: Ur. JOSIP T ORAHEK. 84S E Oblo 8t Pittsburgh. Pa,
Oradao fiaallo: "GLAS NARODA", 82 Cortland: New Tort, a. I. Owijeas druktva, odroma ajlb uradniki ao na p r often! pofilljatl rm da i*a» direktno aa (lavnega tajnika ln nikogar dragega. Denar naj ae pa po Kija Mttno potom poStnib. ekapreaulb ali banlnlb denarnih nakaznic, nlka bor pa ne pot<>m privatnih čekov, na nazlov: Frank PmvlovCič, Farmers S Mlnera National Bank, Forest City, Pa.
V shilaju. da <**zijo druktvenl tajniki pri poroflllb glavnega tajnika k»k» pomanjkljiv osti, naj to nenadoma naznanijo aradn glav. tajnika, da aamorv napako popravi O.	j
Gospodična Kara
Roman iz pariškega življenja. Hector Malot. — Za Glas Naroda J. T.
37	(Nadaljevanje).
Leon we je pobili nasmehnil ter rekel:
s nv.'i.hi /ciiii e love k ne govori o svojih prcjinih ljubicah.
Jas sem »i pa kljub temu vse povedala, kar sem doživela.
1>h, to je — Zdaj -eni izprevidel, «1« nisem storil prav. Toda poslušaj Kara, ali sc bova zdaj prepirala? — To bi bilo vendar prcneumno. .laz sem ti zvest, jaz ti bom zvest do smrti. _ Dovoli, Kara, da te objamem.
Kara se mu je branila.
Ah' Le°n' a,i bi ne l,ih>	bi st' midva nikdar ne po-
znala T — Ali, Leon, prosim te, odgovori mi prav odkritosrčno na' eno vprašanje.
—	.l>a. Kara, kaj želiš f
Zatem je zamahnil z roko t» r jo pričel poljubovaii. _ Vest pa j
j" pekla. Rad bi ji vse pojasnil, pa ni mogel.
Ko sta se ljubimca na videz pobotala, je vprašala Kara :
—	Zdaj pa govori odkritosrčno. — Ali boš?
—	Seveda bom. Kara.
Ali m povoril včeraj zverer z gospodično Bourdon?
—	- Ne, nist»m povoril.
—	V rja meni ti. Tn zato ker li vrjanieni, te ne bom vpraševala, kje m >, včeraj toliko časa mudil. — Toda to ni glavno vprašanje.
—	Katero pa je?
—	Ali boš skušal povoriti t pospodično Bourdon?
—	Že zopet me mučiš, Kara. — To ni lepo in ni.
—	Ne, jaz hočem samo vedeti, če boš šel k nji in jo vprašaj, ka ko be ji godt. - Zdi se mi, da ne more živeti v najboljših razmerah? —	B9H| H I ' I' 1 ^P1 J
—	Kara, zdaj bom pa odkritosrčen. — Po pravici ti povem, da sem veeraj nameraval nekaj takega, danes zjutraj *em se pa premisli!. — Ce bi me bila sprejela in če bi bila prijazna z menoj, bi morda šel kdaj k nji, tako nikakor ne.
—	Kdo lja je pravzaprav ta ženska? _ Ali je Bourdon res uje-no pravo ime T
—	Kako moreš kaj takega vprašati! — je rekel Leon v zadregi.
, .f- No« ipralke si večkrat »adenejo kak., drupo ime, da se lažje ^ ji rije jo pred svetom. — Toda. če mi nočeš odgovoriti na to vpra saue?, se ne bom jezila. — Nikar ne misli. — Ali ima dama še <ari-*<?? — Ali je bopata ?
—	To je že več vprašanj.
—	Ti se mi izogibaš. — Veš. jaz sem radovedna. — Jaz bi le ra-«tH vedela, kako se more ženska, ki nima niti starišev niti denarii posvetiti gleda liiča?
—	Zakaj bi se ne?
Kaia je skomignila z rameni.
—	Če bi bilo to tako lahko, bi ne bilo ua cesti nobene lepe rev-ne deklice.
S tem pripvedovanjem se je bližala Kara svojemu cilju. — Skle-mla je na najstrašnejši način preizkušati njegovo srce. Prepričana je bila, da zamore twiti samo na ta način do resniee.
