1936 'i t r r pir .*3 -H F; CiUiP m IK © Mn - ) Gospodarstvo in poskusna polja na Selu Podružnica v Beogradu, Karadjordjeva 69 ~\£ ‘ , šrwi rr ‘ r fr Slf.ff r-.* F »r .1 L«< p Poslovni prostori v Ljubljani Našim cenjenim, odjemalcem in prijateljem! Gornje tri slike Vam prinašamo zaradi lažjega in boljšega vpogleda v vsestransko delovanje našega podjetja. Vse stavbe, zemljišča in naprave služijo samo oplemenitvi in zboljšanju kakovosti semen ter boljši postrežbi naših odjemalcev. Ako se prepričate, da se trudimo 'z vsem naporom nu¬ diti svojim odjemalcem le prvovrstna semena, bo naša želja izpolnjena. Prisrčno Vas vabimo, da nas počastite s svojim posetom, da spoznate resnost našega delo¬ vanja. Oglejte si naše poskusne vrtove, za kar je najprimernejši poletni čas, ko so nasadi v najlepšem cvetju in razvoju. Nudila se Vam ne bo samo prilika, videti naš cenik razložen v naravi, temveč tudi vzorno gospodarstvo, ki je s tem v zvezi. Prepričajte se o naši sposobnosti, ki bo brez dvoma v Kašo korist, ako imate veselje do vrtne in poljske kulture. Povdarjamo, da boste vedno sprejeti kot gost in da. nam boste zelo dobrodošli. Naše posestvo Selo leži 20 minut od železniške postaje Radohova vas ob glavni cesti Ljabljana- Novo mesto in je oddaljeno od Ljubljane 38 km. Želimo Vam zdravo in donosno Novo leto ter se priporočamo z odličnim spoštovanjem 142 \ 190 301 360 427 462 523 Prodafni pogofi. 912 1. Cene: Vse cene so v dinarjih, franko naše skladišče v Ljubljani. 2. Prodaja: Prodaja po tem ceniku se razume proti takojšnjemu plačilu ali povzetju. Plačila v 30 dneh po dnevu izstavitve računa, dovoljujemo le tistim odjemalcem, ki so z nami v trgovski zvezi; vse one, ki žele imeti pri nas otvorjen konto pa prosimo, naj nam navedejo reference po možnosti ljubljanskih tvrdk. 8. Račun: Pri naročilu semen iznad 25 kg od posamezne vrste, računamo po ceni za 100kg, izpod 25 kg po ceni za 10 kg, izpod 10kg po ceni za 1 kg, a izpod /i kg po ceni za 100 gramov itd. 4 Pošiljate v: Roba se pošilja na račun in nevarnost kupca. Za obe stranki je obvezna ona teža, oziroma število vreč, ki se uradno ugotovi po železnici pri oddaji blaga. Ako naročnik blaga ne sprejme, bomo mi po pošti ali po železnici vrnjeno blago sprejeli in to 'predvsem da varujemo blago pred pokvaro. Zahtevali pa bomo naknadno, da nam povrnete vse stroške, plus zakoniti dobiček. 5. Pako vanje: Embalažo računamo po lastni ceni in jo ne sprejemamo nazaj. 6 Naročila naj blagovolijo naročniki napisati na priloženi naročilni list. Zaradi velikega navala naročil spomladi priporočamo čimprejšnjo naročitev, vsaj pa do 15. februarja Za naročila, ki so majhna po teži, katere moramo poslati kot pismo in ki znosijo le majhne vsote, je brezpogojno poslati denar naprej, bodisi v znamkah, kolekih ali pa po poštni položnici. 7. Način pošiljatve naj ceuj. naročniki sami predpišejo, ali s pošto, brzovozno, z ladjo ali kot tovorno blago. Ge tega predpisa ob naročbi ni, odpošljemo naročeno blago po najkrajši in najcenejši poti, za kar pa ne prevzamemo odgovornosti. 8. Postaje: Nujno je potrebno, da se ob naročbi navede najbližja pošta in železniška postaja. Pn opustitvi tega ne moremo odgovarjati za morebitno škodo in zamudo. 9. Premembe: Za predmete, ki so podvržene dviganju in padanju cen, ne prevzamemo obveznosti, računali pa bomo vedno najnižjo dnevno ceno. 10. Reklamacije v zadevi vidnih znamenj blaga in pakovanja ter teže, je treba prijaviti v teku treh delovnih dni; nekaljivost najkasneje v teku treh tednov od dneva izstavitve računa. Pri zamudi enega teh dveh rokov, je smatrati blago kot sprejeto. 11. Jamstvo: Razpošiljamo le prvovrstna semena in izvršujemo vsa naročila z največjo pazljivostjo in vestnostjo. Ce bi naročnik zaradi pomanjkljivosti, ki se pokažejo pri pregledovanju blaga, ali zavoljo pomanjkljive kaljivosti imel pravico ugovora, smo obvezani sprejeti blago nazaj. Nadomestno pošiljatev, popustitev v ceni ali povrnitev škode ne more naročnik v nobenem primeru zahtevati. Pri vseh pomanjkljivostih smo obvezani pri neizpodbitnem dokazu povrniti škodo samo do višine zneska, ki je za dotični predmet zaračunan. Vsaka nadaljnja zahteva, tako tudi za izid pridelka na polju se odkloni. To velja tudi v primeru, če se odpošlje drugo, namesto pogojeno blago. 12. Plačila: Po zapadlosti računa se računajo, bančne obresti. Plača se direktno na nas v Ljubljano. Eventuelne spore rešuje razsodišče Ljubljanske borze. 13. Sporazum: Z naročilom se naročniki izjavljajo, da Soglašajo z vsemi našimi pogoji prodaje. 14. Komisijska prodaja: Zelenjadna in cvetlična semena v vrečicah dajemo gg. trgovcem tudi v komisijo. Tozadevne pogoje glej na zadnji strani tega cenika. Z izdajo tega cenika razveljavljamo vse prejšnje. 978 1047 1048 2340 2376 2380 2382 2388 O V O S T I in priporočljive vrste zadnjih let 10 Karfijola Snežna, najranija z malimi listi, i w tvuhnliča vrcta 7a .... ® 142 172 190 301 360 427 462 468 523 556 866 912 922 952 978 je najboljša vrsta za siljenje in za gojenje Dj n na prostem. Sejana v aprilu ali maju, na« . - pravi do jeseni odličen pridelek .... 920* - Koleraba nad zemljo, Praška pristna Dvorsky-j e va originalna setev, bela za sajenje, najranija, z okroglimi listi, naj¬ boljša za toplo gredo in za na prosto. Ima nežne liste in napravlja primerno velike gomolje, ki imajo nežno kožo, nežno meso m prijeten okus. Raste izredno hitro in je odporna proti mrazu ' — Korenje Guerande, kratko, rdeče, topo. Najranija in najdebelejša vrsta izmed krat¬ kih vrst. Je za na prosto in napra.vi prav kmalu lepe korene.. 40*- Korenje Perfection, zboljšano, srednje dolgo, valjaste oblike, rdeče, topo in skoro brez srca. Izvrstna nova vrsta . . . . . Redkvica Beograjska. Odlična izboljšana f vrsta, okrogle oblike, ki je pol rdeča pol bela . . . .. 