I
F bhaja vsak pondeljek, sredo in petek. Velja za celo leto 30 lir, za pol leta 15 Ur, za tri F mesece 7 lir 50 stot., za en mesec 2 Uri 80 stot. Naročila se sprejemajo vsak dan, a naroča naj se tako, da poteče rok naročbe ob koncu meseca. — Posamezna številk* 20 stot. -Uredništvo in uprava: Trst, via delle Zudecche štv. 3. Telefon 19-50 in 588. — Dopisi naj se pošljejo na uredništvo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se lačnnajo v širokosti ene kolone 67 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtniet, tt-| hvale poslanice, vabila po 80 stot.; trgovski in obrtniški oglasi po 60 stot. — Plača
naprej. — Oglase sprejema Inseratni oddelek .Dela*.
jT*
narodnostne posebnosti In razločki nnradov Minevajo boli In bol] z rozuolem meščanstvo, s trgovsko svobodo, soe-toviiim trsom z enoličnostjo IndostrijsKejn proizvajamo In njemu odgovarjajočih življensKih razmer
Komunistični manifest
V Trstu, v pondeljftk 27. septembra 1920 GLASibO socialistične zveze V aUUJSKi Benečiji
Leto I. - Štev. 55.
NA$ redni deželni kongres
, '_V soboto popoldne w se zbralo zastopniki po-Sečnih organizacij Julijske Benečije na redni de-kongres. Na tern kongresu, so prišli pred-^bevimM poetičnih origanizaoiij med1 slovenskim1 in hrvaškim delom proletariata na zasedenem <wenilfu prvf8drait slkupaij z italijanskimi' političnimi zastopnika. — Naloga kongresa je, da pregleda, do-sfejpuffe delovanje »Deželne sacijalistične zveze« Benečijo, da utrdi njen temelj in da' razliti ta pogliojbi vez med; »®o<ši$a2dstlfcni«nli sekcijami«
^	fcra^hi tega ozemlja. Poleg tega je naloga
laontgresa-, dta se ipogovori o ochnoša'ph med stranko, gpjtjUutti to ziatdrugamd. Vzajemno z vsemi' drug:mti jrrffanai pa maora! »kongresi pretresati pereča vpra-šmtfm J-uiijstoe Bene&je. — Ve9?fcai dvorana »De-l®vrike zibornice« s® ije ilnmathi napoimria s sodpugd del^gaitfl Delegata so resni in pozorni.
Ob 14’30, mi oltvo« sodr. Benetti, tajnik »Soča-va&isttčne zveze* iza	Benečijo xtp kratko
kongres m prečita imenik »Sm^afetičriih -sekcij« en offlih itfiranikimh organizacij in ustanov, ki -so ‘upravičene, da se s ipos\-etoiv«4*im glasom udeležbo dl-Prfsotne so s/kora§ vse »Socialistične sdk-dSe«, »Defa/vske nfborrtiee«, »Zadruge« in »Višji kuSHumi sveti«. |V gEa-vtnem so prišli vsi delegati -In uprav*čei*cr. — KSjmb svobodnemu razpoloženju v*ud» v vseh dolegajfcfti zavestna disciplin®’.
Preide se k fevio&tva predsekistva. Po živahni di-sc Sajvoli jvredsediniikoim sodr. .Passigli, pod-pr^tfeedinftkotn sodr. T«ma' te Jutialgav (kot tajnika sta izvoljena soldr. lovko in Srnjak. Izvoli ■obenem verifiJeaclšekš (o voiiini odbor.
Ho -teh MVf^faHi' pripravab prevzame pr edsed-ntttvo	Pojasni	(pioftožaj, v katerem se
■sestaja fcongras. Razmer e izakjfcevajo od1 nas naj-vftSjjh žrtev.	se	Sz zadnjih dolgodkov pa-
dfrfo, naetiemR, in. zapfflšfet žrtev. Pozdravna naj-pni-sfone^fe ^ov-en-sfke sedruge, Iki sa prvikrat zhrani &upa($ Z i taflfeainibiBM! sodtfiu'j|i »a dež e! A e ra kiangresu. Razne sekale (po narodn«g%f <kc gocifaJdemofcraitione dob« «o odpravfeetne. — Oasivoda predlaga spre-o&emba tfneviae^a reda, kar se sprejme.
■ Benetti poroča o motratofemi in finamlčnem stanju: INaŠe delovanje & zaičenja z lanskim ikomgresoro v ■SOpiKembrn. Defo se qe začelo s podtpmrainjeim ogrske tfevoSuiafe. Peča*i simo se mioraln.- <z usodo političnih preganjancev. Uprarvma doba se zalkijučuje s pd-iflomibnšmt 'kovinar'karo gibanjem v itaCijr. V propa-'gandii ije bito delo izvr^evsinega odbora1 podpirano qd ivseh oirgaBffflsaieaš. Dalekoseinost sftdrjenega- diela se iizraža v sledečih) števSfkah: Sekcij prej 34, sedaj IfS; število članov je skočilo od 5600—9000.
:. De*o »Dežeine sccijaKsiti^toe zvezo« je bilo vedno otJabravano od) višjih strankinih organov. TemelMo ije tudii zmeiraif na gocij;ial'isrfiičnc'h načelih, katere rje začrtat boKognski. kcm.gres. — Finančno poročilo izkazuje še pribitek. — Kontroitaa 'konusija je našla racčifiiae v redu ki s svoijdm pod(piiisom to ipotrdulai.
(Regent potdia.jai to iporočilo v sloivenskem .jeziku,
' Gasivoda:	GiovorO'	lo lbdo'gntskemi tkongres^i, za
hrteva', da se izkljiuS Pudier.ja1 in se gorko zavzema z« azčiiščen-je stramke, amierai stklicuocč se na 21. ibo^c, iki irh je sitavil II. kongres strankam. Komiu-mstione ;rtte(ma'<T',?onaTe.
Po kraltkem Benettiievem repliciranju se odobri ufeiovanje izvrševatoeiga! odbora.
Preidie se k H. točiki dnevnega reda:
Passigli poda peročito o pofitšanero sandikalnemi in zadružnaštkem' gibanju. Taikoj ob uvodu označi pri-aobitv-ie italijanskega' prcletarijata 5h se zavzame za ustvarjenje »Višjega dej. sveta«, t. j. iz zastopnikov »Det zibbimiice«, »Zaldrug« iin »Miliadinskih organizacij«. »DelaVsiki? svet« naj iti tet nekak »To1-vartirfki svet«. Nad'aiEe pravi sodr. Passigii, da mladinsko gibanje igra danes izredno fen cdicičitao vlogo. »Višji kiuitttmi svet« potrebuje vse naše podpore.
Regent: Boltagnski fconigres ie iskdentl osfamovitev sovjetov. Da nii doslej še .prišlo do ustanovitve sov-^ettov je tem« krivo ,pom ar tkanje zireliosti proletari-j»ta— Imamo dcibro razvito gibanije. iNaša naloga ije, da to! gibanje azikristadizčraano, kar oatj se zgoidi rsrvno potem »Višjih delavskih svetov«.
Gasivoda postavlija Audi' v tej točki kot prvo na-!k»gc, iz čiščen j e sitra nke.
Govori Sardel, ki zaihiteva točnejših pojasnil. Tuntar in Glussich govorita odtočno protin — Passigli zagovarja svoj .predlog. Za njegov predlog govorijo še: Malateste, Tenet, Inwišn)k!, Regent. Ob te; tfi»6ki predlaga Inwir.kfl! aElkiljuoek sefie, kar se sprejme in se pre*«® nadaljevanje na 21 uiro.
Ob 21'30 se nastavi' delo. Podpredsednik Tuma poda besedo Benetit:(ju, ki; dokazuje, da bi organ, ki ga predlaga i-zvrševaloi odbor, ne ibilo- nič dru-,gega kot neka vez med stnrirtkinimfi ustarovami.
V tem tnenuitkiu vstopita v dvorano sodpuiga Gen-hari in Volila, kot zsstcpniika vods<tlva stranke Sodr ugai sta burno ak lamirana. — .Passij^i p ozdravi iodruga in po vabi taikoj sodr. Gennarija, da prevzame (predsedniško mesto. Gennairi ippevizame predsed-niSlvo in se eprešoa, diai je mogel šele sedaj priti v Trst. Pravi', da je naš pclicža) en atk onem«, v Italiji. — Veilla govori o borb:, katero vodi posl. Cosat-4%i v 'tai janiskem parlamentu za zasedeno ozemlje.
Tuntar zagovarja' svoje imrišljenije in pravil glede Passčjjlfijevega ipred-^oga:	Tu se začerča s pos.veto-
znaia^em predi^^Htnega organa, nadaljevalo se bo s tem, da se mu bo ;da!o cd5oči'.ii znčai, do-f(W ne posta>we ta organ izvrševalca oksekutivai.
iBassi iztjavlja, da bod-o furlanski sodnugi glasovali Z'3 Passigli jev jpredlog.
Regent:? Vsa naša diskusj^a se more vrteti okoli vpraša* j a > umiesitnostt in nač:tna usJbanovitve »Višjega delavskega) sveta«. Alko ipa hočemo, da bodi •»Viišjii delavski svet« čisto k^tnuni-stičen, 'moramo delati na to, da ifco tudi stranka in vse drogo prepo-feno s kcmuniističnim d.idiom.
Gasivoda ponovno zastopa svo;e nazuranje in pod1-pfca Turtainja:. Ravrari taiko Juraga.
Granz je za PessigKjev predlog.
Gcvorfla še Danielis -in Gfussich. — Regeint ima Osebno pripem-t o.
Passigli zahteva končne v imeniu izvrševaJnega odbora, da izrazi Genna.ri (ki 'e tajnik italijanske sooai'stične stranke) svoje mnenje o diskutiranem vprašaimi.
G cmari: Prepričan sem c- potrebi 6im večje za-npmo5('n m:ed s*ir:c4co r‘n sindikati, kateri slednji pa micirsio $rM obnovieni in prepojeni z jačji.ro siooiija listtčnriim, duhom. M-odtovsfci (kongres j« dal že to-zadevne direkt i-v« :<n -sfci/i se d s.) n a s i ran k nem k on gresu, ki je ma^bi■&, da .pove (kaj določnejšega glede tega važnega vprašanja. Pas^ jHieV oredtog ni, oa bi ga zavrnili1', ker orgasi, katerega s-e hoče vstvariti ima končno le posvetovalen glas in da se ga more fMioaiVi le kadar rn teko bo smatral to deželni iz-vrševiafcii odbor za umestno.
Passigli zaključuje z besedami, da sprejema iz-vršeivaini odbor Gecnairiiievo naziranje. 'Novemu ;z-virševcinemu odboru, ie pa pripušča, da natančno konlkretiira posebne stvari.
Tuntar n Gasivcda edmakneta' vsak svoj predlog. Predlog v smislu Gennairrjevih izvajanj se sprejme. S tem se sobo tna seja zaključi.
Včerajšnja seja.
Ob 9’20 uri o tvori sodr. Passigli kongres ter poda takoj svoje moralno poročilo o 'tisku:	Govoril bom-
samo o uredniškem, tehničnem delo lista. Drugo je naloga kontrolne komisije. — Spominja se sodruga Valentina Pittonija. — Pittoni je bil veSkrat ven iz Trsta; njegovih idej se ni poznalo. Da bi se moglo rednim potom, nadomestiti Pittonija se je hotelo sklicati čziredni kongres, ki na,i bi izvolil novega ravnatelj. Pri tem se je pa piokazailc, da ni še sestavljena bilanoa. Ker sem j e« predstavljal mišljenje stranke, sem sprejel vodstvo lista. In taiko smo prišli d!o današn.iegia; kongresa.