~~ Jaz	ne razumem o tem — je rekel. — Zame ni gospo-
dična Bourdon na svetu. — Včeraj .sem jo Šc poznal, danes je pa ne poznam več.
—	Če bi se še zanimal zanjo, bi jaz presneto kmalo izvede]* _ je rekla Kara s trpkim glasom.
—	Kako ti misliš?____
—	Da. Ko si ti včeraj odšel je prišel v mojo ložo nek znanec tor mi namigni!, da ve marsikaj o gospodični Bourdon in da bi mi tudi povedal, če bi hotela.
—	Kdo je bil ta človek?
—	In o čem ti je pravil f
—	Zaenkrat mi ni še uiče-ur povedal. — Če pa hočeš, bom šla danes k njemu in ga vprašala.
Leon se je začel izprehajati po sobi iu ni vedel, kaj bi ji od-
Slednjič, po dolgem premisleku je rekel:
—	Ti, Kara, ti si pa res bolj radovedna kot seru jaz.
—	No, kar tega tiče....
(Dalje prihodnjič).	[au IL44J
^jMMNUO, MAEOCATCE SE NA 'GLAS NARODI"
NESREČA NIKDAR NE POČIVA; BODITE PREVIDNI!
000
Denar, ki ga hranite doma, Vam ne prinese obresti, laliko Vam je ukraden, lahko Vam zqon. lahke m* V'.ii. /igiibi na kak dru^ način; kupite zat\j \ojnovaiv^valne /naroke, katere Vam nesjeo obresti, in za katere garanti-ta vlada Združenih držav ravnotako kakor za gotovi de-
Olejte oglas v tem listu: '' Vojne varčevalne znamke in Sle venci". _
liojaki v ruskem in italjauskem j ujetništvu so prošeni, ako mi more kateri poročati o mojih! dveh bratih JAKOBU iu FKANCETU MAVKO, rojena v (Jor. Jezeru št. 4. pttšta Stari trg ]>ri Kakeku, potem pa stanujoča v Žirovnici štev. 2 pri < irkni i na Kranjskem, ker bi jima rad pomagal. Kdor mi prvi naznani njih pravi naslov, mu pošljem 5 dolarjev nagrade. Moj naslov je: Valentine! Ma \ ko. 870 E. 13ft. St.. C leve I land. Ohio. I". S. A meri en.
j ci.n—1)__t
Kje jo JOŽ K F HOČEVAR? Doma je .z Blat, tara Dolenja vas pri Kllmici. Izvedel sem, da se nahaja v Pittsburgnu, Pa In kje je moj sili ANTON IIOČE-VARf Doma je iz Rakitniee. fa-ra Dolenja vas pri Rib»nici. Na-haj:: sc nekje v Minnesoti. Prosim cenjene rojake, ako vedo za njili naslov, da mi naznanijo. Prvemu sem stric, drugi je moj .sin. — Martin Hočevar, lOli
1'ast 41. St., Cleveland Ohio. ____
1 PAIN-EXPELLER ČS
jc postal domača beseda v vsaki slovenski družini ^l^t radi neprekosljivega čir.a pri tolikih bolečinah in nadlogah.
> ffi Setlajne rasracrc so nas primorale. povišati ceno na k S'	^ cent 'V za sicklenico, ako hočemo, da ostane
• k	kakovosti in da enako učinkuje.
tr S tom imate jamstvo, rJa staro, dobro sredstvo z isto m -čjo tudi delite. Nikar se dajte premotiti z nižjo ['! $ ceno ničvrednih ponaredb.
I J S:::ri, pravi Pa:n-Expcller dobete le v zavitku kot je
>; f- tu r::s!ii;an. Pri kr.povanju pazite na sidro zmmko, f, V na besedo Lo::cl in na naše ime.
|il ^ Pravi Pain-Expe!ler je dobiti v vseh uglednih lekar-J || n-^li in ri: ravno:t od nas. Steklenica za 65c. je ko-—^ n. tneja kot pa aa 35c. ker obsega več kot dvakrat toliko.	rfv
F. AD. RICHTER & CO.
1 74-8O Washington Street, New York ^V
Veliki vojni atlas M
vojskujočih se evropskih drža? in pa ko. lonijskih posestev vseh velesil.