100 gr 20 gr|porc. Din Di n j Din 40' 36* 64* 54* 22 * 38- 1047 1048 Salata Batavia rumena Pariška. Glave so zelo velike, ki se dobro in trdo zapirajo; listi so zelenkastorumeni in nakodrani. Glave vzdrže dolgo časa in ne gredo rade v cvet. Zelo cenjena in priporočljiva vrsta Cikorijina salata »Sladkorni stožec« izbolj¬ šana, podolgovata, stožasta oblika . . Špinača Gandflay, odlična novost! Je zboljšana po Viroflay in Gaudry in ima velike debelomesnate liste. Je hitro rastoča. in proti vročini zelo odporna. Špinača Viking original seje hitro udoma¬ čila in si pridobila v vsakem pogledu dober glas. Izmed veliko- in debelolistnatih vrst zavzema sedaj brezpogojno prvo mesto. Po barvi je nekoliko temnejša kot ostale vrste, hitro rastoča in odporna pri ne¬ ugodnih razmerah. V cvet gre najmanj tri tedne pozneje kot starejše vrste. Pri¬ delek je zelo obilen.. . Paprika Kalinkova, sladka, jedernata s tremi robovi, z debelim mesom, nunen- kastozelena, krasne oblike Daje izvrsten pridelek. Najboljša sladka paprika, ori¬ ginalna iz Bolgarije.. 240' Paprika Cayenne, ostra, rdeča, čisto tanka 130' Grah za luščenje, Saksonia, rani z veli¬ kimi zakrivljenimi stroki. Ima zelena zrna in je nenavadno bogatorodeč. Višina 70cin Grah strženasti Telefon, velikostročni, zelo bogatorodeči, višina 120 cm. Priljubljena vrsta, ki je imela letos izboren pridelek in ga vsled tega nudimo po jako nizki ceni Grah strženasti Senator, precej rani, stroki so kljunasti, zelo bogatorodeči, višina 1 m. Za vroče podnebje, osobito za naše Pri¬ morje najpriporočljivejša vrsta .... Fižol Delikates, nizki, zelenostročni. Zelo rani, bogatorodeči, popolnoma brez niti in zelo finega okusa. Ima črno zrnje . Fižol Berlinski, nizki, rumenostročni, vo¬ ščeni, lomljivi, rani, zelo bogatorodeči, popolnoma brez niti. Izvrsten, s Črnim zrnjem.. Fižol Krivček, visoki, rumenostročni, ima srednjevelike krive stroke, ki so popolnoma brez niti. V zapadni Evropi sa k vrsta zadnja leta največ sadi in opasno izpodriva znani fižol Cipro ........... Fižol Sivi dan, visoki, ima bledoruniene, debelomesnate, okoli 12 cm dolge j^loščate stroke, ki so popolnoma brez niti. Je brez dvoma najboljšega okusa izmed vseh vi¬ sokih vrst. Stroki so mehki in se do ma¬ lega v ustih raztope. 14- 10 -- T— 8 - 12 '- 18*— 14* 120 * 30'- 106*- 5-25 5*25 475 8*25 275 5*— 31*25 17 11 *-- 8 ’- 9- 13*- 19*— 1 -— 28*- 1-50 1*50 1-50 1* — 2-25 1-50 1-50 8-25 4-50 12 *- 9 — 10 *— 14-— 20 *— 15- 2340 Astra «Mladost« je po celem svetu vzbudila veliko ob-’ 16* 1 *— 2 *- 2 *— 1’ - 2376 2380 2382 2385 2386 2388 čudovanje, je posebno lepe rožnate barve z lososnim odsevom. Orjaški cveti stoje na močnih, ravnih steblih. Odlikuje se tudi po izredni odpornosti in je vsled tega neprecenljiva za rezanje . . . :. Astra Leuchtfeuer, velikocvetna rožna astra, bleščeče temnoškrlatne barve. Cveti so zelo gostopolnjeni in krasne oblike.. Astra «Silberrosa«, ta novost med rožnimi astrami izpolnjuje sortiment teh aster in vzbuja živahno zani¬ manje. Zgradba in rast cvetice je ista kot pri rožnih astrah, barva cveta pa je srebrnorožnata s svetlovi- joličnim odsevom. Cvet je zelo gosto polnjen in v šopku krasno učinkuje s svojo barvno finostjo . . . Astra Amerikanska, grmičasta, krasna mešanica, naj- kasnejša izmed vseh aster in vsled tega velike vred¬ nosti. Radi dolgih stebel in velikih cvetov je posebno prikladna za rezanje. Višina 80.cm. Astra Balls, bela, zelo velikih cvetov, izvrstna cvetica za rezanje . Astra Helga, svetlo lososova, nova, dragocena cvetica za rezanje. Je nizke rasti z močnimi cvetnimi stebli. Cveti so v popolnoma odprtem stanju v sredini ru¬ menkasti ter izvrstni za tvorbo šopkov. Astra Peerless Yellow, svetlorumena, ako so cveti po¬ polnoma razviti, postane čisto rumena. Je tudi izvrstna za rezanje, ker je grmičaste rasti in dolgih stebel . 10 gr Din pore. Din 66 *- 20 ' — 48'- 14'- 2'50 14- 1'50 2'50 2389 2538t 2544t Astra Žar kasta, pritlikava »Erika«, rano cvetoča. Cveti" so v začetku beli, kmalu pa preidejo v rožnato barvo, ki sliči barvi ajdovega cveta. Rastlina je cirka 30 cnr visoka in je enake vrednosti za vzgojo v loncu, kakor za vzgojo na prostem in za šopke . . . . .. Begonia semperfl. »Snežna kepa« s temnozelenimi listi, cveti so beli z rožnatim odsevom. Begonia semperfl. Zimska pravljica, prva pozimi cve¬ toča begonija, vzgojena iz semena. Če jo sejemo julija, dosežemo že v Božiču krasne, bogato cvetoče rastline. Listi so sočno svetlozeleni, cveti pa bleščeče karminrož- nati. Pri pravilni vzgoji cvete neprestano tudi v sobi več mesecev. Idealna lončnica za zimske mesece, višina 25 cm... 10 gr Din Ipore. ! Din 2548t Begonik semperfl. gracilis, Lososova kraljica, nova! Izmed vseh sedaj v prometu se nahajajočih begonij semperfl. se ta najbolj odlikuje po posebno lepi barvi. Višina 30 cm ...... ... 2549t 25511 2553t 2558t 3245a 4574m 4574a 4574c 4575m 4679 Begonia semperfl. Albert Martin, lesketajoča purpurno- škrlatna, orjaškocvetna, 25 cm visoka, krasna za sku¬ pine. Listi ‘se bronasto leskečejo. Begonia gracilis Mignon, temno škrlatnordeča, okoli 25 cm visoka, dolgo časa cvetoča, posebno lepa . . Begonia semperfl. gracilis, briljantno rožnata . . . Begonia semperflorens, rdeče in rožnate vrste mešane Dianthus Chabaud Fantaisie, krasna mešanica pik¬ častih in črtastih vrst na svetli podlagi. Petunia pendula Karlsruher Rathaus, nova z baržu- nastimi, vijolčastomodrimi velikimi cveti, krasna za balkone. Petunia pendula alba, bela.. . Petunia pendula purpurea, baržunasto temnordeča . Petunia pendula, krasna mešanica visečih petunij . Petunia robusta grandtflora fl. pl., mešana. Cveti so najkrasnejših barv in lepo nakodrani ter je celotna cvetica močne rasti. 5562 5563 Tropaeolum inajus fl. pl. Zlati svit, polnjeni, zlato- rumeni, je novost, ki vzbuja pozornost. Tropaeolum nanum fl.pl. Zlata krogla, nizki, polnjeni, novost. 