Sodr. Fovd je rekel, da je urejevanje ?ista »La-voratore« 'težje, 'kalkor vsaikega drugega tista v Evropi. »A-v-anti« ziannore biti jasen in odločen. .Njenimi vteigne 'kdo reči, da je prodan Nemčiji ali Franciju. On se bo vedel zmeraj braniti. — Nas se pa še vedno vprašuje, ali smo «vistrijaiVanti?l —Mii imamo proti sebi 300 biuiržiraziiiskhi Gistov. »Lavoratore« pa, ki je v tej pefcra&Mii naijrazširijeneijš!' !;!st, c* gre čez Videm naprej. — P-roj ismso se borili preto avstirij-skemu leccaipiat+imism-u, danes se moramo boritn proti fascistovskemu leccapiattonismiu.
Radii ip'om'3'nikanja paipirjai izhačai! Ist tudi še pod moiijim uredništvom na1 dveh straneh. ZačeK smo •kmatiu list dz-daiSaili n« 4 istraneh. Danes om-a »Lavo-raitore« 3 izdaije. Jutra«1;'®, večerno im liist »a deželo.
Imeli smo boje, Ikakoir so malokije na svetu. Za časa stavke smo pričakovali pet do šest napadov na naše uredništvo. To vpliva mnogo- na živce, pa vendair je list z vsaikiim dnemi bolji. — Mussolini nas psuje, <da podpiramo bcJijševtizem in slovenski na-cijonalizem.
Drugače, 'kakor tako, ne mioirem: "ista pis^ft'. C5o-velk, kateri delal od 16—17 ur na dan, se more tudi xnŠodi&
Nadalje pravi s povzdignjenim gl a somi: Stranka je od nrcffe, ne cd oiseb. — Jaz ostanem' v stran®, k: bo v III. fnitetmaciConaJi: Ne 'sklepov, aimjpoik dei.-anj.
Regent govori o »DeCiu«: Trikcj ob premlr;u, s:no bili odrezerai od »dicmcvlne« in rad.l toga cd svojega kuilltiumega centra, odkoder 'smo dcfcčvaCiii svoj triSt. Slovenski sodrugi smo se odcepili cd »Jugo-ftovenilke socijialno-demiokratične stranke« in bili: simo nakrat brez vsailcega glasiila. Potreba prona-gande v slovenskieora ježku pa je bn.151 velika. To je bili vzrck, d>ai smo ustanovili »Deto«.
»Delo« je zmeraj zagovarjalo teze III. internacnjo-riale. Tozadevno imamo čisto vest.
Sedialj se nam pdkazuie še druga' potreba, t. j. uCsIttvari t ve hrvaškega lista. Sveta naloga bodočega izvrševalnegai odibora je, da nam pokrene list zb srbohrvatsko 'oudstrvo Istre.
Tudi mi, slovemslki del proletariata Jolijske Bene-čefe' simo »podkupljeni«. Mi ne smemo pa zapustiti lijud!s,t:va. — iNa*'3 .nallcga1 ni navduševati našega ljudstva zal Jugoslavijo, ampak naša naloga je kazati mu poit.
Niaišemir -»Delu« mnogo: škodujejo lasoistovski izpadi na naše čitatelre. List se trga) čiitatefljem iz Tw'k, feit se javno sežiga, izvodi pri prodajalcih se umičuj-eio.
Dal pomoremo listu moramo zibirati sredstva, denar. Proti- naipadomi na nas mo-iamin odgovc.riiti: s palico protii: patoi, z revoliveirjero piroti revoilverju, zob za zob. — Ne saimo z ibesediami, arnlpaik tudi z dej-amfj. — Dušo našega ljudstva moramo pripojiti s srčnostjo, s pogumom. Potem ne bo treba več siliti našega delavca in kmeta, da se odbranita. Ona bodete siamiai stetriia. Zaključuije z vzikililkom: Osvoibo-jenje proietarri>a.ta, bo delo proileitlairo.-iaita saimega.
Tuntar kri^iiztira »aijostrejše planje »Lavoratorja« Žirfcisa zadržanje »Laivora+orja« nalpirami dogodkom za časal stevke, napram šenfiikolbsikim barikadam'm naprtim, poži-gu »Narodnega doma«. Nase ozemllje priavS Tuntar ni še anektirano — ono je le vojaško zialsedeno. — Reditev narodnega vprašanja v Julij siki Ben e di ji je vpra^snje maše- sferam ike. To narodno vprašanje rocire rešiti ’e samoodločba narodov v- komunistični družbi.
Granc: »-Deb>« je dobro pisano. Treba pai /je tudi hrvaški list, ker so Hrvatje na flajdcUaijneSš'. toloki države, Jiijer bo boj najbolj -težaven. — L judstvo ni še revcfuciijonanr.o, ftoda je neziadoivolino, -list bi. ga fahko megel voditi. Pritožuje se, da mcnaijo' naroič-niki plaifcati ipoštairij-u 10 vinarjev vsakokrat, iko j:m te prinese tet.
Gasivoda želi, da bi rimefl »iLsvoratore« st.rcgo ko-munisti-čno fee. CMac ftt 2-1. 'točk, ki jih le sta-vila III. intemacijonalai, kii dcCoSafo, da; morajo biti uredniki vseh -rialih listov strogi- in odkriti komiunisti.
Tuma: Steflišče »Lavoiratori.vaiit je res najbolj težavno v ceK Evroipi. Passigli je pcStien in mi ga bomo pcdpirrM. »Lav,orat are« ije poste it dober ikom.u-nisličen Ifcit. Ni bil pred dvemi leti, danes je. Naš naijvečji nanprotniik so naci^cnalisti in vlada. Oni delajo več proti komunistom 'kakor pretil nacijonalcem slovensk im, ker se boje slovenskih komunistov, ki so združen; z itaiMjanskimi.
Sardos: Govori o resničnem'.delu, iki gai je iz-vr^il »Lavoratore« za ibraistvo m‘ed slovansikim in ita-iijamkim' liiudstvom. v Julijski Benečiji. Opravičuje L-aivcratore« glede njegove pisa've cb priložnosti, ko je bil sežgan N. D. Narodni problemi bodo pač rešeni samo v 'komunizmu, pri tem pa ne smemo pozabiti na reaiSnost.
Inwinkl: Brani redakevo in admMnistriaicr.io Jrisfta »Luvoratore«. Pravi, da ni- 'npravičeno, ako se -trdi, da ni zastnpiail »Lavona^ore« pešteno mednarodno stališče. Mena, da mora Pais'sigli ostati ravnatefj Lavoraitorai«. Mora se ustanoviti: tudi hrvatski list. To toplo priporoča scdnug Inw:nkl.
Toaet: Ne more -odobravati pisave »Lavoratora« ob slučaju, iko je bfi sežgan N. D. Mi«i!i si pa, da smo ikrivi ne'ko’iko vsi* ker se že prej nismo uprli skupaj •proti manevrom fašistov. V Furlaniji so se uprti takoj. Trst ni še pripravljen.
Fontaaot pravi, da kongres ni- opravičen sklepati o razdeMvi stranke.
Tuntar polemizira z očimi, ki so branili »Lavora-tore« in ostaja- pri svojih prejšnjih trditvah.
Premrou brani tržaške sedruge pred napadi Toneta, ki je dejali, da težaški scdTUgi niso znali braniti »Lavcratore« tekom stavke. Pravi,' da so bili tr-žašiki mVadenift zmeraj prioravV;ew.
Gasivcda brani enaAco tržaške sodnuge. Urednik »Lavoratora* mora bitt prvi v zastopanju načel in.,
skletpov III. 'niternaicijjior.ale. Ako pristaja Passigli na to, niimai cn nič proti temu, da ostane -PassigH glavni uredniik. Drugračei se mora pustoti, da gre tudi Passigli, kakor je šel Pittoni.
Benett: brani »Lavoratore«.
Passiglifa veseiii, da 'kritike niso bile večje proti listu kakor so bile.
Passigli:	Nihče drugi ne pozna težkefč urednika
tržaškega soci-jia-liiitičnega fcta, kiaikor lUiredbik sam. Berili smo se ,proti obemi naorjonalizmom, keT smo smatra1’!:, da s tem udarimo obe buržuaziii in obenem, kar je najpoglavitnejše, vlado-. — Da zade-Kiaioi z naš-’m pisarjem fašizem v ž-i-vo, (dokazuje zatdn-je sporočijo, katero sem- doiKt to noč. To spor o-•če'o se gla's', da bc: usoda pui!l;skega »Delavskega doma« cn punskega lista, tudi usoda »Lavoratorja« in njegovega, uradnika.
Vsaikdanje potrebe zahtevajo- .smisla in zmožnosti prilagoditve. Poleg tega mora biti urednik tržaškega lista -tudi politik.
Regent: Težkoče urejevanja »De-iiai« so enake onim »Lavoratorja«.
Ob 16'45 rdmor do 17*10. Tu otvcr.i sodrug Gc-n-nari sejo in stav: na glasovanje sledečo resolucijo, s katero1 se odobruje delovanje »Lavcr-atorja« in »Dela«. Resolucija se glasi:
Kongres jemlje na znanje poučilo sedrugov Pas-siglija in Regenta, priznava, da je odgovarjalo stališče »Lavoratora« in »Dela« v splošnem popolnoma strankinim direklivarn in odebruje poslovanje ravnateljev obeh glasil. — Fantini, Granc, Rant, Faiher, Tarlao.
Po kratki izjavil sodr. Jurrge v imenu tržaška sekcije se .silavi na gliaisovainje pred,'og sod-. Inw:nkla: K.crngres priznava, dn ie neobhedno potrebno izdajati za hrvatske sedruge v njihovem jeziku pisano strankino glasilo, vsel česar nalaga zveznemu izvr-ševalnemu odboru, da izvrši v kratkem tozadevno potrebno nslago.
Predlog je biil sprejet z turno eflcJaanacifo.
Štolfa vprašal, ikaj je izvršeivailni cdbor uk.renrl radi težkoč, v katenih se mahaiata -Vsika.
Nato re izvcV. vpr-sMci svet, sestoječ Sz sledečih oseb: Štolfa, Gasivodiai, Gluss'ch, Minutiti, Gandus’o.
Sfedi Trmet'C'vio iptono^rio' lo pokrapinski.h zvezah in krajevnih' ridtorih. Zanimivo poročilo prinesemo v eni, prihodnjih številk.
Beaetti govori: o delitvi o-ganizaoijske uprave.
Regent: Itaiijcaski sednugi zuhevaf-oi pretežno ma-terijafno prerugemdo med1 svojimi i'fudstvom. To hočemo tudi mi. Saimio, da vlteidiaijo pri nas druge oko-iišjifee kck-cr v ilalijanskemi delu -proJetiarijata'. Ita-tsfi.jainsikL in slovenski icdiusilirijatei- povzročajo velik naval delavcev iz 'kraljestva v JuVjsko Benečijo, da dtiVijo ž PiVnEii cenejšo defaivno- moč. Temu se mo-ramo z vseimi silami upireiti, ker ti delavci -oidjediaijo prvič domačinom 'kruh in 'drugič so krivi narodnih sporov, ker so ubogljivo orcdFe v rokah fašistov. — Sodr. Giccoti pravi, da prihaja slovansfki prolebaTijait zasedienegai ozemlja zato v sooijialistiiJno organizacijo, dai bi se p:d 'kricko soovafiSama lažje rpirauu itsiVranskemu iimiperiijaffzmu. — To ni res! Med tiu-ikaijšnjiiai stovan,skim' nr-oktiarijatom vfeda že pred k^muiciisitičnio razpoloženje, kaikor. gla' imi zbiuiiclmo. Slovanski, proletarci, se imenujejo komuniste še pTe-dno so pri nas organizirani. — Od vseh- strani prihajajo na> nas pošnje za: ustanovitev (komunistične organizacije.