Obsega 1 1 raznih -zemljevidov. CENA SAMO 25 CENTOY.
STENSKO MAPO CELE EVROPE $3.00.
VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STKANI ZM DIN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENI $3.00.
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALUO. CENA JE 10 CENTOV.
N&roči^ ln denar po&ljlt« m:
Slovenic Publishing Company
a Cortlmndt StrMt,	Now York, H. T.
SLO VENSKO-AMERIK A NSKI KOLEDAR.
Rojakom naznanjamo, da smo začeli razpošiljati Koledar. Rojaki v Clevelandu ga laho dobe pri podružnici tvrdke Frank Sak-• e r, 6104 St. Clair Ave., drugod oo Ameriki pa pri večini naših sa-
stopnikov. Dozdaj je naročenih že več kot 6000 iztisov. Te bomo naj prej razposlali. Ker smo tiskali Ko ledarja le omejeno število, o požar jamo vse, ki ga hočejo imeti, naj ga ta ko i naroče	Uredništvo.
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortland t St*	New York, N. Y*
POUČNE KNJIGE:
Ahnov nemSko-angl. tolmač vezan	—.50 Domači zdravnik v hrvatskem
jezita, vezan	■—.60 Hitri račun ar (nemSko-angl.)
vezan	—.50
Poljedelstvo	—.60
Popolni nauk o čebelarstvo, vea.	$1.00
Sadjerpja v pogovorih	—.25
Schimpffov nem5ko-siov. slovar	$1.25
ZABAVNE IN RAZNE DBUGE KNJIGE:
Hipno Haeni	f-J|
Doli z orožjem	f-J0
Mesija 2 zvezka	»=-.00
Odkritje Amerike	$L00
Pegam in Lambergar	(—.85 Pod Robom. SL Večernioe
Postrežba bolnikom	t—JBO
Slov. novele in povead	h-JH) Socijalisem
Soctjalna demokracija	f-J.0
Trtna ni in trtoreja	t—J(0
Umna živinoreja	JS0
Vel k t alovenako-anglefikl tolmai	$2.00
Trojka	i—JO
^JjjJj^tročUoB je prflom i
Vojna na Balkana 13 zvez.	$UM) Zgodovina c. kr. pešpolka fit. 17
■ Bilkami	j—.50 Življenje na avstrijskem dvoru
ali smrt cesarjevlča Rudolfa	£-.75
RAZGLEDNICE:
NewyorSke, božične, velikonočne ln novoletne komad po	—.03 ducat	—.2n Album mesta New York a krasnimi slikami	et=.26
ZEMLJEVIDI:
Avstro-Italljanska vojna mapa	i—.15
Avstro-ogrski, veliki vezan	(—.50
Celi svet mali	t—J.0
Celi svet veliki	f—J2X>
Evrope vezan	jso
Vojna stenska mapa	$3.00
Vojni atlas	e-.26 Zemljevidi: Ala, Aria* Colo,
Cal. Itd. po
Združenih držav	—.10
Združenih držav veliki	t—M Združenih držav tnrnka mana,
mm. drogi stmr pa eeU svet	$8.00
I*®®* vrsdaost, lortW v gotorl^l,
NAZNANILO IN ZAHVALA, j
Cenjenim prijatolj^m isi ziinn-eem tuinim sreem naznanjam in-lo-itno vest. da nam je dne 19. de-' ceni o r« 1^17 nemila'smrt pobrala] iz Liaše srede našega preljnUega I sopi-oga oziroma očeta	i
PRANA BRUNET.
i'okojni .je bil star 45 let. Doma je bil iz Ljubnega na Štajerskem, kjer zapu.V-a svojega očeta; tukaj pa soprogo. Ueer. sina in brata.
Iskreno zahvalo izrekam na •ten- mestu rojaku Alojzju Laliar-ne. ki se je potrudil.da je preskr-vs.- potrebno; i up i al je se /.a-hvaljujem društvu i4Stautonski Slovenci** št. 242 SNPJ. in soe. klubu za krasna venca ter slovenskemu cetverospevu, ki je za*>el pokojniku na grob nie o. Hvab vsem. ki so me obiskali v twm i'a-su žalosti ter mi bili v vsestransko Jolarbo iu pomoč.
liarjkega smo pokopali dne 21. decembra 1017 na mestnem poko-palL^ču.