10776 40% sečnina je idealno dušično gnojilo za cvetice, zelenjad, vse sadne vrste, vinograd, hmelj itd. Sečnina se uporablja za spo¬ mladansko gnojenje. Navodilo o uporabi je označeno na vsaki dozi. Doza a 600 gr . ..Din 12'-— Vrtnarsko orodie: 10069 Škarje za poklanjanje vrtnic, trt itd,, znamke"" »Lowe«, z ravnim rezilom in medeno oporo. S temi škarjami se reže z lahkoto debele veje ka-- 10080 10084 kor tudi tanko ličje. Neobhodno potrebne so pri obrezovanju kakor tudi pri pletenju vencev. Teža je 285 g, dolžina 20 cm, rezilna odprtina pa ca 4 cm. Škarje za vinograde, popolnoma jeklene, svetle, z rebrastim ročajem, lahke, dolžina 23 cm . . Škarje za vinograde, popolnoma jeklene, svetle, t. rebrastim ročajem, težke, dolžina 23 cm . . Škarje za vinograde, popolnoma jeklene, po¬ sebno močne z zaklopko na strani, dolžina24cm, oblika «Pfalzer« ... •Škropilnica »Top« ima pritrjeno sesalko in stane kom. Din 175*— Škropilnica sPicolo«, se 'polni z navadno kolesarsko sesalko in stane komad.Din 160*— Škropilnici »Top« in »Picolo« sta namenjeni lastnikom malih vrtov s sadnim drevjem za uspešno pokončavanje mrčesa. Kljub majhni veli¬ kosti in nizki ceni sta solidno izdelano orodje-. Sestavljeni sta iz kotla, v katerega se vlije tekočina. Opremljeni sta z razpršilnikoin, ki razpršuje tekočino v obliki fine megle in je poškodovanje nasadov radi prekoncen- triranega škropljenja onemogočeno. — Škropilnici delujeta pod pritiskom zraka. Pri Škropilnici »Top« se napolni zrak z že pritrjeno sesalko, za škropilnico »Picolo« pa z navadno kolesarsko sesalko ali pumpo. — Za škropljenje visokega sadnega drevja se škropilnica nasadi na drog, od¬ pre vijak in dvigne drog do primerne višine. 10498 10500 10778 10780 10784 Sredstva sa pokončavanje škodljivcev: Zelenilo, uspešno sredstvo za zatiranje škodljivcev na sadnem drevju in trti, kakor jabolčnega zavijača, prelca, grozdnega molja itd. Doza a 1 kg.Din 50’— Aphidon je sredstvo za zimsko in letno škropljenje proti kaparjem (uš San Jose), listnim ušicam in krvavi usi. Uporablja se proti kaparjem v 1*4%» proti krvavi uši v 2%, proti listnim ušicam % do 1%, proti “drugim ščitastim ušem v 1% do 2 1 f 2 % raztopini. Doza a 150 kem...Din 15*— „ ali.Din 52* - Zelio zrna. Izvrstno sredstvo za zatiranje poljskih in hišnih miši, ki uničujejo ogromne množine živeža in tudi druge dragocene predmete ter prenašajo mnoge nevarne kužne bolezni. Navodili o uporabi prilagamo vsakemu naročilu. Doza a 25 gr . Din 8*— doza a 100 gr..Din 23’- Zelio pasta je najzanesljivejše sredstvo zoper voluharje in pod¬ gane. Priporočajo ga mnogi strokovnjaki, ker pri tem ni nevar¬ nosti, da se okužijo ljudje ali domače živali. Navodila prilagamo naročilu. Tuba a 30 gr..Din 15*50 doza a 250 gr . .Din 75*— 10 Karfijola Snežna 523 Paprjka Kalinkova 2382 Astra Amerikanska 4679 Petunia robusta grandiflora fl. pl. 10069 Škarje za poklanjanje vrtnic 10498 Škropilnica Top 10500 Škropilnica Picolo 2 Semena za polje in vrt — Sever & Ko m p., Ljubljana DETEL3NA SEMENA Vsa naša deteljna semena so najboljše vrste, zanesljivo kaljiva, predenice prosta, preiskana po državnem, kmetijskem in kontrolnem zavodu in plombirana. Vsaka vreča po 100 kg je uradno potrjena. Črna ali triletna detelja. (Trilolium pratense — Rotklee oder Steier- klee.) Zaradi velike krmilne vrednosti je črna detelja važna krma. Za prašiče jo^ poleti uporabljamo svežo, pozimi pa posušeno in poparjeno. Za govedo, zlasti za krave molznice, je posušena v manjših množinah sama ali pomešana z rezanico važen do¬ datek in priboljšek. Raste v vsaki zemlji, če ni prevlažna ali močvirna. Pridelek se izdatno poveča, ako jo pognojimo s fosforovimi in kalije¬ vimi umetnimi gnojili ter z apnom. Seje¬ mo jo spomladi, ko se ni več bati slane. Da jo pa obvarujemo kasneje pred peko¬ čimi sončnimi žarki, jo sejemo med oves ali ječmen. Ko požanjemo žito, doraste do jeseni še za dobro košnjo. V naslednjih letih daje po štiri košnje. Po tretjem letu pa peša pridelek, zaradi tega poskrbimo za novo setev. Za 1 ha potrebujemo 23 kg semena Najboljša . Prav dobra . Dobra. 7001 7002 7004 Lucerna. (Medicago sativa — Lu- zernklee.) Ljubi dobro, globoko prerahljano, apne¬ no zemljo in daje tri do štiri obilne koš¬ nje. Uspeva tudi v drugih zemljah, da so le propustne in da vsebujejo dovolj apna. Tudi to sejemo med žito spomladi, kakor vse detelje, zlasti, če jih sejemo čiste, brez travne primesi. Za 1 ha potrebujemo 26 kg semena. 7008 Najboljša Telefon 28-16, 39-10 3 lOOkg | lOkg 11 kg Din 6'50 9 '— 10 - Dateljne vrste, katere sejemo ponajveč čiste in brez primesi trav. lOOkg 1 lOkg 11 kg Din Posebno pripravna za mokrotno ilov¬ nato zemljo in za vlažne barske travnike, ker je odporna proti mokroti in mrazu. Prenaša tudi sušo in daje okoli pet let obilno košnjo. Cvete od junija do julija. Za 1 ha potrebujemo 14 kg semena. 7014 Švedska ali bas tar dna detelja (Tri- folium hybriduxn — Alsike, Ba- stardklee) 33 -— 34 -- 35 - Dveletna Bokbara, bela, medena de¬ telja (Melilotus albus — Zwei- jHhriger weiser Bokharaklee) . Sejemo jo v dobro pripravljeno zemljo med jaro žito, istodobno spomladi ali med nepregosto ozimino. Pripravna je tudi za zeleno gnojenje. V to svrho jo sejemo brez žita poleti ali v jeseni. Pomladanska setev da že v prvem letu eno košnjo v jeseni, preostanek pa za pašo. V drugem letu. pridelamo dve košnji. Za 1 ha potrebuje¬ mo 25 do 30 kg semena. Belocvetoža, orjaška, medena eno¬ letna detelja (Melilotus albus var. anualis — Hubamklee) . . . . Sejemo jo tudi za krmo divjačini in za čebelno pašo, po večini pa za zeleno gno¬ jenje. Uspeva tudi na slabih, lahkih pe¬ ščenih tleh. Kositi jo je pa treba vsake štiri tedne. Za 1 ha potrebujemo 20 kg se- 7016 Esparzeta (Onobryehis sativa — Esparsette) v luščinah . . . . Na primerno dobrih tleh traja espar¬ zeta do 15 let, sicer pa 5 do 6 let. Kakor detelja, uspeva tudi esparzeta najboljše na apnenih tleh, celo na peščenih in na nero¬ dovitnih, da le niso mokrotna. Daje letno dve dobri košnji, ki dasta izvrstno seno. Ako je dovolj humusa v zemlji, je pridelek izdatnejši, ako pognojimo s fosforjevimi umetnimi gnojili. Ker raste s koreninami globoko v zemljo, jo izdatno izboljša. Za 1 ha potrebujemo 180 kg neoluščenega se¬ mena. 7012 7013 16 ' — 17 -— 18 '- 16 ' 17 - 18 '- 7015 Inkarnatka ali ražak (Trifolium in- camaturu — Inkamatklee) . . Enoletna, ljubi lahko pa apneno zemljo ter daje zgodaj v pomladi obilen pridelek. Sejemo jo julija med ajdo, repo, pa tudi samo. Za Iha potrebujemo 26 kg semena. 