Mi ne moremo niti ugoditi vsem prošnjama, ne zadostiti vsem' tem zahtevam. Iz enostavnegai razloga, ker nam primanjkuje denairnih sredstev. Lvudstvo čaka žeJjno naiie besede! Mi bi radii osnovali mesto slovenskega, triioka, pa ne moremo!
Sodrugi! Pofte vsi na resno delo, da' boi prihodnji kongres -cd naše strani številnejši in živahnejši! —
Kongres se je nadaiieviail do danes, 2.'ure zjutraj. Poročilo o nadaljevanju prinesemo prihodnjič.
stopniki so izjavili, da zastopajo stališče, da dovršeno delo se mora absolutno poplačati posebno radilega, ker se je v Turinu delalo z resnostjo in s premislekom. V nekaterih tovarnah leži za en milijon produktov. Delavska zbornica in kovinarska sekcija pozivate delavce, da ne zapustijo delavnic.
TURIN, 26. Pri danaaojem splošnem glasovanju so kovinarji sicer sprejeli ipredlcg Zveze, da se namreč sprejme rim .k o- pogodbo glede delavske kontrole. Pri tem so pa iliuidi skleni:, da ne zapusle rekdar več in pod nobenimi pogciji že okupiranih tovarn.
Poostrenje zakona o orožnem listu.
RIM, 25. Ministrski svet je odobril zakonski načrt za poostritev kazni proti nosilcem orožja in izrabljanju o-rožnega lista.
Gotovo ni ta zakon naperjen proti fašistom, marveC proti proletarcem.
Nadalje je bilo odobreno, da je uvoz časopisnega papirja prost carine do nove narede.
Grof Sfcrza, ki je razložil parlamentarnim komisijam položaj v zunanji politiki, je poročal o njihovih sklepih glede zunanje politike.
Oflbor 111. internccUoMle italijansfcemu proletarijatu
DUNAJ, 26. Odbor III. Intemacijonale je poslal italijanskemu proletariatu nov oklic, v katerem «e poživlja ital. pral e tari j at- naj vtsraja pri dosedanjem br-':u, da 'doseže ipiopcilnO zmago nad doniač:m ■tujim kapitalizmom.
RusMjskii mlm
Rusko volno poročilo
MOSKVA, 26. V okolici Orodno sm oodbčli poljsko ofenzivo na vseij črti. Pri tem smo bili prisiljeni, vsled nevdušenijiai naših čet, da stopimo-, s^mi v proti-cfenzi\'0. Zavzeli « nekaiere kraje. Pri Voikov-rkemU se vrše bcjjii z raznimi vspehi. Pr:	rarno-
pclj-u s,m.'0 vjeli mnogo vojakov in častnikov. Silni boji se vrše v Kri meji in pri Jekaterincslavu.
Italijanska ljudska stranka za reakcionarne ukrepe o zasedenem ozemlju
RIM, 25. Danes predpoldne bi moral ministrski svet odobriti načrt za amnistijo. Veliko začudenje je zbudilo dejstvo, da se istega ni odobrilo in da se v tem oziru ni nič sklenilo. Danes zvečer javljajo uradno, da tozadevne študije niso še končane. Toda izgovor ni zadosten.
Pripravljeni načrti sestojijo iz dveh delov. Prvi se nanaša na Julijski Benečijo in na Tridentinsko in se bo uporabljal po ratifikaciji sanžermanskih pogajanj in po dovršeni aneksiji okupiranega ozemlja. Drugi se nanaša na provincije Italije in bo imel le spopolnjen značaj a-mnistij, dovoljenih v zadnjih časih.
Zdi se, da so nekateri ministri, protektorji fašizma, dvignili ugovor glede Julijske Benečije, kjer se mora po njihovem mnenju vlada posluževati energije in železne pesti proti očitnim in skritim sovražnikom. Predvsem so služili podatki zadnjih dogodkov, povzročenih v Trstu in v Puli od fašistov, njim kot pretveza, da ustrašijo cincajoče ministre in da dosežejo odgoditev odobrenja naredb amnistije. V diskusiji, ki je sledila, in na podlagi podatkov, ki jih je dobila wlada o notranjem položaju, začrtalo se je reakcijonarno postopanje, ki je je ubrati odsedaj naprej.
Glasilo italijanske ljudske stranke »Corriere d’Italia«, govoreč o včerajšnji razpravi v ministrskem svetu, piše med drugim: »O tržaških in julijskih dogodkih ni imelo ministrstvo za notranje stvari davi še dovolj natančnih vesti. Toda gotovo vlada ni zapustila izpred či potrebne proučitve stanja v »Julijski Benečiji«, ki se že nekaj časa sem silno poostruje. Slovansko gibanje, ki se skri va, ljubeznivo sprejeto, pod socijalističnim plaščem, če že ne predstavlja nevarnosti, je vendar dolžno, da za hteva odločnosti in strogih ukrepov. Mnogo točk itali janske politike v »odrešenih« krajih se mora izpreme niti na boljše, ker drugače se lahko pripravijo mnoga žalostna presenečenja za dan, ko bodo mogle, po dokon čanem premirnem režimu, organizacije mešane sestave in sumljivega proizhoda prav lahko izkoriščati liberalnost italijanskih zakonov.«
Torej italijanska ljudska stranka sporazumno s fašisti kliče pod pretvezo, da je »italianitž« užaljena, v boj proti proletarskim organizacijam, nazivanim »mešane sestave in dvomljivega proizhoda«. Očividno je, da se hoče potrpljenje delavcev izrabiti do skrajnosti.
TrenSin anektiran
RIM, 26. Krai!$ je podpisal asfrer. ki je bil sprejet v parlamentu radi udejsiitve S. Cermamske pogodbe, petem katere se izroča Italiji njej določene pokrajine. S .tem je Tre-nfn dejansko in tudi formalno •anektiran Italiji.
Koruptivno rovarjenje Horty*a
DUNAJ, 25. (L. W.) O vsebini nekaterih tajnih doku mentov, ki so prišli v posest češko-slovenske vlade, spo ročam vam sledeče podatke: Horthyjevi načrti v svrho širenja iredentizma na Slovaškem niso bili omejeni le na Češko-Slovaško in Dunaj, marveč njegovi agenti so bili na delu tudi v Ameriki. Iz dokumenta št. 28 je razvidno, da so razvijali vstrajno propagando v Nevz-^orku med slovaškimi izseljenci doktor Bulissa in Bela Sckely, ravnatelj *New-York Nepszava«. Omenjena sta tudi sestavila protest proti tlačenju na Slovaškem od strani Čehov, in ta protest bo predložen amerikanskemu senatu. Dokument št. 401 z dne 13. avgusta vsebuje seznam časopisov, ki jih je podkupil Horthy. Med nijmi se blišči tudi »Slovenski Narod« Ljubljana.
V dokumentu je rečeno, da je »Journal« iz Pariza spre jel denar, ki se mu ga je ponudilo in je ukazal svojemu korespondentu v Budimpešti, da se stavi Horthyju na razpolago, »femps« iz Pariza je zavrnil denar, ki se iru ga je ponujalo. Dokument 251 govori o poizvedovalni službi v svrho nadzorovanja ogrskih beguncev na Dunaju in na Češkoslovaškem.
begunec na barakama, žena na polju, svi oni uverili su se, da je suncc budučnosti Socijalizam.
Odmah iza sklopljenog premirja i talijanske okupacije naše su organizacije oživile, velike pučke mase počele su hrliti u naše redove. Prihvatili smo se posla, organizirali smo, jačali. Proletarijat talijanski i jugoslavenski Julijske Venecije ujedinio je svoje brobene redove i pri-pejio svoje male bataljone k velikoj revolucijonarnoj armadi Italije, k talijanskoj socijalističkoj stranci. Principi 111. Intemacijonale bili su platforma uedinjcnja. Ovaj kongres bavio se je praktičnom aplikacijom tih principa u Stranci. Zastupnici čitavog proletarijata Julijske Venecije izjavili su na tom kongresu:
1. Daljnje ostajanje kapitalisičkog sistema je ne-meguče usled neustrašnih protivština šta u njem vlada-ju, usled ekonomskog stanja zemlje, koje je on znao razrušiti, ali nijc u stanju obnoviti. Rad za ukidanje kapi-talističkog sistema i za stvaranje komunizma je rad za stvar celog čovečanstva.
2. Nesnosno stanje, koje je u svetskomu ratu stvorio kapitalizam u svim zemljama sveta, je istom nesnosno n Prircorju — u Julijskoj Vcneciji — usled ratnih operacija i pustošenja, usled izgladnjenja fokom rala, usled preganjanja proletarijata i pučanstva uopče, posebice slavcnskog sa stranc talijanskih buržoaskih oblasti. Talijanski proletarijat ovih pokrajina, a i zastupnik proletarijata Italije, tajnik socijalističke stranke Italije, drug Genari, izjavili su se solidarnim sa trpečim hrvatskim i slovenskim radnim narodom ovih zemalja.
3. Socijalistička stranka ne prizriaje granica, koje je pestavio ili če još postaviti današnje kapitalističke vlade. Z nju je aneksija jedna prazna reč, kojom če se na-cijonalno-kulturni i politički problemi Julijske Venecije zamotati ali ne rešiti. Rešenje tog pitanja leži u samo-odredjenju naroda, koje če tek kemunističke revolucije da u život provede. Tek socijalizam moči da oslobodt pojedince i n rode.
4. Socijalistička stranka brinuče se za sve duševne i telesne potrebe talijanskog i slavenskog radnog naroda. Radi lakšeg rada razdeliče se Julijska Venecija — čim odredjene granice — na 5—7 zona, kot sranke namestiče se jedan tajnik vešt hrvatskog i slavenskog jezika. Za propagandui medju hrvatskim radništvom i seljaštvom primljen je/jednoglasno predlog druga Inwinkla, da se u najkrače vreme pokrene socijalistički tednik (sedmičnik) na hrvatskom jeziku.
5. Kongres se je izrazio bezuslovno za III. Internacijo-nalu i za jedinstvo sa velikom socijalističkom srankom Italije. »Lavoratore«, »Delo« i buduči list na hrvatskom jeziku imadu biti vodjeni u strogom komunističkom duhu. Novi odbor treba da bdije nad čistočom stranke i lista, da sve ostane strogo komunističko. U novi izvršni odbor ušli su drugovi: Furlan Jakov (Milje), Poduje (Pula), Granc Bartolomej (Opatija), Inwinkel Orlando (Trst), dr. Tuma Henrik (Gorica), Tonct Alojz (Tržič), Štolfa Alojz (Gorica), Visnicher Vaško (Gorica), Malatesta Mario (Trst), Juraga Ante (Trst), Tuntar Josip (Gorica), Oliva Ivan (Trst), Regent Ivan (Trst), Passigli Josip (Trt).