S]>avaj sladko v mirni gomili!
ŽalujoM ostali: Antonija Brunet, soproga in sorodniki, j Stauuton. 111.
Dr.LORENZ.
Jaz sftn edini slnvt*usko govo reči fiperlalist mosklb bolezni i • Ittsburgbn, Pa.
Uradne are: dnevno od 9. do poldne do 8. are zvečer. V petkih od 0. d o j h »1 dne do 2. popol V nedeljo od 10 ilop. do 2. popol.
DR. I. O K EN Z, Specialist moških bolezni, 544 Petin Ave. II. nadst. na ulico.
Pittsburgh, Pa.
POZOR ROJAKI
Najufdu«]* lasilo aa SsnsKs las*, aa
kor tudi sa motke brk* ln brado. OS taca mašila arastsjo v Stih tednih krasni soatt ln dolgi lasj« kakor tudi motklm umsnl brki ln brada in as bodo odpadali 'n osivett. Rennatlsam, k o« ti bol ali trga-ajs v rokah, nogah ln v kriku, v osmlC Jn«k popolnoma oadravlm. rana, opekUna, nula. tura kraatf* tn (rlnto. »otn* nor* kurja, ofia, oasbllne v par dnevih popol-<iozua odstraxum tkdui t»i muje aara*u» br«s aspeka rabU m Jamčim sa MU Pt«ts takoj p« saalk. SI ga tek«! poSUMa aastoal.
Srasai Sapal KfLIDAK n M Iti T aastoal.
JAKOB WAHClO, 8703 Bonna A v«., Clmlud Oblo
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Chicago in sploh v državi Illinois naznanjamo, da jih bo v kratkrm obiskal aag zastopnik
Mr. Janko Fleiko,
si je pooblaščen sprejemati ntrol lino za "Glas Naroda" in isdajati ozadevna potrdila. On je pred lati večkrat prepotoval država, v caterih so na£ rojaki naseljeni U e povsod dobro posnan. Opati je ta mo bodo SU rojaki v veek os) ih aa roko, poeebao ta, ktv fm»
tkvtriw*	tofea
Rejald naročajte se aa 'Viae Naka 4a" največji dnosld ditevaik v Zdrs Mh državsK.
LISTNICA UBEDNIČTVA.
A. O., De Pne, IU. — Namesto,
da bi najprej častno storili svojo' lolžnc.st. pa liani stavite pogoj.' Zadeva je bila za nas končana že spomladi, zato je sedaj ne maramo vee pogrevati.
NAZNANILO.
Tem jHrtom naznanjam vsem tukajšnjim rojakom, da, kar je moj rojak Jožef Ar h čez mene govoril ter me s teau hotel na slabo ime pripraviti, ga jaz priznam kot lažnjivca. Ako to njemu ni po volji, lahko sodnijskim potom z menoj postopa, ker jaz še vedno bivam tc.m, kot sem bil. ali on je neznano kam odsei.
Joseph Škoda. Box 27.	Whitney. Pa.
(3-4—1)
'Po^or, rojaki! Spodaj podpisani bi nul i^veflel za svoja dva bra-tianea TONETA in ALOJZIJA SPRLA. Slišal se«n. da se nahajata nekje v Pennsylvaaiiji 1 'rosiia rojake širom Amerike, ee kdo kaj ve, da mi naziiani. ali naj se pa sama oglasita svo-jt-mu bratrancu: Frank Bartol, -I.i2 Spring St., Pueblo. Colo. (3-5—1)
I
f^ozor, rojaki v Rusiji! Kad bi izvedel za naslov mojega brata JOŽEFA ROZMAN, doma iz Spodnjih Dupel pri Tržiču na Uorenjskem. Nahaja se v ruskem ujetništvu. Nahajal se je
■v Deboljševem. Kor pa sem se preselil iz Roek Springs. Wyo.. sem pa njegov naslov izgubil. Prosim cenjene rojake v Rusiji, ako vedo za njegov naslov, da! ga mi naznanijo. Kdor nii javi pravi naslov, dobi 5 dolarjev j nagrade. — John Rozman. K. 162. St.. Cleveland. Ohio,| U. S. America. (31-12—3-1)
ISčem svojo sestro MARIJO PRI M C, doma iz Podgraj pri Ilirski Bistrici. Pred dveaua letoma se je nahajala na Davis, W. V a., zdaj pa ne vem. kje j+*. Premim cenjene rojake, ee kateri ve za njen naslov, da ga mi naznani, ali pa naj Ee sama o-gla-si svojemu bratu: Anton Prime. R. 1, Roulette, Pa.