4 Semena za polje in vrt — Sever & Kom p., Ljubljana 7017 Seradela (Omithopus sativa — Se- radella). Priporočljiva je posebno za lahka, rahla tla. Ako jo sejemo v aprilu samo brez Sta, pridelamo dve košnji in še v jeseni pašo. Krma je izvrstne kakovosti. Za lha potrebujemo 40 do 45 kg semena. 7018 Ranjek (Anthyllis vulneraria — Wund- oder Tannenklee) . . . Pripraven je za suha apnena, peščena tla. V mešanici s travami daje najboljši pašnik. Za 1 ha potrebujemo 23 kg semena. Nokota. Detelje, ki jih ne sejemo tistih, temvet v mešanici s travnim semenjem. 7020 7021 7022 Nokota rožičkasta (Lotus cornicula- tus — Schotenklee). Traja približno pet let, prenaša tudi mrzlo klimo, uspeva povsod ter izdatno zboljšuje travnike in pašnike. Za 1 ha po¬ trebujemo 23 kg semena. Nokota močvirska (Lotus uliginosus — Sumpfschotenklee) . . . . Je jako trajna, se hitro razraste in je za napravo travnikov na močvirskih in šotnih tleh nenadomestljiva. Za 1 ha po¬ trebujemo 14 kg semena. lOOkg j lOkg 1 1 kg Hmeljska lucerna (Medicago lupu- lma — Gelb- oder Hopfenklee) . Uspeva na vsaki zemlji, priporočamo jo pa zlasti za lahka, suha, peščena tla. Zraste do 45 cm visoko, cvete od junija do septembra. Ker sega globoko s korenina¬ mi, prenaša tudi sušo. Sejemo jo samo zase, ali pa pomešano z drugimi detelja¬ mi in travami. Porabljamo jo tudi za zeleno gnojenje, tako, da zmešamo pet de¬ lov te z enim delom švedske detelje. Za čisto setev potrebujemo za 1 ha 23 kg semena. 7024 Din 26 -— 86 ’- 27 -— 87-— 28-- 88 ’- 13 - 14 '— 15’— Bela detelja (Trifolium repens — Weissklee). Je trajna detelja, ki uspeva na vsakih tleh ter se zelo razširi. Za napravo pašni¬ kov, travnikov ter strmih brežin je nujno potrebna, da izpolni prazna mesta. Za 1 ha potrebujemo 14 kg semena. 21-50 22 -— 23,— Brzojavni naslov: Severin — Telefon 23-16, 89-16 5 7041 7045 v Ciste vrste. Vrežasta šopulja (Agrostis stoloni- fera — Fioringras). Trajna travniška in pašniška trava za visoke, vlažne in mokre lege. Cvete kon¬ cem junija. Višina 50 cm. Za 1 ha potre- Franeoska pahovka (Avena elatior — Franzosisches Raygras) . . . Je jako vztrajna visoka trava globokih korenin. Ker daje posebno mnogo krme, je ni pogrešati v nobeni mešanici, Se le niso tla preveS vlažna. Cvete koncem maja in v začetku junija. Višina 125 cm. Za 1 ha potrebujemo 81 kg semena. 7043 7048 lisičji rep (Alopecurus pratensis — Wieseniuchssch.wanz) . . . Trajna, zelo rana in rodovitna visoka trava, posebno pripravna za napravo traj¬ nih travnikov na vlažni zemlji. Izvrstno jo uporabljamo tudi za travnike, ki jih voda rada poplavlja. Cvete maja in junija. Vi¬ šina 80 cm. Za 1 ha potrebujemo 25 kg semena. Zlati oves (Avena flavescens — Goldhafer echt) .. Za napravo trajnih travnikov, zlasti v višjih legah, jako cenjena trava, ki daje pri prvi in drugi košnji obilo krme. je jako trajna, visoka trava, ki uspe.va na vsaki zemlji. Cvete junija. Višina 40 do 60 cm. Za 1 ha potrebujemo 33 kg semena. -» m 6 7050 7055 7057 Semena za polje in vrt — Sever & Kom p., Ljubljana Wehrlose Trespe). Daje lepo, visoko travo in srednje dobro krmo. Uspeva na suhih, rahlih tleh, kjer boljše trave ne rastejo veš. Na pešče¬ nih in zadosti mokrih tleh daje največ pridelka. Cvete koncem junija. Višina ISO cm. Za 1 ha potrebujemo 55 kg semena. Pasji rep (Cyn.osurus cristatus — Kammgras). Spada med najboljše krmilne trave za trajne travnike, tako zaradi bogatega pri¬ delka kakor tudi zaradi velike vsebine redilnih snovi. Je trajna in uspeva zlasti v sveži, ilovnati zemlji, laporju in ilovnati peščenini; kljubuje pa tudi na primernih tleh daljši suši. Cvete sredi junija. Višina 40 cm. Za 1 ha potrebujemo 28 kg semena. Trsna ali visoka bilnica (Festuca arundinacea elatior — Rohr- schwingel). Močna, plodovita, trajna travniška trava, ki je izredno pripravna za napravo trav¬ nikov, posebno na vlažni in mokri, pa tudi na lahki in težki zemlji. Nepreplačljiva je kot visoka trava za mokre in preplavljene travnike. Daje prav dobro in tečno krmo, ako jo zgodaj pokosimo. Zastarela pa je trda. Cvete sredi junija. Višina 100 do 20Q cm. Za 1 ha potrebujemo 47 kg semena. 7056 Pasja trava (Dactylis glomerata —■ Knaulgrass). Prištevamo jo k najboljšim visokim travam za trajne in menjalne travnike. Zelo je izdatna, trajna in daje dobro krmo. Uspeva skoro na vsaki, najbolje pa na glinasti, ilovnati in dobri črni zemlji, kjer daje 4 do 5 košenj.. Cvete koncem maja. Višina 50 do 130 cm. Za Iha potre¬ bujemo 40 kg semena. Trsna ali visoka bilnica. 12-50 13 -- 14- 7 Brzojavni naslov: Severin — Telefon 23-16, 39-16 7058 Trda bilnica (Festuca duriuseula — Harter Schwingel). Dobra trava za pašo in zadovoljna z vsako zemljo, razen suhe peščenine. Cvete maja. Višina 70 cm. Za 1 ha potrebujemo 83 kg semena. 7062 Daje trajno, bogato, v vsakem oziru iz¬ vrstno krmo in ni izbirčna glede zemlje. Se le ni presuha. Je prvovrstna trava za košnjo in pašo. Razvija se primeroma po- šasi, vendar je ni pogrešati v nobeni me¬ šanici za napravo trajnih travnikov. Cvete' v zašetku junija. Višina 60 do 120 cm. Za 1 ha potrebujemo 60 kg semena. 7064 Jako trajna trava ' za košnjo in pašo. Skromna je in uspeva v vsaki zemlji, celo na suhi pešSenini. Zelo primerna je njena uporaba kot nizka trava pri napravi traj¬ nih travnikov na mošvirjih in na lahki in rahli zemlji, kjer mnogo pripomore, da se travniško površje rahlih zemljišč hitro utrdi. Prenaša tudi poplavljenje. Cvete koncem maja. Višina 40 cm. Za 1 ha po¬ trebujemo 36 kg semena. Medena trava (Holcus lanatns — Honiggras), izluščeno seme, na¬ ravna . 