Radnici i seljaci! Pustite se nacijonalističkih advokata i ostale gospode, koji znadu samo radni narod musti i varati, ali se za njega raditi, žrtvovati se. Medjunarodno socijalističko bratstvo, zajednički rad seljaka i radnika sviju zemalje i jezika d&nešče blagostanje i pravu sIodo-du svim ljudima. Napred za socijalizam! Agitirajte za hr-vatsko socijalističko glasilo!
Angleški rudarji se ne dajo pregovoriti
LONDON, 26. Zborcva-n.c rudarskih delegatov je ©dkicn,lilo predlog, ki ije še: za tem, da bi se po noviio ^osov-anje glede razsodišča in glede ra po višanje 2 š‘7ngov na pleči. — Vse kaže, da ako bodo ostajali ministri pr* dosedanjih odklonilnih sklepih, bomo imeli ra Angleškem, prav kmalu veliko, kolo-saino .stavko, ki bo pretresla državne temeljne asn gleškega oteka.
Sprememba vlade v Franciji
PARIZ, 24. Vsled izvolitve dosedanjega ministrskega predsednika Milleranda predsednikom francoske rezu blike je bil Leygnes imenovan ministrskim predsedni kom in ministrom zunanjih del. Drugi ministri Milleran dove vlade obdržijo svoje listnice.
Delavci dobili poziv, da ne zapustilo delavnic
TURIN, 25. (g.) Seznam glasov, oddanih včeraj v tovarnah, moramo dodati še nekatere iz ostalih delavnic, ki niso nikakor neugodni za splošen rezultat. Končen izid je sledeči: Volilcev 36.673; volitev se jih je vzdržalo 1024. Za pogodbo je glasovalo 18.740; proti pogodbi 16.909. Zavrniti moramo vse lažnjive vesti meščanskih časopisov o kakih incidentih med volitvami. Masa je danes taka, kakor zaraore biti po borbi, ki se je vodila z ria;.:-čio strumnostjo. Delavci so ostali po volitvah v delavnicah in večina je izrazila željo, da se delo nadaljuje.
Danes jr začel akcijski odbor delavske zbornice s po gajanji, da'ie plača delo, dovršeno med okupacijo to< varn. Delavski zastopniki so se v tem oziru posvetovali
MBIM OKtlliK
Mahinacije Hortyjevih agentov. List -»Pravo Lid-u« iz Prage naznanja, da je slovaški poslanec TcibU-er prodat pretečeni teden važne tajne doikumen te ogrskemu zastopniku Grot;z.u. Na, Čelbcslovaškem je vse polno Hicirtyijeviih- aigentov, <ki šuntao ljudstvo proti kcimimisitom- in proti sovjetski Rusiji1.
Gibanje angleških rudarjev. Vsled orjaškega giba nja anglešikih rudarjev je pričel posredovati! med delavci in delodajalci predsedniški minister LIoyd GeOrge. Rudarje podpiraijo železničarji; rn kovinarski delavci, koji s:i odgovorili Ll-oyd Georgeju, da se mora ■ugoditii vsem zahtevam rudiarjev.,
Čuden program neve čehoslcvaške vlade. Novi mini.s-ier Čehovi,'.vaške vlade Cerov je izjaivd žurna-listom, da je preigram nove vlade delati ha to, da pride do sodelovanja vseh čehc-slovaških strank v korist domov--ni. To pa<č le tajne želje njegove in vs.eb vlad, kii nimajo svojega spretnega plltičnega in isoojalnega programa.
M retii
Hrvatskom proletariatu
u Istri!
Kongres socijalističke stranke žasedao je 24, i 25. septembra u Trstu. Proletarijat Trsta, Istre, Goriške i Furlanije, i to zastupnici sveukupnog proletarijata talijap-skog, jugoslavenskog i nemačkog, saslali su se na na pr-vomu zajedničkomu kongresu. Zasedao je u važnom času i njegove su odluke dalekosežne.
Rat je imao uništrti socijalizam. Tako su želeli i nadali se neprijatelji radnog naroda, neprijatelji socijalizma. Mnogo radnika i radničkih vodja prešlo je na početku rat a, u danima nacijonaltstičkog omamljenja na stranu nacijonalističkog kapitalizma. Mnogi su posumnjili, mnogi izneverili stvar radničke borbe. Buržoazija se je nalazila na vrhuncu svoje moči. AK čim je bila veča zaslepljenost prvog časa, tim je sledila dublje ogorčenje radničkih masa* kad su vidiie, da su preverane, kad su spoznale, da buržoazija proleva njihovu krv ne za nekakovu slobo-du, več za raširenje i učvrščeeje svoje moči, svog bogat-stva, svojih privilegija. Ratne patnje i ratna iskustva u-
Da nc bo nepotrebne jeze izjavljamo prav radi, da kadar govorimo o slovenskemu ljudstvu, slovenskemu ta-redu, nimamo niti od daleč v mislih narodnjakarske gospode. Čemu naj bi silili gnjilobo v zdravo telo?
Da vemo pri čem saio. Nekje, menda v Rihcn-bergu, so oalbiraili skupno za »Edinost« -in za »G©-< riško Stražo«. Na to in samo na to smo hoteli opozoriti eno nafo inteligenco, ki ni še pozabila na razmere, ki so vladale pod Šušteršičev o straniko na Kranjskem in one naše !jiudi, ki nočejo • imeti sramote, da bi -moraiti radi narodne ljubezni tudi pod črno kuto ljudi, ki so pričeli svojo mc.ralo s tem', da fsfc/flcirajo po »Edinosti« pošteno in -lepo mnenje posameznih naših sodrugov.
Državna trgovska šola v Gorici. Vpisovanje za šolsko leto 1920-21 za vse oddelke (moške, ženske in trgovsko nadaljevalno šolo) se bo vršilo dne 1„ 2. in 4. oktobra od 9—11. Vsak nov učenec tega zavoda bo moral predložiti krstni list, zadnje šolsko izpričevalo in pismeno dovoljenje starišev, da se sme vpisati, ako ga sami nc pripeljejo. Vpisna pristojbina za dveletno šolanje s pripravnico znaša 6 lir, ki se morajo plačati pri vpisu, dalje 4 lire za učila in 50 lir kot prvi obrok šolnine 100 lir, torej skupaj 60 lir. Pri vpisu v trgovsko nadaljevalno šolo, ki jo morajo po zakonu obiskovati vsi vajenci po trgovinah, ako niso končali ortne nadaljevalne šole ali kake druge z enako veljavo se mora plačati 2 liri kot prilog za učila. Ravnateljstvo vabi absolvente šole, ki bi hoteli obiskovati morebitni dopolnilni tečaj, naj se dajo zapisati ob rečenih dnevih in urah. Podrobnejša obvestila v ravnateljstvu (Piazza Rotta).
Tečaj za babice. S prvim oktobrom t. 1. se otvori ▼ šoli za porode (Scuola d'ostetrica) v Trstu teoretično-praktični kurz za babice s slovenskim učnim jezikom. Žene, ki hočejo obiskovati ta kurz, ne smejo biti nad 40 let stare; ao so neomožene, morajo dovršiti 24. leto svo. je starosti.
Predstaviti se je osebno od 1. do 10. oktobra prof. dr. Welponerju v mestni bolnici, oddelek za materinstvo V Trstu.
Živila aprovizacijske komisije za teden od 27. septembra do 2. oktobra 1920. (Preščipne se št. 24. nove živilske izkaznice.)
Na odmerek:
Sirkova moka: 50 dkg po 0'90 kg;
Testenine: 50 dkg po 1'90 kg;
Riž: 25 dkg po 1'50 kg;
Sladkor: 10 dkg po 6 lir kg;
Olje: 20 cl. po 8'30 liter.
Posestniki ubožniških izkaznic imajo pravico do naku* povanja sladkorja.
Sedanje pomerančaste začasne izkaznice ostanej<) v veljavi do 30. oktobra. Peki bodo lahko predajali pome« rančaste izkaznice krušnemu uradu (ul. Cassa di Rispar-mio št. 13, II., soba 6.) do 10. novembra. Po tem roku se ne bodo več sprejemale.
Nesrečna lakot. Anton Brandi, 37 let star, brez vsakega stanovanja, zapustil je pred časom svoje rodno mesteci: di Andria (Puglie Italija). V družbi nekaterih so-dež^lanov napotil se je v Trst, kjer — kakor pravi marsikateri tam doli — se crkne izobilja. Toda prišedši semkaj, uveril se je, da je tu žalibog nasprotno. Lačen je bil revež v soboto popcludnc. — Korajžno vstopi v gostilno Canafoglia v ulici Crosada, trdno odločen, da mora jesti in piti za vse dni, ko se je nehote postil. Ne glede na.... izdatke, naročil si je vse, česar je srce poželelo. Polagoma izprazni par butiljk, nakar pokliče gostilničarja. Toda kako plačati račun, ako ni denarja? Prav prijazno seže v žep, izvleče listek... občine di Andria i« ga pomoli krčmarju kot plačilo. Slednji pokliče kraljevega redarja in da aretirati Brandija. Ali mislite, da se puste meščani iz di Andrije kar meni nič, tebi nič aretirati?!
Še predno položi redar roko pravice na Brandija, da ga , popelje na varno, začne aretiranec v lepi južni italijanščini psovati, da je veselje. Zagovarjati se bo moral prvič, ker je opeharil gostilničarja, drugič, ker je psoval redarja.
IJadsM ocier
Podružnica »Lj.
oder« sv. Jakob. Vabi se vse člane
verila su i one, koji su na čas pOsiimnjali, i one, koji pre •  --------------------------------   .	,	„
vam. L/ciavsn,	  .	..... ™.w	rata	za socijalizam nisu hteli čuti, da je ipak njihov spas| veseličnega odseka na sejo, ki se vr i v ere . sep-
z zastopniki indu trijalcev, toda brez uspeha. Delavski za- J samo u socijalizmu. Vojnik na fronti, radnik u fabrici, [ tembra 1920. v druitvenih pros on .
iz DEŽELE
KAJ SE HE SME V JUGOSLtAVMI OBJAVITI
„Bodi delu čast“
Odikar je ustava R. S. F. S. R. (ruske isiocijalistič-
BOVEC
Povodenj v bovški kotlini. V naši fcotdišni, tlbdanl od -vseh strani z viisakii-mji vrbovi, ismo min ul« dneve d'07'veJi izo.pet istrašne ure. V sciboito<, 18. t. m. je pri •čello pri nas deževati in deževafo je 'do srede 22. t. an., .a' najhiujža dneva, dineviai groze čin strahote za naše ljudstvo! sta .bila 20. dn 21. september! T:u je Hilici kot Sz Škafa, po ulicah naših vasi in v trgu 130
se valih celi potoki. V .prostorih, v. prHUičju smol n« federativne sovjetske republike) proglasita »po-dmieilt ce.ia kopališča, a dež .n,i hotel odjenjati. V torek stelski slov >»kd.cfr ne dete, naj ne je« za s^ote načelo, dlo)picl!dain je b:lo_ naijhuijše, v marsikaterih hlevih j« imamo povoda ■dcaioij,, da se ponovne globlje pobavi-voda prišla živini doi .paisu. Morali smo J sto izpu- mo 'z vredlnostjo dete. Dočim so gctjipodarsiki'naichi stati, da se inf iudtužSla! V našem trgu i’ie nosilo po starega in srednjega velka intenzivnejše proiizvaia-eegta cele -tramove. Več barak so Morali ljudje za- nje, ki je bilo vsiikdar glavni lakte blagostanja, na-pusfctt To je 'bito grcizno. Marsikatera ženica je vMrjarvncst, izsusiče-vali, je igo^pcdarsk'1 ^naičin prei‘ek:Th resnici že mislila, da se bliža sodnji dan. Zadnji na- sto let povzdignil delo do vzorne uigieinlcsti. Kapd-3iiiv iz velikim veitircim, kit je (betel v.se cdnes.fi je bilJ tafizem se imentuC« ta gospodarski. načjn, na sitabem v'torek, ob 3. uri izjiatiratf. M:s!l 5li' smo, da nam iba- glasu je med proletarci, toda rake ponese ekran. iL/ud/e so klicali sv. Antonia in | mo 'odrekati
Kdor ne dela, naj ne I&!