(3-5—1)
HARMONIKE
bodisi kakrSnekoll vrste Izdelujem ln popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno ln zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo poSlJe, ker eem že nad 18 let tukaj v tem poslu ln sedaj v svojem lastnem domu. V popravo vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po dela kukorftne kdo zahteva, brez nadaljnlh vprafianj.
JOHN WEN ZEL, 1017 East 62nd S L, Cleveland, Ohio.
Rad bi izvedel za naslov svojih prijateljev LUKO in ANTONA U LAZAR ter FRANKA GREGORČIČ. Vsi trije so doma iz Lokve pri Divači. Prosim vas, cenjeni rojaki, če kdo izmed vas ve za njih naslov, da mi ga javi. ali naj se pa sami oglasijo na sledeči naslov: Jacob Kkok, • E. Anderson Store, Kiinzna, Pa. (31-12—3-1)
Rojake v ruskem ujetništvu prosim, če kdo ve za mojega brata JANEZA ŠETINA. Doma je u Prebačevega pii Kranju in je služil pri 17. pešpolku. Od 1. junija 1915 nič ne vem, kje se nahaja. Če kdo izmed rojakov-ujetnikov ve zanj. naj mi blagovoli naznaniti, za kar mu bo-dem zelo hvaležen, ali naj se pa i sam oglasi svojemu bratu: Jo-soph Šetina, Box 27, Helvetia, AW Va., V. S. America.
(27-12—3-1)
SPODAJ OMENJENI ROJAKI	1» ROJAKINJE.
taterl imajo v rokah naša potrdila za denarne poftiljatv*. s itevlUu.
<ni, Kakor so označene pod imenom, naj	blagovolijo naznaniti prsi kom off oče sroj natančen naslov radi važne zadev®. Pisma katera nt
j in* poslali, so ae nam	povrnila.
Tvrdka Frank Bak—r
BachnJk Frank Kastelic John	Pintar
No. 323639 No 44708	No. 330843
^^Mmsi * Kraljic Martin	Besman rrank
wo.oou/aa No. 214380	No. 442SW
Bear Dan	^^
No. 260638 Kovač Frank	8amide Frank
Beljan Ana No. 260641	No- MM**
No. 319997	t,- t w
TjAnarKA Trvain	Oincie JOAII Beeena May lika ^enarsič
^ No. 44555	No 330762
No. 830062	^ . _
Bobič Vajo Meden John	Snamček Bo«l
No. 260583 No. 331014	No. 328894
B^xixt^wt* nii,«	Srarčevič Johaai'*
Božič kovic Uj-ro Merknn Anton	No 3S1(y3g
No. 260581	No 831359
Braun Mary	r«»h;er Anns
No. 260643 Miknlich John	No 3'J689#
Dolar Valentin No. 323252.	Turk Charles
No. 330086 Oswald Luke	N°" 380351
Grgurič Biafl M 9fin,,„	tark Ivan
No. 260573 N°' 260633	No. 260647
Gubert Giuseppe Oawald Joe	Turk Jernej
No. 323085 No 260621	No 829741_
MODERNO UREJENA
Tiskarna Glas Naroda
VSAKO RSTNE TISKOVINI IZVRŠUJE PO NIZKIH PXNAB,
mmm
DELO OKU8IO,
• * M
IZVSiUJS PBIVODl w DBUGS JEZIKE. mmm
UWUBKO OBGAHIZntABA.
■ ■ m
mUNOSINi
DBUtTVEHA PRAVILA, OKROZKICE — PAMTLETB, CENIKI L T. D.
m nakoOla pošljite ha t
Slovsnic Publishing Co.,
H OorUudt Bi, Hew Tank, K. T.