16 -— 17 -— 18 '— Jako trajna trava z malimi zahtevami. Za močvirne kraje je izredne vrednosti, ker dobro izpopolni gola mesta. Cvete sredi maja. Višina 60 cm. Za 1 ha potre¬ bujemo 23 kg semena. t 8 Semena za polje in vrt — Sever & Kom p., Ljubljana 7068 Pacey-eva ljuljka (Lolirnn perenne tenue — Paceyisches Raygras) . Trava iz tega semena je nekoliko nižja od angleške ljuljke, listi so pa tanjši. Ra¬ bimo jo samo za napravo vrtnih trat. Cvete sredi julija. Je večletna, višina 60 cm. Za 1 ha potrebujemo 135 kg semena. 7070 Angleška ljuljka (Lolium perenne — Engli3ehes Raygras) . . . . Izvrstna za travnike kakor tudi za ze¬ leno krmo. Še posebno vrednost pa ima za napravo trat po vrtih in javnih nasa¬ dih, ker dela jako gosto rušo in traja več let. Uspeva najbolje na srednjevlažnih tleh, posebno ji ugaja morsko podnebje. Proti mrazu je neobčutljiva in tudi sušo prav dobro prenaša. Cvete v začetku julija. Vi¬ šina 50 cm. Za 1 ha potrebujemo 50 kg semena. 7090 Svetlikasta trstika (Phalaris amn- dinacea — Rohrglanzgras) . . 7080 Italijanska ljuljka (Loliom italicum Italienisches Raygras) . . . . Raste zelo hitro in daje visoko, jako tečno travo, ki jo ima živina zelo rada. Traja 1 do 2 leti. Ker raste hitreje nego vse druge visoke trave, daje na dobro ob¬ delani zemlji največ pridelka, navadno tri ali štiri košnje. Najbolje uspeva na ne prelahki in ne presuhi zemlji. Cvete v začetku julija. Višina 65 do 115 cm. Za 1 ha potrebujemo 48 kg semena. 10-50 11 -— 12 -- Izredno visoka in zelo trajna, redilna in zdrava trava. Prikladna je za tla, na katerih zastaja voda, in za mokre in sve¬ že travnike. Prav lepe uspehe da, ako jo uporabljamo na boljši močvirnati zemlji, zato jo pridevamo mešanicam za trajne travnike na takih zemljiščih, katerih ni mogoče dodobra osušiti. Cvete sredi ju¬ nija. Višina 100 do 200 cm. Za lha po¬ trebujemo 25 kg semena. Gemeines Rispengras oder rauhe Rispe) . Najbolje uspeva na novih travnikih. Je krepka spodnja trava, ki jo ima vsa živina rada. Cvete v začetku junija. Višina 60 do 100 cm. Za 1 ha potrebujemo 23 kg se¬ mena. lOOkg [ lOkg 11 kg Din 25-50 26-- Brzojavni naslov: Severin — Telefon 23-16, 39-16 9 7094 Gozdna latovka (Poa nemoralis — Hainrispengras). Trpežna trava za pašnike. Ker ljubi senco, jo porabljamo za pašnike na jasah v listnatih gozdovih. Ker tvori lepo, močno rušo, je zelo primerna za napravo trat na vrtovih in parkih. Cvete od maja do ju¬ nija. Višina 40 cm. Za 1 ha potrebujemo 84 kg semena. Ovčja bilnica (Festuca ovina — Schalschwingel). 58-— 59.— 60-— Vztrajna trava za pašo spomladi, ki raste tudi v slabi zemlji. Kljubuje suši in uspeva tudi tam, kjer druge krmske rast¬ line ne rastejo več. Cvete sredi maja. Vi¬ šina 40 cm. Za 1 ha potrebujemo 33 kg se¬ mena. 7095 Travniška latovka (Poa pratensis Wiesenrispengras). Rana trava, izvrstna za pašo, zelo pri¬ merna tudi kot nizka trava za trajne trav¬ nike. Trpežna je in naredi močno rušo. Uspeva na vlažni in suhi zemlji in je proti mrazu neobčutljiva. Cvete sredi maja. Višina 40 cm. Za lha potrebujemo 47 kg semena. 7091 Mačji rep (Phlemn pratense — Ti- motheusgras). Ima najrajši hladen, vlažen, celo mo¬ čvirnat svet, prenaša pa tudi sušo. Z do¬ mačo deteljo zmešan, pa tudi sam, daje tečno krmo. Uspešno se uporablja za traj¬ ne senožeti, nenadomestljiv pa je za težko in hladno močvirnato zemljo. Cvete kon¬ cem julija. Višina 50 cm. Za 1 ha potre¬ bujemo 10 kg semena. 12-50 13 - 14-— 10 Semena za polje in vrt — Sever & Kom p., L jubljana Mešanica trav in detelj za stalne travnike in pašnike. Te mešanice pripravljamo z ozirom na lego in kakovost tal iz čistih, polnokaljivih vrst s _ ... _ , večjem naročilu odpošljemo, ako se to zahteva, drobnozrnate in debelo zrnate vrste ločeno, da jih naročnik različnih detelj. Pri se poseje vsaka zase, da pridejo v zemlji enakomerno porazdeljena. Cena teh mešanic je nekoliko višia vZ, sam „ zm . eSa alj P a > da priporočamo za napravo novih travnikov, ker najboljše je vedno najcenejše. Na željo sestavimo mešanico 1 točno no SS* v f ndar . 1 ’, 1 ? odpošljemo vsako vrsto zase. po podato a naročnika, ah pa tudi Za utrditev nasipov, pobočij in rečnih bregov sejemo detelje in tiste travne vrste, ki imajo elobokn . namakanje neizvedljivo, naj se ne seje ob suši. Za 1 ha potrebujemo 70 do 85 kg semena. e ' 10 pa ondot 1,1116 Mešanica trav za vrtne trate in parke. Za napravo lepe trate uporabljamo samo nekatere najboljše, posebno odbrane travne vrste. Vsled naših večletnih IzlmBonJ Vnm lohtn jamčimo, da dobite v to svrho najboljše mešanice. Za obstoj lepe trate je potrebno skrbno negovanje. Pred setvijo prekopaj in razdrobi zemljo, odberi nlevel v , . ne oslabi. Priporočljivo je že v jeseni pognojiti zemljišče s hlevskim gnojem. Za setev je najboljši čas alt i ka “ e “i e > da mlada travica vlago setve z zalivanjem, dokler ne odženejo koreninice v globočino, ker sicer mlada trava izumrje zaradi os š~ Skrbeti je za Btaln0 Za napravo lepe, enakomerne trate moramo precej gosto sejati. Računa se 80g semena na Im* Takoi Z TL , vidno z železnimi grabljami. Ko doraste trava okoli 4 cm visoko, jo potlačimo ali pa z valjarjem D otisnja in komposta. Za kalitev rabijo najm' oj 12° C toplote, zato prerana setev nima pomena. Mak modri (Papaver somniferum — Mohn) . . ■. Maku prijajo najbolj tople, dobro kulti¬ virane, hrane bogate zemlje. Le na skraj¬ no lahkih in na prav težkih zemljah ne uspeva dobro. Zlasti ne prenaša preko¬ merne vlage. Zahteva skrbno pripravljeno, plevela čisto njivo. Važno je, da ga pra¬ vočasno razredčimo. Za 1 ha potrebujemo 4 do 8 kg semena. Ogrščica ozimna ali kapusna repica (Brassica napus oleifera — Win- ter Kohlraps). Pridelujemo jo v prvi vrsti radi oljna¬ tega semena. Najbolje uspeva na težki zemlji. Zahteva dobro obdelano in močno pognojeno zemljo. Posebno ji prija hlevski gnoj