•ker »e je za.oibJtubil in priduši!, 'da izvede vse to sam.
Kolikor je prave, resnične k ul pur e med »a.mii', u-stvarila sta jo diuševno iti rečno delo, 'ki' sta1 dejansko le redflocikedaj iJočena. PreŠitnjenje obeh 'oblik dela Je tekom razvoja davedlo prc! etati jat dio onega, za sedanjo obliko idružbe ia.ko nevarnega nazora, ki hoče postaviti človeštvu svetišče peffitične in gospo-darclkie demokracije. Pnclcterijat 'je .tr-eomieijinega pre-pr 'Čanja, da -vstane vsa ta (kultura, 'ks.korkoli visefleo jo cenimio, sa.mio 'lepotifife, c4cr3«e>k, dokler je pretežni večini1 -riftaciimtlViva, dokler o star. e njej nedostopna in nedostopna jej cst-rine vse d-ctlej, dcilriier ne bo u-
taga mu ne mere-
. ..	,	■ ---------------- -1--------------------   v	sodoibn.-!'kolturi je •redvr.ncir.o p-il>i živafia'Špehov svci-eiea dielai.
sv. Barbaro na pomoč. V -sredo, ko se je prfcaaato pomcgel lk spoštovanju delal. V itiem, da sl je podredil 2*oip©t reipo- vireme, so ^udij-e hodrlili piregliediovat škindto. nobrcCno večino dfuševtnih im rečnih delivcev, -je za-Cets'tai jniai več kraj h naizirltia, /tra/vroife ;s kamenjem <fobik> delto v vbadajočem svetiovnem nsacorii cifi!Cč-un 'grinš-čem .pctfcruti. Mcisjt v 'Čezsoči' ]e »bel ob 4ve no udiogo, posta'1‘0 je rekvizat tfečasne irc-rs^e. Sf.re.m-fcotaii’, V'&č mcisihov uial Žagi odnešenah. Tvrd.kii Pa- J Ijenje, cb zaničevanju dela zgolj užvvnili .njegov- safd, lese v ^'06i' I*e od-ncs^Io -okrog 40 im idinv, če ne več. n mor, da seda) dbičann-o delo .za .pr.rfct spa :Tia tudii' v D^a o*ii:i simo Mi crnoipam poštne zveze. Cesta je vkvOr te ir.iorace, .naj msi? ne oseh«- pri presojan>ju ipo-staH/al po nekod p01 1 lA m pod vodo. Sedaj šele se meha in veličanstva dela s prifclsdme-jšifo v’d' 3tov. ičSfflveik oddeihne, ko >jie naid namili! .raz-petio- zopet .».D.-fktaduirai pHpleiiairiteto« je nc-IfcteiSa. pr-osla(va Mctdro nebo. L.itfdsitvo pregteldiuje m popravlja Sko- dela, uresničenje viscike pesni dela, ker niej .je nadte, fttt tem malcivu sm.sl spoznali 'kakšne barake so ,men ustvarM prelhomci državo d*’a'vnčh l'«di' ter našii' miagnaitje. Ubictgo ljudsitivKJ je bilo napotiti- brezrrtonedooi dirjužic, >k.c'Js žfetii bofo v premiooeno v nn.h, Kdcir j.h je -delaj, Je delal, d.a svolbcdli posvečali svoje r.ie delu za občno ttoomfot.
, .	-	.	SVIC^	^eV-	In	ifi:	»ubog'.!	'kmet	in	pravo	ipolitoijakega' n-a dizorstva,, re -na <o^|oravo o-
e , :	-VM1.Š	kaiko	5«	iravna	s 'teboj.; ki vdtiš, I s,'iu»dine .gcspodarrlke kicmikurence, ne na .pnostast v
®*' *rL'v» ^'a se & '^la-bo j verskih in pcfcUJčnih prepričanih, ne na prostost
*e prej^ kcnčialJ, ssimia da je ibMlo napraivlijieno, da so V svobodi pravimo, pa, ne mikano pri tem na cd-wjaikn-:l),i vec d'Clb'ipka v svoj žep. In tl- ,ubotf3 kmet in I nr»™	t
d elavec, iki1 vOd!« k alk o is*e fravn« diai se te povsod teptai! Td salmi s! . ____________________________
godi! Zaikaj ne vidi« bratske robe organiziranegaI ^crovalne pravice, 'to so samo .privezki zaželene
pricrjotariraita. Zatejf ne veruješ, da je v slogi moč! svobode; mislimo pa na osvoboditev -od revščine, ža
Ahi ne ves, da 7h dva,;se,t več opravi kot tl sam. teti fe nevedteosO in kar je .glavno, na .osvcbc,d.V,ev
preg ©j sme , sipregje^ nezavedni deuavec :n s.t(cfpi j proletarske delavne s’le 'izipicd, iizkcriščanja razreda
v nase vrste! Da edAu cn efožas pokažemo treiiu- vlada,fcč-h. Potem »d-Msitore« se hočemo rešiti ®o-
sas .,m ap- a. 1 ,$ n-cnni na-rcdn;,sikcOT;, -dami Bovčani, p;e'rneig a dksfetentoega 'fcoja, ®k,rbi xa živež, c-bteko
natsm.o mev e. . itea priliki m:ciraim,o io.ži^osiaiti I in 'fitain; nal^ajkcl teh pcibrsib nam zarezuje «ovcibcciof
u*. 1 nas€-gal oestneiga mtojstra Erjavca, ko ne giedia n?s odvrača od! doslednih stremljenj za .pr<£etarski-
l^llj0e,Sj' a f° vod®-' ®»nia'i diostli očiščeni. I,n -naj mj celji!, iz&vaj-a na. 'k:r.i'via pota, nas dobesedno du
^Hedia' kdo c-esto dela; Cesto dafo v delo, fcalkdm pod- ševnel in teLesno 'UlbVa. Klevetnike teh tožedi} prezi-
je 1 om, 1 oarrae fooliji po ceni. Pa 'kako?! Naj se ramo, ker sm,o pregloboko luverjeni, diai ne toore prc-
pogieda cesto v Komhh. Naj. se delavce bcljše pta- pasti idej*, ki edgovaria initeresu večine.
ca, aimpaik idial oesftia drži. Prizadeti .posestniki' vora-	•	u-.i	,	.	„„
Sair,	^inic* o iri1.i,n. , j _ , vpr” Dejo 5« bilo nezmerno pcv-isano, kot je Merx pri-
sa»jo cestnega m(c,;sitira, ;kea®i tim ‘bo plača,' travnik 1	»	,	,
(l-a-tarorto s« *• .	1	1	v	’	znal možnost uresmfčenra ';iocij«L®ma zigelj projeteir-i-
Katerega jam ^e pn sirjenfiu ces.te zasul. Kmetfe ne'. , m , . .« t	. j ,	‘	,
«.« -	1	•	•	,.	toiu.	n.wenc,	ne	,a4ut Ne kat'erimkc.11 drugim državi anom, ne 1 ud-
pustite se se zimleraj uime ti- za norca cd nekaterh
gospodov. Družite se, ker v slogi In orgatniiza-ci.ii jim lahko .stopite na prste!
Ootovo, taki -neoctri- ©‘©o všeč -onim, 'ki bi radi- 10-hranilt S'Vo;.e privilagje, lk,v stre,me le za- tem, d'a se {te bc£:stvo pc-mmcž. Všeč so pa rsizrediu; ibrespose-tf.Bih, ,kc'':h *gr|^civi'<aska naloga je, -de cifreši 'končno vse človeštvo. Čjovc-Jtivo bo pa cdre-šerio v delu, -ko-jega p-ra.vi -zmagi) je temelj uvedba) uccijslne pravičnosti.	—	t —
Delavski sveti in boj za kont. produkcije
V »normalnih« časih kapitalističnega gespe-dstva je delavski razred neodločujoči element produkcije, prav tako
tivljtfi*kSm interesom mas. Ali t® pomeni, da jt nas bo) 2« obratu« »v*te, ki ga Uko vodimo, globoko zasidran v potrebah i» v zkvetti ma». Kjer vodi do uapehov, kjer d«Iavci tudi samo krajevno izvajajo kontrolo nad produkcijo, kjer si pridobe vpogled v pogoj« produkcije, tara je ustvarjen najvažnejši predpogoj za njihovo poznejšo vlogo kot voditelj«v produkcije. Delavci spoznavajo gospodarske obrate. Seveda to ni možno doseči po potih, ki so jih pripravljene hoditi razne vlade, da slepomišijo z ljudskimi masami, ki kriče po osvoboditvi delavnega ljudstva izpod jarma kapitalistične samovoljnosti, na ta način, da puste posameznim delavcem vstop v predsobe nadzorstvenih svetnikov, kjer jim pod zapovado molčečnosti pokažejo bilance kupčij. Gre za to, da postanejo obratni sveti organi javne kontrol«, da uporabijo pridobljene iz kušnje v to, da morejo kot zagovorniki ljudskih interesov pobijati proiitarske interese kapitala.
Boj obratnih «vetov za kontrolo nad produkcijo bo imel v vsakem primeru za posledico, da pride osvojitev politične oblasti potom delavskega razreda na dnevni red kot želodčno vprašanje večine prebivalstva. Če skušajo vlade zastaviti proletarijatu-pot h kontroli nad produkcijo na ta način, da otežkočajo stvoritev obratnih svetov in da ovirajo njih združitev, potem jasno pokažejo delavskemu razredu, d* si ne bo mogel samo razpola ganje, marveč tudi kontrolo nad produkcijskimi sredstvi, ki jih je ustvarilo delavstvo, priboriti šele tedaj, ko stre diktaturo kapitala in se sam polasti oblasti v državi. Kjer pa si delavski razred pridobi kontrolo nad produkcijo in v meri, kakor jo izvaja, ga postavijo razmere pred vprašanje: kaj :edaj, kako dosežem, da premagam anarhijo v produkciji, da neha razsipanje z dobrinami, ko manjka ljudskim masam najpotrebnejše. Vprašanje proletarske diktature kot poti za prevzem in vodstvo produkcije v interesu ljudskih mas je tako praktično postavljeno na dnevni red.
Deviza po kontroli produkcije s strani obratnih svetov, kakor zelo izgleda tudi »minimalistična«, je revolucionarna prehodna deviza, ker izhajajoč in najpriprostejših j
skog Crvenog krsta stoji pod strogom kontrolom i n, apravdanom kritikom. U isto vreme, kod Beneš, ministat izvanjskih psala, šaije prijateljske note ruskoj «ovj«tskoj vladi, daje potpunu slobodu Vrangelovim genaralima (ti ne stoje pod kontrolom češke policije), da agitiraju i sa-biru vojsku za Vrangela. General Leontjev sa mnogo o-ficira, carskih političara, policijota i špijuna šeče se i radi šta hoče po svoj českoj republici. Izdaje u Pragu i svoj list »Ruskoje djelo«, ima poseban Vrangelov Crveni krst itd.