in gnojnica. Rastlina je uporabna tudi za zeleno krmo ker da rano spomladi dosti mase, ki je prav tečna krma za mlečno živino. Sejemo jo navadno avgusta, septembra, 10 do 16 kg na 1 ha, najbolje v vrste oddaljene po 30 cm. Repica poletna (Brassica rapa — Sommer Riibsen). Je zelo kratkotrajna rastlina, raste ko¬ maj tri mesece. V milih legah uspeva tudi kot drugi pridelek. Moramo jo pa pridno okopavati, da je ne nadvlada plevel. Za 1 ha potrebujemo 15 do 20 kg semena. Repica ozimna (Brassica rapa olei¬ fera Winter Riibsen) . . . , Daje oljnato seme. Skromnejša od ogr- ščice uspeva tudi na lažji zemlji in v slab¬ ših legah. Kot krmska rastlina daje manj¬ še, toda bolj gotove pridelke. Uporabna za zmes z ozimno ržjo. Za 1 ha potrebu¬ jemo 10 do 15 kg semena. Sejati je naj¬ bolje v vrste, oddaljene po 30 cm. Riček (Camelina sativa — Lein- dotter) . Pridelujejo ga radi semena, iz katerega stiskajo olje, ki pa ni posebno cenjeno. Ponekod ga uporabljajo tudi za krmske mešanice. Za 1 ha potrebujemo 10 do 18 kg semena. Lan (Linam usitatissimum — Lein) za setev, originalen iz Rige, pri¬ znan kot najboljši poletni . . . Zahteva razmeroma vlažno podnebje in srednjetežko zemljo. Pridelujemo ga radi vlaken in radi oljnatega semena. V vlaž¬ nih predelih prevladuje kultura za vlakno, lOOkg j lOkg j 1 kg Din 4-50 12 -- 4-— I2-— 16-50 12-50 4-50 12-50 4-50 17-— 13 -— 13- 5-— 18-— 7455 7460 7463 7470 7472 7475 7477 v suhih pa za oljnato seme. Občutljiv je proti poznim, jakim pozebam. Na isto me¬ sto naj pride šele po preteku 7 do 8 let Za Iha potrebujemo 150 do 180 kg se¬ mena. (Za vlakno več, za seme manj.) Lan (Linum usitatissimum — Lein) ozimni . Najbolj mu prijajo humozna, ilovnato- peščena tla s propustno mrtvico. Na apne¬ nih tleh ne uspeva dobro. Tudi preveč vlage mu škoduje. Lan sejemo s pridom šele vsakih 7 do 8 let na isto njivo, ki pa mora biti dobro založena z lahko dosegljivimi hranili. V zmernotoplih, vlažnih predelih ga pridelujemo radi vlakna, v vročih pa prevladuje pridelovanje radi oljnatega se¬ mena. ~ Pri setvi za vlakno potrebujemo 140 do 180 kg semena na 1 ha; pri setvi za seme pa 80 kg, če sejemo v vrste, ali 150 kg, če sejemo na široko. Konoplja (Cannabis sativa — Hanf- saat) velika iz Vojvodine . . . Konoplja (Cannabis sativa —Hanf- saat) orjaška iz Italije . . . . Zahteva humozno, dobro obdelano zem¬ ljo. Sejemo jo koncem aprila do srede maja. Če jo pridelujemo za vlakno, rabimo za 1 ha 100 do 140 kg semena. Najbolje je, da jo sejemo v vrste, oddaljene po 15 do 20 cm. Konoplja za vlakno zapusti njivo v idealnem stanju. Za pridelovanje semena jo sejemo bolj na redko, v do 1 m odda¬ ljenih vrstah. Za 1 ha potrebujemo okrog 50 kg semena. Sončnic© (Helianthus annuus — Sonnenblumen) z belim semenom Sončnice (Helianthus annuus — Sonnenblumen) z rjavim semenom Sončnice (Helianthus annuus — Sonnenblumen) s črnim semenom Sejemo jo radi semena, ki daje fino olje. Kot oljnata rastlina ima pri nas sonč¬ nica veliko bodočnost. Sončnice so uporabne tudi za krmo, zlasi v zvezi s silažo, če jih pokosimo, ko stebla še niso olesenela. Najbolj ji prijajo srednjetežka, humozna zemljišča, uspeva pa tudi na težkih in lahkih tleh. Navadno jo sejemo kot vmesni posevek. Pri čisti setvi potrebujemo za 1 ha 8 do 10 kg semena. Soja (Glycine hispida Maxim. — Sojabohne). Daje beljakovine in tolšče bogato zrnje (40% beljakovin in 20% masti), ki je ce¬ njeno močno krmilo. Tudi rastlina sama v zelenem stanju ali pa posušena daje iz¬ vrstno krmo. Ima zelo mnogo vrst. Rane vrste uspevajo tudi pri nas, vendar pa ob¬ širnih izkušenj še nimamo. Za 1 ha-potre¬ bujemo 40 do 60 kg zrnja, to je setev za seme; ali 120 do 140kg, če jo sejemo za zeleno krmo. lOOkg | lOkg 11 kg Din 3‘50 4-- 4-50 5-50 6-— 6-50 4-— 4-50 5-— 3-50 4-- 4-50 3-50 4-— 4-50 Semena za polje in vrt — Sever & Komp., L jnbljana V Fižol nizki, poljski. (Feld- oder Speisebohnen.) 7503 Koks ali prepeličar, kratki, belo- temeljni, rdeče črtani .... 7506 Mandalon dolgi, belotemeljni, rdeče črtani. 7508 Bokini ali ribničan, kratki, bledo- rdeči in rjavo črtani. 7517 Rjavi okrogli. 7522 Zeleni dolgi. 7523 Zeleni kratki. 7524 Zeleni okrogli. 7529 Beli dolgi, tetovski. 7531 Beli mali, okrogli ....... Fižol visoki. (Stangenbohnen.) 7551 Cipro rjavi, izborna vrsta za kuho v stročju. 7552 Koks visoki, okrogli, najboljša vrsta za jelo. Razne stročnice za krmo in za kuhinjo. 7605 Grab (Pisum sativum — Saaterbse) Grah zahteva srednjetežko, toploapneno zemljo. Peščena zemlja, kakor tudi težka zemlja mu ne prija. Slabo uspeva na kislih barskih legah. Proti mrazu je dosti od¬ poren. Marčne setve so najboljše. Bolje prenese nekoliko suše, kakor pa preveč vlage. Grah ima zelo mnogo vrst. Nekatere so uporabne le za pridelovanje na vrtu, druge pa so sposobne tudi za poljsko kulturo, n. pr. Viktorija. Za poljsko kulturo potre¬ bujemo na lha 200 do 250 kg semena, pri debelozrnatih vrstah pa tudi do 300 kg. 7607 Poljski grah (Pisum arvense aesti- vum — Felderbse oder Peluschke) Razlikuje se od vrtnega graha po pisa¬ nem cvetju in navadno marmoriranem se¬ menu. Najbolj mu prija srednjetežka, topla, apnena zemlja. Vlago prenaša bolje od vrt¬ nega graha. Pridelujemo ga največ za ze¬ leno krmo, navadno v zmesi z ovsem, ržjo ali pšenico. Pa tudi zrelo zrnje daje prav tečno, močno krmilo. Pri poljskem grahu imamo ozimne in jare vrste. Jara vrsta tzv. peluška, uspeva tudi na nekoliko pe¬ ščeni zemlji. Za 1 ha potrebujemo 130 do 150 kg graha in 30. do 50 kg žita (ovsa, ozimne pšenice ali ozimne rži). 7611 Poljski grah ozimni (Pisum arvense hybemum — Wintererbse) . . Dobro uspeva tudi na slabi, peščeni zem¬ lji in daje izvrstno zeleno in posušeno kr¬ mo. Obilen pridelek semena se uporablja kot zdrob za pitanje živine. Za 1 ha po¬ trebujemo 150 kg graha in 20 do 50 kg žita. 7613 Njivski čistnik (Saat-Platterbse Ki- cherling — Lathyrus sativus) . . Najbolje uspeva na srednjetežki, apna bogati zemlji. Na lahkih tleh mu zna ško¬ dovati suša. V plodoredu zavzema enako mesto, kakor grah. Prenese tudi večkratno zaporedno setev. Sejemo ga od marca do maja, najbolje v 20 do 25 cm oddaljene vr¬ ste. Za 1 ha potrebujemo okroglo 100 kg semena, pri setvi za seme; pri setvi za ze¬ leno krmo pa 180 kg. Za krmo ga sejemo ali samega ali pa v zmesi z ovsem ali ržjo. 7615 Leča (Lens esculenta Moench — Linsen) . Srednjetežka zemlja ji najbolj ugaja. Su¬ šo prenaša bolje kot pa obilno vlago. Zrnje leče je čislano v kuhinji. Kot krmska rast¬ lina pa leča ne prihaja v poštev, ker pro¬ izvaja premalo mase. Iz istega razloga tudi ni primerna za zeleno gnojenje. Slama vsebuje zelo mnogo beljakovin in malo vlaknine, zato je dobra krma. Z a 1 ha po¬ trebujemo 90 do 150 kg semena. 7618 Bob (Vicia faba — Plerdebohnen) Zahteva težko in dovolj vlažno zemljo. Proti mrazu ni posebno občutljiv, zato so rane setve najboljše. Zrnje je bogato belja¬ kovin, vsled tega je izvrstna krma za konje in svinje. Ker ima trda In debela stebla, je rastlina manj uporabna za krmo v zelenem ali suhem stanju. Najboljši so še stroki. Za 1 ha potrebujemo 200 do 300 kg semena. 3-- 9-50 10 '- 3-50 10 - ID— ji 0-50 12 '— » * * • r 1 Popravek: 9 • * ° r » Pripetila se nam je neljuba tiskovna pogreška, kar popravljamo v sledečem: pri odjemu 100 kg 10 kg 1 kg Na str. 17. št. 7715 Konoplja debela..a Din 450 5— 6 — „ „ 17. „ 7755 Svetlo ali kanarinsko seme.a Din 7'50 775 8 1 — , „ 28. „ 294 Redkvica Wiirzburška. . 1 kg 40—, 100 gr 5‘25, 20 gr l - 50, pore. 1'— j 7701 7702 7705 7707 7708 7709 7711 7713 7715 7717 7720 7721 7723 7725 7726 7727 7728 7729 7731 7733 7735 7737 7739 7741 7743 7745 7747 7748 7749 7750 7751 7753 7754 7755 7761 7763 7766 7767 7770 7772 7774 7776 7780 7781 7782 7783 Brzojavni naslov: Severin — Teleion 23-16, 39-16 17 PTIC3A HRAMA Bar v zrnju. Bar v klasju Bučne peške.. . Brezovo seme. Radičevo (cikorijino) seme . . Črno seme, sladko, jako cenjeno Sušeni beli črvički . . . . . Jelševo seme. Konoplja debela. Konoplja drobna. Korenjev zdrob ...... Laneno seme. Limbovi orehi. Makovo seme ........ Sušene muhe. Mohar. Mravljinčna jajca, čista brez peska Osatno seme. Oves, dvakrat luščen. Proso belo . Proso rumeno.. . . Proso rdeče.. Proso airikansko. Repica, sladkega orehovega okusa, iz Nemčije. Repica sladka, domača. Riček. Riž neoluščen. Žafran divji. Salatno seme, belo, krt čistilno sredstvo Salatno seme, mešano. Smrekovo seme . .. Seme sončnic, belo. Seme sončnic, rjavo. Svetlo ali kanarinsko seme . . . Sezamovo seme. Trpotec. Hrana za ptice, mešana s konopljo Hrana za ptice, mešana brez konoplje Mešana hrana za kanarčke (harcerje) Mešana hrana za gozdne ptice . . Mešana hrana za male papige . . Mešana hrana za papige . . . . Mešana hrana za ptice na prostem Univerzalna hrana za mehkokljune Mesni prepečenec. Ossa sepia (ribja kost) Kosi od 12 cm naprej ...... Kosi izpod 12 cm. 7784 Pesek za ptice in za akvarije, naj¬ boljše preparirani pesek z lahko prebavljivim apnenim dodatkom . 7785 Pesek za ptice, najboljši naravni rečni pesek, imunizirani, prost bakterij in bacilov. 7795 Zdravilna hrana za bolne ptice, v kositrnih posodicah z okoli 50 g vsebine . Naša zdravilna ptičja hrana je univer¬ zalno sredstvo za ozdravljenje vseh ptičjih bolezni, posebno tistih, ki se pogosto po¬ javljajo. Zelo uspešno deluje proti molčeč¬ nosti ptic, ker po uživanju te hrane začno zopet prepevati. Že več kakor pred 40 leti se je ta zdravilna hrana izkazala kot iz¬ vrstno zdravilo za črevesne bolezni, ohro- t meiost nog itd. Ako nudimo pticam to hrano dnevno, pomešano z drugo hrano, jih že vnaprej obvarujemo pred obole¬ njem. Tako hranjene ptice so vesele, bud¬ ne in pojo živahno, pa tudi golenje (mi¬ ganje) lahko prenesejo. Neprecenljive vrednosti je ta zdravilna hrana ob času odgajanja mladičev, ki jo polagoma mešamo z razdrobljenim kuha¬ nim jajcem. 7798 Univerzalna hrana za ribe v kosi¬ trnih posodicah z okoli 50 g vse¬ bine Debela za večje ribe. Srednjedebela za manjše ribice .... Drobna za mlade in manjše ribice . . . Kot prah lina za vališža, tvori obenem inluzorije . Ta hrana za ribe je sestavljena iz naj¬ boljših, najlažje prebavljivih in najredil- nejših snovi, ki sličijo naravni ribji hrani. 7798 »Vedo« izboljšana močna hrana za ribice. Špecijalna hrana za ribice, za vse živeče in jajca ležeče kar- pe, mrene itd. — Izreden preparat za odgoj ribjega zaroda vseh vrst 7799 Krmilna klobasica za ptice je idealna za vse vrste ptic na prostem, ker je maščobni preparat in vsebuje mešanico različnega zrna. ki je sestavljena po strokov¬ njakih za varstvo ptic. Klobasica za ptice je zavita v tanko prozorno umetno papirno čre¬ vo in je na obeh straneh trdno zavezana in opremljena s trakovi za obešanje. Predno klo¬ basico obesite na vejico, ob zid ali kam dru¬ gam. odstranite umetno papirno črevo. Ker je klobasica sestavljena iz maščobe, ji ne ško¬ duje sneg ali kako drugo slabo vreme in je zato najprikladnejše krmilo za ptice na pro¬ stem v zimskem Času. Semena za polje in vrt - Sever & Komp., L jubljana A CEBELNA PAŠA Ker so kraji, ki nudijo čebelam premalo paše, bodi kmetovalčeva skrb, da goji tudi take rastline, M so zaradi cvetja važne za čebelarstvo. Te so važne kot krmske rastline, nekatere pa zaradi semena, V kmetijskem gospodarstvu je čebelarstvo potrebna panoga neposredno zaradi medu in voska, posredno pa zaradi oplojevanja cvetja’ na sadnem drevju in vseh drugih kulturnih rastlinah, vsled česar doraščajo večji pridelki 7801 Eryngium planom, modrocvetoča Cvete od junija do avgusta. 7802 Anchusa incarnata, bikov jezik . Cvete v začetku maja. 7804 Onobrychis sativa, esparzeta . . Cvete od maja do julija. 7805 Borago oflicinalis, boreč . . . Cvete od junija do avgusta. 7806 Campanula, zvončnica .... Cvete od junija do septembra. 7807 Carduus Marianus, Marijin osat . Cvete od avgusta do septembra. 