Protiv drzovite generalske reakcionarne propagande u-
staju žestoko socialdemokratski listovi »Rude Pravo«, »Privo Lidu« i narodnosocijalno »Ček« Slovo«.
Videčemo kakav če biti uspeh i kad če cariste biti iz češke isterani. Čini nam se, da če proletarijat morati joi mnogo tlačiti na češku uržoaziju, dok mu to uspijeb.
PO SVETU
pač, kakor stroji Drugi odločajo o njegovi uporabi v pro- j Folreb ljudskih mas, crglmizira najsprednejie vrste, t. j
KONTOVELJ.
Pri nas nismo imeli že par let župnika. Slednjič je doletela tudi nas sreča in v našo vas je prišel duše past g. župnik Ravnik. Toda ojoj, kako slabo jih pase! Saj je v vasi vsakemu znano, da je naš »gospod« največji razgrajač in pretepač. Skoro bi rekel, da ni tedna, da bi se naš gospod ne prepiral in pretepal. G. Ravnik, ali ne čutite, kako slab vzgled dajate vsem v vasi? Ali ne premišljujete nikoli, ko ste prespali in si ozdravili mačka, da je vaše obnašanje jako škodljivo vzgoji vaške mladine? G. župnik! v imenu človečanstva Vas prosim, nehajte enkrat z Vašim Karnevalom, sicer bomo kmalu u-krenili potrebno in poverili vzgojo naše mladine možu, ki bo v resnici mož.
, Ne zamerite in Vas pozdravlja	Nepretepač«.
fi'	IDRIJA.
Uredništvo »Dela«! Podpisani vljudno prosim, da priobčite sledeče: V časopisu »Delo« z dne 20. sept. 1920., št. 52, sem čital, da sem hinavski ovaduh in delavski sovražnik.
To so gotovo pisali nazadnjaki in zakaj se ne podpi Jejo?
! 5. t. ijj. se je zbralo v moji gostilni precej domačinov, ki so se zabavali do 11. ure zvečer. Ko sem hotel ob navedeni uri zapreti gostilno, je prišlo do prepira, vsled katerega sem utrpel veliko materijalno škodo. Vprašajte Idrijčane, kolikokrat sem posredoval v korist domačinov, da niso bili odpeljani v Trst; tudi Vam bodo pove-■ dali, da jaz nisem še nobenemu domačinu škodoval. Kdor zamore dokazati nasprotno, mu dam 500 lir in razun tega naj se bojkotira moja gostilna.
Za zahvalo, da sem bil za narod 5 let v ječi, imam to, kaj? Stradal in trpel sem kot žival v ječi za časa vojne. Marsikaterega sem rešil v najhujših 'slučajih in še več dokazil imam, kako sem se boril za narod. Komaj sem začel malo dihati, po 5 letih, že me hočejo domačini u-ničiti. Lepo, le naprej tako; danes meni, jutri tebi!
Ker sem odkritosrčen, se nikogar ne bojim in povem, da sem šel po karabinjerje 6. t. m. zjutraj, ker sem bil na življenju ogrožen.	u	.	v.nutAi
Z odličnim spoštovanjem	*
' '	'	' Julij Petrič.
; Spodnja Idrija, 22. IX. 1920., hiš. št. 73.
Tu konča lepo pismo g. Julija Petriča. — Vi, Petrič, ste v resnici ovaduh, lažnjivec in brezznačajnež! In to radi tega: 17. aprila 1920, ste ovadil Likarja, da prodaja vino in žganje. S tem je dokazano, da ste škodili Likarju, torej, zvest svoji besedi, morate dati navedenemu 500 lir nagrade.
Ako dvomite, da govorimo resnico, potrudite se na civilni komisarijat v Logatec, kjer ste ovadil ubogega Likarja. Obenem ste lažnjivec, ker lažete, da niste še nobenemu škodoval. Znano Vam je, da je lažnjivec navadno brezznačajen! Ne laži! Ne ovajaj! Ljubi svojega bližnjega!
tvu, ne nafcdlu, .fecfh člani imajo nsgion in vol.;o ©b profitu živeti, marveč razredu brezposestiniih, .kiii si b gc’i:m defem tosigura eksistenco, ■Cesto nai;kilriveir-nejšo, pciav rlemu je poverjena naloga1 uresničenja -.Ticdermegai s.ccilaVizma, Ma,rxizma. To nepciiiredtao poveličevanje dela je ‘tudi glavni vzrok, da- je cetal Ma,rx:zem zmagoviti nad vsemi socijalisti-čni-mii sistemi.
T-udii »emancipacija!« prtfletarijfcita, o čemur mnogokrat slišimo, ni ničesar druzegal -kakor -častnr slavospev delu. Delavnemu razredu prisojena socialna
dukciji, sam ne odločuje nikakor. Reformisti celo v svcj!h ' najsmelejših sanjah o »ustavi v fabriki« niso mislili na to, da bi zahtevali soodločevanje delavstva v tem, kako in kaj se naj producira. Zahtevali so samo soudeležbo delavskega razreda pri določevanju mezde in delavnega časa, delavnega varstva, socijalnega skrbstva in v najboljšem. slučaju socdlcčevanje pri nanieščer.ju in odpuščanju delavcev. In proletarijat sam ni čutil interesa n.t oblikovanju produkcije. Črkostavcu jc bilo vseeno, čs je ctavil sveto pismo ali pa pornografične povesti in tekstilnemu delavcu je bilo vseeno, Če je produciral bl3go, ki je imelo pokriti nagoto nemoralnih črncev ali pa ki je imelo razkriti negovana telesa moraličnih dam. Njegova s.krb jc bila, da dobi kar r.ajvišjo mezdo, da si je mogel ž njo kupiti to, kar je potreboval. Sedaj pa je stvar čisto drugačna. Če morajo rudarji vestfalske in renske province stanovati v mrzlih barakah, ker ni' premoga za žganje opeke, ki se potrebuje za delavrka stanovanja, dočim
industrijski proletarijat kot razred, ga uvede v na)sve-tejše kapitalizma, v njegove produkcijske skrivnosti in ga vodi k boju za vodstvo produkcije t. j. %a proletarsko diktaturo. Če bo bej za oblast prOletarijata trajal daljšo perijodo, potem postane ta deviza os proletarskih bojev in zbirališče proletarske energije.
Zdravnik F. J. KERN:
Razni zdravniški nasveti
Drožje je postalo zadnjih par let popularno kot zdravilo. Bajc pomaga za prišče na obrazu in po hrbtu pri mladih ljudeh. Nekateri zdravniki poročajo, da so imeli z njim dobre uspehe pri zapeki. Najnovejše je, da včasih pomaga pri kroničnem revmatizmu, ki pride v mnogih slučajih “od zapeke in raznih organičnih strupov, ki se nabirajo v črevih. Dr. Wil!iam H. Spencer poroča v
je dovolj premoga za najneumnejšo luksus-industrijo, za • Therapeutic Gazette o nekem fantu starem sedemnajst
kavarne in kino, potem razumejo rudarji, da imajo interes na tem, da kontrolirajo, za koga se producira premog. Če angleška buržoazija zviša cene premogu za 6 šilingov pri teni, da tako razjari javnost proti rudarjem, dočim rudarji niso deležni višjih mezd, potem razumemo, da ima-]p rudarji interes na tem, da soodločujejo pri določitvi cen Če dolže nemške železničarje krivde na uničenju tfans-
let, ki je trpel na kroničnem revmatizmu štiri leta. Dve leti je iroral ležati v postelji z oteklimi in bolečimi udi in stalno visoko vročico. Pozneje je toliko okreval, da je hodil po hiši po bergljah, vendar je še vedno imel trde členke in hude bolečine. Tnpel je na hudi zapeki, za kar mu je dr. Spencer predpisal navadno drožje p oen kšček trlrat na dan. Začudil s« je, ko je zapazil, da gre fantu na, boljše. V treh mesecih
.Ali je gladni stavkat — samomorilec? Ob priliki glad-ne stavke korškega župana, Irca Mac Sweeneyja, katerega so Angleži zaprli kot puntarja, se je vnela živahna debata o vprašanju: Ali je župan iz Korka samomorilec, ali ne: — Vodja jezuitov v Angliji, Bernard Vaughan, j« izjavil, da je korški župan samomorilec in raditega ni vreden zadnjih zakramentov po katoltfkih obredih. Jezuitov« izjava je pa naletela na odpor pri drugih avtoritetah katoliške cerkve, ki pravijo, da gladovni stav-itar ni sair n:orilec Mac hV.-enercv »povedni’« kaplan Dcminik, pravi, da on sc ne briija, kai govori »oče« Vaughan. — Nekateri duhovniki, ki protestirajo proti izjavi Vaughana, so mnenja, da potemtakem je bil Kristus tudi samomorilec, ker se je pustil križati. Po njihovem mnenju je korški župan mučenik, ki ni obupal rad svojim življenjem, kar je v drugem slučaju samomor, temveč umira za svojo domovine*, vsled če.ar ni ejegovo prostovoljne stradanje n.*t smrt no~»n greh. — Tako se prepirajo, ali zdi se, da je večina na strani onih, ki smatrajo, da Mac Swecney ni navadni samomorilec.
Pridelek in cene. Vse meriško veletrgovsko časopisje z borznimi mešetarji in drugimi borzijani vred se »duje, da bo letošnji poljski pridelek zopet ogromen. Pridelek zimske pšenice ccnijo na 525.000,000 bušljev (bušelj je 8'35 1), pomladanske pa na 290.000.000 bušljev. Tudi drugo žito kaže izredno lepo in celo' o krompirju, ki se prodaja od spomladi sem po visoki ceni kot žafran, poročajo, da obrodi izredno dobro. Kakšne cene bo prejel kmet za svoj pridelek in po kakšnih cenah bodo konsu-'.irentje plačevali živež, o tem pa molče špekulantje in verižniki. Gospoda se veseli, ker bo zopet lahko špekulirala in odirala kmeta doma, konzumente pa po vsem svetu, ki bodo kupovali ameriški pridelek.
porta, petem imajo pač ti interes r.a tem, da kontroli rajo, koliko novih lokomotiv in vagonov je prišlo v pro-! je lahko hodil brez bergelj in večina čl«cov je postalo met, koliko starih je prišlo v popravilo in koliko so do- J zepet gibčnih, da lahko hodi po osem milj daleč in bili železni baroni za dobavljeno jeklo. Če zapro fabrike,' dela sedaj v nekem uradu in si sluii kruh. Isti zdravnik češ da ni surovin in naročil, potem imaio r>ač delavci ži-! poroča o več drugih slučajih, kjer je drožje pomagalo, vahen interes, d ase prepričajo, če kapitalisi ne uga-' Kjer druga zdravila ne pomagajo, je vredno poskusiti
USTNICA UREDNIŠTVA
Vsem dopisnikom.
Dopisnike In sotrudnike »Dela« prosimo ponovno, da pišejo čedno, razločno, samo na eni strani papirja in le s črnilom. Pišite po možnosti dobro in jasno stilizirano! Red zahteva to. Rokopisi, ki ne bodo dgovarjali tem predpisom, gredo v koš.
zdaja za socij.ilistlčno zvezo v Julijski Benečiji in odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna .Lavoratore* v Trstu.
ilaferljomcsi se hoče z odlično voljo dvigniti -nia nivo n>ai° sabotaže t. j. da so zaprli fabrike v to svrho, da; to »zdravilo«. Stane prav malo, dobi se v vsaki gro-
gespiodarskega ■ «ubitek,t'a- -delavstvo roče itlti več! iztiholaFijo kapital v inozemstvo. In končno če junkerji: ceriji. Lahko se zmeša v hladen močnik ali v mleko,
predmet izkoriščanj,ai, .odločevat] hoče nasprotno o' ”* velek™etje skrivoma spravijo živila dočim mesta gla- ’ * ' J!  --------------------------------------------
uporabi donosov del* odpraviti hoče 'ckratlka «oap£J	P» “d.cne»° kmet.sk! delavci oh na,man,-
 ________________________1*.	j!	L.	JI“ ZV-. 81 zahlevi P° ^ol,šan,u svo,ega bednega stan,a na trdo
tali,stičen gospodarski sistem, zato da bo delo prav pojmovano in spe St o varno.
vraten odpor, tako da so prisiljeni štrajkati, na kar jih zoipet dolže krivde na gladu mest, ali nimajo potem, ali
V znamenju proslave 'dela se je ustanovilo I. .in II. nima večina državljanov živahen interes na tem, da kme-in ©soboto III. imte#n acijcnefo. V znamenju čiste1 ^ k o delavski sveti kontrolirajo razmere v poljedelski
■■■■■■■■■■■■■»•■■■■■■■■■■■'■■■■■■■■M
Proletarci vseh detel zdruilte sel
!!
■■ra
U
pordukciji?
Tu naznačena dejstva kažejo prvič, da ni samo objektivni interes proletarijata, da si pridobi popolen pregled Sez produkcijske rizmere, marVeč tudi, da ši postane
družil!© z drugimi profetairci predvsem odnosa',:' de'a; ProJ®*ar*iat tega .nteresa z vsakim dnevom bolj svesh
drugič, da tu ne gre samo za interese industrijskega proletarijata, marveč tudi za pretežno
emaige deta' je 'vzMifa in se ui'rd'!la solidarnost de-laiv-itva, složnost vseh pekllcainib proletarcev, 'ki danes pojejo v raznih jezikih visoko pesem osreči-tve: »Bodi dellu -čast!« Prclet-ao-jat vsakega navada
njega stremljenja pojdejo vsikdar za tem, dia ojači miedinarodln© istifle z vsem# v delu združenimi v isvrfeo usmerjenja 'vseh detavnib sil za dogovorno postavljeni. cilj.	.	ut	..	,	■
Pri vseh kulturnih narodih; najdemo -nastavke, 'ki delajo oz teženj socijalistično -organtizovanega, delavstva pravcato .religijo. Dietzigen zaključuje eno svojih tozadevr/b razprav z naznanilom: ^Odrešenik novega časa .je .s©orfatet?čna- organizacija, dela.« Ten* dienca modernega socializma vsebuje izanj snov noive religjte. Sv..	■*,	.»	.	-**■*
'Če imenujemo razmerje pasamezmnka do boga religijo, j« -goHolvo, idiai im® religija namen odrešiti z božjo pomciči© v 'bedi zasužnjeno dtuišo in telo. Toda talko odrešenje je s a mio tra.se endembalino-, ker ®e realno -odrešenje izvrši iza! vernika. Se lle v pokmirttnem življenju. Evartgejl.-1 socijlaKtzirvat pa .zahteva reatoo,
nekateri ljudje jedo samega s kakim prigrizkom.
Za prišče na obrazu in za zapeko je dostikrat prav uspešno zdravilo.
Že pred leti so rabili drožje v obliki obkladov za srbečico med nogami, posebno pri starejših ljudeh, ki trpe na sladkosečnosti. Ta srbečica se sev« da odpraviti s pravo dijeto, da se zmanjša s količino sladkorja v krvi.
Pik raznih žuželk, čebel, os i. t. d. povzroči včasih hudo oteklino in bolečino. Za manj nevarne pike ali vgrize pomaga amonijakova voda seve precej razredčena z vodo. Navaden peroksid. takoj potolaži bolečino pri piku ose ali sršena. Nekateri trdijo, da sladkorna voda pomaga.
Slaba sapa iz ust pride lahko od več bolezni, recimo
večino onih mas intelektualnega proletarijata in malomeščanstva, ki je za-1 bredlo vsled voine v težke neprilike. Iz teh dejstev slede i °d gnilih zob, od slabe .prebave, od gnitja pljuč ali pa za komunistične stranke važni sklepi. Prvič stoje pred mo ' tu<^ 0<* kronične zapeke. Blato zastaja v črevesih, žnostjo, da raztegnejo boje za zboljšanje položaja pesa-! razni smrdljivi duhovi zaideajo v kri in v pljuča, kjer se meznih delov delavskega razreda na boje za kontrolo i izdihavajo. Pazite torej na zobe in na čista usta. Zobna pordukcije. S tem, da zastopajo interese ogromne večine' ščetka je potrebna za vsakega omikanega človeka, da prebivalstva in da mu to spravijo do zavesti, pokažejo jo rabi vsak dan. Navaden »chewing gum« ^ je dobro celotni masi delavskega in trpečega ljudstva, da pri pro-' zdravilo za slabo sapo iz ust, če ste namenjeni s kom letarskem gibanju ne gre za interese industrijskega dc- govoriti bolj od blizu.
lavstva samega, posebno ne za kake umetno uprizorjene G »četu zdravilstva, o znanem grškem zdravniku boje, marveč da gre tu za boj za kruh, luč in toploto za Hipokratu se pripoveduj« naslednja zanimiv« zgodba, vse delavske plasti. Če se nam posreči, z agitacijo in kon-! Ko se je Hipokrat mudil v Abderi v severni Traciji, kretnimi dejanji, da spravimo to v zavest ljudskih mas,' je bil naprošen od vplivnih os«b, da naj preišče duševno potem ustvarimo ozračje okoli bojujočih se proletarcev,' stanje filozofa Dcmokrita, katerega so nekateri ljudje « toiari	1,..i.j. j_ l: strem— j smatrali blaznim. Hipokrat ga j« naSel pri prgiskava-
Zdissa ur in zinfanins ter delavnica
ALOJZIJ POVH
Telefon
3-»
sodni izvedenec
Trs), Piszza 6. GfiriM 3 (ex BsrrJero)
Delavci! f
naročajte in Me Jelo", lo Je m list, list izborjenih in brezpravnih!!
v kateri bo težko za kapitalistične vlade, da bi Ijenja delavcev po s produkcije zboksali
Ijenja delavcev po stvoritvi obratnih svetov in po kontroli' nju raznih naravnih sil. Vprala ga, s čim se peča.^ De-tsali k tlom in jih pogazili. .	mokrit mu odgovori, da ravsokar preiskuje, zakaj je
toliko ljudi bedastih. Hipokrat j« vsled tega poslal na oblasti poročilo, da smatra Demokrita za najbolj pa-
Teisničmo .odrešen*, .edirešenie življenja v zimami dela.! te^sov*iiroklh°?!I“tnE sv,etc', ^ot. <?uv^e in'
t .	.	.	.,	,	• y.	.,...	i	teresov	širokih	mas,	z vso silo v vseh deželah. Bo za -------------------------------- —
Ta na,s evam^e,.!} beseda bet,a, se .mora uresničita! obratne svete in boj obratnih svetov za kontrolo produk-l ractncŽa med 1iudmi'
Cia tem sveto, ud-eijstvitt se mopa v nai;i vseh ■Evsn^e^šju je služil človek diosiej,, evangelij na) 5.l!uži čtov«lku ciisl«j. Dcsšej ;e frlla rei''5',;a' za prclie-tairijatt, oids-lei O-e rdojili' atva.r pnciletairtia/ba!
Tli relija1 cisvafai svet -z -vse silo, z •vs-em srcem. Gtebdke w po^ediioe te^a prevrsita v mišljenjiu
cije bo imel ta učinek: pokazal bo delavcem in javnosti, i da ni pomagano proletarijatu, če delavci v posameznih 1 fabrikah izsilijo kontrolo produkcije. Ako naj ima kon-' ■ trola za učinek umesten gospodarski načrt, ki ugotovi
......	,	čeboslovačfea podupire ruske reakcionarc«. Medju
temelju obstoječih surovin in produkcijskih sredstev; nacionalnim državama, koje su nastal« na razvalinah stopnjO' zadovoljitve potreb širokih mas, potem moramo i Austro-Ugarske, imade van sumnjc proletarijat u Češko-
1 T Ir, , r* a. ■	^	L	....	1	  *	1.	1	.	t	.	.	•	...	,	9	a.	Mh	a	a	a..	.	.	a	.1
Kmetijska In vrtnarska gospodarska zaM o Trsta
Resisirovana zadruge z omenim poroštvom
BUS&I na vzhc&j n*,s navda-ja z neusafcl}iv:W opa-'	po	indu,str‘iskih' »loCačkoj najjali upjiv. Razloga ima vU«: zemlja je silno
niemi z-a -znialfo na zaioadu	i	skuFlnah .m ,-ht centr.al.no izenačiti. Potem ne zadostujejo industrijalna, slovački proletarijat n«ma nkakove nacio-
njezn M, zimaigo na zapatm.	*»>•'	.	j	posamezni, raztreseni in spontano delujoči obratni sveti,	........ ..............................
Po božjem razodl;etju je Ibilai postava prvo, večno potrebna je njihova organizacija na celotnem ozemlju in narviSje, ssirr.io- medtem: Iko je bil človek pcikScan, i celotne države. Vlada, ki skuša to onemogočiti, hoče ka-da j.o uvažuje :n '-zvrSuje. Novo raziodeitjie pa kulmini- J Pitahitično brezglavost in gospodarski kaos, da ovekoveči
ra v tem-on pired
1-, da je delaven človek prvo in glavnici, dia je1 j^P^frnievanic širokih ljudskih mas strani kapitalizma. Z-a vsem- pcklicrin lustvairita- človeštvu nov odre-! evf pf sov |s ’ ■organizaciji, !: zraste iz izkušenj boja
nalističke tradicij«, veliki dio proletarijat« (nemački kojeg j* tama do VA milijuna), madžarski i ukrajinski (u Podkarpatskoj Rusiji) uepče su tudji ideji češke nacionalne države, tako da jc revolucionarko proletarsko raspoloženje tamo vrlo silno. Buržoazija je prisiljena, da se ponaša vrlo demokratski. Mrzeči iz dna duše proletar-
š>uj©č zalk.dn. -Proieiitadtottl vem!« v z.malfio' praVce,1 u!,;nb?t'ie SV,€lt^ vsaki/ab»iki. ki.i° ie v velikih javnih j sku Rusiju, marala je ipak da sc pod pritiskom proleta-
U5=i v rešitev -;z materi}afee|a in duševnega hlap- ! da[ska rSrebl To na nom^n? H°m bCf'	I	T**	U	P0,'sk0m	ra‘u	za neutralncst. Naravno
-r. a* . f. . ^^ l xf	r* 1 11 Potreba* Ao Pa pomeni, da sc mora kapitalistična da ona tu neutralnost ruši, gde samo može. DoČim polj-
čev^tva, ker	t.rja	enakopravnost	človeštva,	vlada Fred njo ukloniti, ona živi vendar od toja proti1 ski poslanik radi šta hoče, dotle zastupnik ruskog sovjet-
VOLTAIRE (+ 177B)
Volna
Kug.as lakota in ,klanje .so -trije na.jslovitejši' deli tega podlega ,sveta.
K pcHir.ni laikoba spadajo vse slabe redilne snovi, do katerih na« prisili pcmianikanje, da si svoje življenje, s tem ga upamo ohraniti., prikrajšamo.
Pod kugo .razumevamo vse nalezljive bolezni, ■dva — do tri tisoč po številu.
Td dve dar® sta naim pri'®; od previdnosti. Vojno pa,, ko druž.u;ie -vsa ta! dajila zahvailfmo dcimiLšljiji tristo do- štiristo oseb, razdeljenih ped 'imenom princev in mlrls-rov po z e meškem površju. In to je morda vzrok, -radi iksteTega -se iimenuiiejo te osebe v tolikih posvetnih pisanjih ibcšamutvena1 fcltija.
.Da vlači vojs-ka za, seibcj neprestano kisgo in 'la koto, -mora priznati celo njen nalcdiiičnejši hvalilec, atko je le videi IzdaSlelka lazarete, ali šel skozi katero sibodi vas, ki je bila pozcirlč&s velikih bojnih činov.
Nedvomno Izbrana omletnclsitl je to, ki katkor 'ta apusteši te dežele, uniči prebivališča in ugonobi cd stcitiifoč mož letno povprečno štirideset tisoč.
To. iznajdbo so .gojili’ najprej naroda, ki so se bili združil; v svoj občni blagor. Nairod.no zastopr.rištvo Giikov je -n, pr. naznanilo Frigijcem i-n nj:hovim s»-sednm, da odrinejo z ladl;evj,em tjpcfčero ribiških čolnov, da iztrebilo le na.rode, povsod kjer je to le mogoče. Združeno rmlanrfko iju.dlstvo je smatralo za -keci-stno, da napade še pred žetvijo Veječe in Voljstkice. In ko so postali Raimljani IjuU nad Kar-tagmei, sta se vojskovala ta dva naroda med sebo; dolga leta, na morju In na suhem.
Temu danes ni’ več tako. Rodopfc.ec dokazuje pnincu, d-a. izhaf/a on v ravni črti neposredno iz nekega groia, &jgar predniki s,o bil« pred tristo do štiristo leti sklenili z neko hišo, ki je ljudem že iz-
fa spotom, neko družinsko pogodbo; ta hiša ima daleikosežne zahteve na neiko pokrajino, člje zad-niji' pic<sestni'k je ravnokar umiri na- mrtvouidoi. Princ pride torej b svoVimli' posvetovale! brez vsakih težlkoč do sklepa, da! prtpads po božjem .pravu njemu tai pr.ov:nci,;a. Poiktr-aiVns ;ki jo nekoliko ■jito melj oddaljena,, na) iktollkor h-oče ptKtesliVa in naij u.gc!var:.a, da princai celo noti1 ne pozna, da ne čuti nobenega sla tOli •vladiana -cd njega in da je treba, dai se dajo !yudie:n postaive, priti- -vsaj do 'sporazuma: ti *lrgu-menti ne dosežejo princ-c-\'3gn ušesa, njegovo, pravo ostane neizpodbitno. Neoiegoma si poišče veliko število mož, kr nimajo nobenega opravka, n!iti ne morejo kaj izgubiti. Obleče jih v surovo plavo piatno, lalk-et za sto deselv.na.rskih ikomadov, okinča n)'h kape z belimi motvozi, nauči jih v levo in desno v bcik, ter mairšlra ž njitoi nesm.rtoosto -na,sproti.
Osiiali priteči slišiin o ibem pedvzetju, .udeležijo se ga po meri svojih sil .'n preprežejo deželo še z večjim številom ,p.r:«tc:h raabojntkev, ‘kilkoršne so imeli v svojem 'spremstvu: Džinigiskian, Tamerl-ain in Bajazet.
Prav oddaljena- ljudstva Izvejo, da, pride do izbruha in da je dana- vsikclmur priluka, da s« zasluži -pet do šest »scoiis.« ,-aiko se hoče -udeležiti. Kakor pdljski delavci: se delijo v dve gruč'-., ter se obvežejo tistemu, ki največ ponuja.
Te mase se med seboj vnamejo, ne samo brez rtajmarlšega' interesa na pciteku, ampsk ne da bi sjVJch vedele, zakaj s« gre. ko časno -se bije pet do šest vo.jujočih sil; zdaj tri proti trem, pozneje dve proti štirim, nazadnje ena proti petim. Vse se mrzijo med seboj v «nakl meri, zdiriuž-'jo se, zapored ema m-edisebclno spoprimejo. Sitžne samlo v tem, da prizadenejo koilkor mogoče več zla>.
Prečudežno, v ta.kem pekierasikem podjellju, je ito, da blagoslavlja vsaki morMski1 pogiiavar svoje za-
stave in kiliče svečano bežje ipcmoči, predno se odpravi, da. umori -svojega bližnjega. Če im.a voj-
sfkotvedja pičlo srel'0, 'usnnr-tutii' saimloi 'dva 'dio -feril t/^oč mož, tedaj zahvali zato Botgai ikoma.j v.dno. če .mu ie bilo usojeno ug-onclbiti .desetffcoče z ognjem in železcim, vrhaiitega -še —pa .doseže božja, .m,'lest svoj vrhunec dotlii: r c, z rušit i ikaiko m,es,to, .ubere precej cjctigctl.raiinc< četverospev, ki je sebojevn^ikem neznan to le .razen tega nagp.ikan še z »barbarizmi«. Ista pesem se raslega na ženiihovanjih in nai :kr;ito'h piaz.noM2cy.Ji, na listi način ,kakor za pcb‘jalce: m to je l..ud;i.,vu, Iki slovi po svojih novih pesnitvah, še najmenj oprorti.l.ji.vo.
Pcivrs-cdi nastavlja, pwe4»a vrsto š*uivateljev, 'ki pevajo 'te morilske dneve. Eni so oblečeni v -olg-, črn. tak,r, čez katerega visi' kratek plašček; ■riigi-so s n.sv,,e?i srajco čez suknjo; neksteri neoiro tudi še povešaj* liz bairva.neiga sutkasa virhu svcle :«ice. V» govorijo zelo dolgo. SkEc^jejo se na te, kar se 5e dogajajo nekd.aij v Paicsitfni, o priliki krike bi/jke.
V ostalem letnem' čas.u deklamirajo ti l^dje proti grehu. Urn v treh točkah z antitezami (oporekam! dckrizuieio, dat p-ost:tnej,o dame, :ki le natehoo s karmrnom ekrasijo ,s>vcla sveža ,Vca, veči« predmet ne;ik-cnčnelga toaščev-an!jai Večne,ga; da sith »Polv-euktes« in »Ataliai« (Racinovi drami) hudičevi deli; da si človek, ki se da prinesti v postnem dnevu na rajzo^za d\esto tolarjev rib, pribori svoj neizosta-len blagor, ,n da revež, k,: v istem dnevu zavžijc za dva in pol »sous;i« košitrunovime, gre neopo-rečno k v^cm vragom.
Izmed pet do šest tisoč d ek i-amacij te vrste s« jih najdejo največ tri — do štiri cd nekega Gp.^A po imenu MassUlona, iki! j. h dostojen >č5ovfk č'<ta lalko brez vsakega -zaničevanja. Toda n-it- v enem takem proizvodu se ne drzne govornik preti proti
vtijni, 'ki združiti'e v sebi vse nadloge -in zločinstva. Nesrečn-i fipok-crnt: gci\ lomilki neprenehoma czna-njojiejiD prci‘11 ljubezni, ki fe edina itcdažfba človeitva in edino sredstvo za rl&ga vspostavo; toda eni mo.l-čij-d o zanlčevanjia; v.edtnih prčzadevamjiih, ki rtra-■mt’jo po nj-ejo^-em uničenju.
O Bo^irdaJciue, sestavil <1. zelo hud svarilni govor proti nečisto®!!, teda neben ega ne prcrtii mmogeobraz-nemu mcirjerlu, proti iSe*u ropairStvu, proti .splošni ■besnoett, iki1 vr.';6t'.je svet. Združene hiidcb:';« v«h vekov In dežel, ne bedo nlilodsr pc-vzrofcile tetko gorja, nego en sam bojto! pohod.
Usmiljeni dušni zdravniik, p.et četrt ure kričtš čez šlv-ankine luboi.jaje,	pa	o bolezni', ki nas
trga na tisoč« ikoscevl
Morata!, filozofi, zaiglte svej« dela! Tako dolge, dokler vodi r3zpaoženje peščice ljudi, da se tisoči- naših brstov kdjefo po zakonskem naKnu, ftpada i-tsr/siMvu pcs\-«£ecl' čioveltva k najzani-.čevanejšemu celjrk.upne fesrrafve.
Kz>) mi mar čV/ekoljEjbccDt, dobrota, ponižnost, vzdržljivost, m'1'.oa, modrcit in -usm^enost, če mi pel funla' svinca, '2.str«0/«ne#*i c«im« iz da^ave šeststo koraikov, r-aiztnga meje telo! A ko z dvejset m letom Izdihnem na strešnih muik&th med pet dio šes.t-tisoč drugimi. u,B*!r»’Oč:fmi; ctko moje oči, 'ki se v zadnje cdprelo, vdijo rc-s-bno mesto uničeno cd ognja in železa; ?.ko je -zsiicjl ^as, ki ga slišim, krki otrok in žena, ik4 puščrjo pod razvaMnaimi svo?« življenje! In vse to radi camiš.ljenih interesov človeka, katerega ne poznamo!
Najhujše cd vsega je, d® se dozdeva voiska kot neizogibno zlo. Ako natančno pogledamo, so vsi nairodj mclrl: Marsa. Židovski Zebaot je geisped vejnih trum. Anciptik iHcmerfieva Mnerva 'imen.uije Marsa I.jutega, blfznega, peklenskega boga.
{Voltaire, Dioticamre philosoph;que).
Nad 1500 zadružnikov
Podružnice v IržaSki okolici, v (stri in na Kras«
Sedež zadrug m Slavno shladile o Mu, ulita Rofflnerla štev. 1
TELEFON STEV. 36-75
Opozarja svoje zadružnike, da ima v svojem glavnem skladišču kakor tudi v podružniških skladiščih na Opčinah, v Boljuncu, v Plavjah, pri sv. Antonu, v Škofijah, v Ospu-Oabrovici, v Klancu sledeče blago na razpolago:
Vse kmetiško orodje, železno in le seno; kositreno in leseno posodo, kakor vrče za mleko, čutarice, brente, škafe, kadi, škropilnike. Bogata zaloga vsakovrstnih semen. Trtne škropilnice. Krmila kakor otrobi, laneno seme, oljnate tropine (panelle). Zaloga žvepla, vitrijola, umetnih gnojil. Dobava zadružnikom vse kmetiške potrebščine.
Opozarja tudi sl. občinstvo na svoje razprodajalnice sadja, zelenjave, krompirja, sploh poljskih pridelkov lastnih zadružnikov na vseh glavnih tržaških trgih ter v razpro-dajališčih v ulici Marco Polo št. 3 in v ulici Risorta št. 6, ki jih toplo priporoča.
OPOMBA:
Po zadružnih pravilih more zadrugi pristopiti vsak kmetovaJec(-ka), ki vplača delež 20 Lir ter jamči z osemkratnim zneskom svojega de!eža. — Kmetje, združite se !