7808 Centaurea cyanus, plavica . . . Cvete od junija do julija. 7809 Entoca multiflora. Cvete od julija do avgusta. 7810 Hedysarum coronarium, mešani Cvete od junija do julija. 7811 Isop. Cvete od julija do septembra. 7812 Lathjrug odoratus, dišeča grašica Cvete od julija do avgusta. 7814 Malope grandillora .... Cvete od julija do novembra. 7815 Melilotus albus ultissimus, medena detelja. Cvete od junija do septembra. 7816 Melissa oflicinalis, melisa . . Cvete od maja do julija. 62'- 156' 12 - 54-— 8 ' 20 '- 7'— 102 - 14 '- 7817 Mirabilis Jalapa, čudežna cvetka . Cvete od julija do septembra. 7818 Brassica rapa, poletna repica . . Cvete od aprila do maja. 7819 Papaver somniferum, vrtni mak . . Cvete od junija do avgusta. 7820 Phacelia tanacetiiolia, tudi priporoč¬ ljiva kot krma živini. Cvete od julija do septembra. 7821 Fagopyrum esculentum, ajda . . . Cvete od julija do septembra. , „1 7822 Echium creticum, kačja glava, škr- 1 '75| . . latna. 3'- 154'- 62'- 20 '— 18 '- 4 |55 25 7823 Echium plantagineum, kačja glava, zelena. Cvete od junija do septembra. 7824 Beseda odorata, dišeča rezeda . Cvete od junija do oktobra. 8 — | 7825 Salvia oflicinalis, žajbelj . . . Cvete od junija do julija. 2 - 75 ! 7826 Sinapis alba, bela gorčica . . . Cvete od junija do julija. 7827 Dracocephalum moldavicum, zmaje¬ va glava. Cvete od julija do avgusta. 2 —1 7829 Elsholtzia cristata. Cvete od julija do septembra. 7830 Triiolium incarnatnm, inkarnatka . Cvete maja. 7831 Triiolium pratense, črna detelja . Cvete od maja do oktobra. 7832 Poletne cvetice, mešane .... 2 ' 7'2E 1 kg 100 gr. 110 O b Din 8 '— 30- 140' |54'— 126- 10 — 184- 8 - 20 ' 4'— 3- 30' 7- 2 '- 16-25 |24*— 114 ' 2-25 3- 15 '- 3 - Brzojavni naslov: Severin — Telefon 23-16, 39-16 19 6e hočete biti tdmvi, ulivajte več jelenjadi! Da as/režemo svojim odjemalcem, smo se odločili dosjavili pri vsaki zelenjavi, kakšen zdravilni učinek ima in pri katerih boleznih se uporablja Zelenjava je poleg sadja ona hrana, ki vsled svojih sestavin in vsled nizke cene najbolj odgovarja našim zahtevam. Ker je tako raznovrstna, jo lahko pridno menjavamo in se tako obvarujemo enostranske prehrane. Okusno prirejena vzbuja naš tek in pospešuje prebavo, Redilne soli, ki se nahajajo v n jej, dalje kisline in naposled vlakna, uničujejo škodljive vplive drugih zaužitih jedil. Cim mlajša je zelenjava, tem lažje je prebavljiva in tembolj pospešuje iztrebljanje črevesa. Zato naj jo pridno uživajo starejši ljudje in taki, ki veliko sedijo. Zelenjava, ki ima veliko beljakovin, kakor na primer posušeno zrnje stročnic, povzroča lahko, če jo ulivamo samo, težkoče v želodcu in nas n ano D otr °buje za uspavanje predvsem dobro. 50 cm globoko pre¬ greha in s t re °'lno in modno pognojeno zemljo ter prav veliko vlage. Čas . !,, oto ’ pogosto zalivati, zlasti, kadar začne delati cvetno glavo, marca ,? .3® različen. Kane vrste sejemo v toplo gredo januarja do spomladi °i- p “^ ran 3 u h presadimo na prosto. Nekoliko nizka temperatura Nadnje sot 1 ® ne škoduje. Setev kasnejših vrst se nadaljuje tudi na prostem. Ce p a P re8a iamo v začetku julija. Te narede cvetne glave v oktobru. Klobokn Ufi* mraz - Prodno narede glave, jih izkopljemo in presadimo v v zimi” mrzle Krede ali v klet na gosto. Tu nadaljujejo glave rast do kasno •hrzlih^ karfijol v septembru, ki daje najraniji pridelek, prezimi v Presadim 6 ”® 11 ' Ko dorastejo na tri liste, jih pikiramo ter v rani pomladi rane vrdf° na Prosto. Za setev v septembru in v rani pomladi izberemo Pripravi-’ za kasnejše setve pa kasne vrste. Kasne vrste potrebujejo boljše “vijeno zemljo in oskrbovanje, kakor rane. dinm iS,™* 8 Badimo 45, kasne pa 65 cm narazen. Med vrste karfijol posa- zemjisg^* 110 sala t°. mesečno redkvico ali kolerabice, da boljše izrabimo upo B 5?' lar sačno delati cvetne glave, jih pokrijemo z znotranjiml. navzdol zrmTi»- .“P Usti, a«, jih zavarujemo pred solnčnimi žarki. Tako pokrite as te 3 o bleščeče bele in večje, kakor nepokrite. 1 Erfurtska, nizka, najranija za silje¬ nje, prve kakovosti, popolnoma prist¬ na. Jako primerna za siljenje, kakor tudi za gojenje na prostem; je nizke rasti z veliko belo in trdo rožo . . 860 --: 29-25 20 Izmed vseh vrst zelja so najbolj okusne rane vrste, akoravno niso sta¬ novitne. Eade pokajo, zato jih moramo dimprej porabiti. Vse kasnejše vrste zelja so trde, trajnejše in pripravne za zimo. Hano zelje Bejemo že februarja v toplo gredo, presadimo pa koncem marca ali v zadetku aprila. Kasno zelje sejemo marca ali aprila, pa tudi pozneje na prosto, presadimo pa v zadetku junija. Ce hodemo imeti uspeh, moramo zelje dobro gnojiti, pogosto zalivati in vedkrat okopavati. Kakor karfijola, uspeva tudi zelje najboljše v hladni, vlažni zemlji; kasnejše vrste rastejo najbolj v hladnejših, vlažnejših jesenskih dnevih. Sadike presajamo po 35 do 60 cm narazen, po velikosti vrste. V nekaterih krajih sejejo rane vrste zelja in ohrovta proti koncu avgu¬ sta ali v zadetku septembra. Presadimo pa ga v novembru, v dolodeni raz dalji, v 10 do 15 cm globoke jarke, ki jih naredimo v smeri od vzhoda proti zahodu, da so sadike zavarovane pred mrzlimi vetrovi in da jih sneg boljše zakrije. Spomladi jih okopljemo in z zemljo ort> straneh prisujemo. Te na¬ rode glave do srede julija. Ako imamo na razpolago mrzle grede, prezimimo pikirane zeljnate sa¬ dike tudi v teh, kakor karfijole, ter jih v marcu presadimo na stalno mesto. Dandanes ne zadošča, da sadimo zelje samo o kresu za zimsko porabo in za kisanje, temved ga imamo, ako odberemo primerne vrste in z umnim prezimljenjem celo leto, razen v dasu od srede maja do srede julija. Kislo zelje izvrstno udinkuje na prebavo. Kdor trpi na kroničnem za¬ prtju, naj naredi kuro z zeljem in kmalu se mu bo stanje izboljšalo. Zelje devljemo tudi na rane. tvore itd. Mlečna kislina, ki je v njem, uniči namreč vse odmrlo in nerabno tkivo in lajša obenem bolečine. — Zelja zavžij zjutraj malo skodelico in ga dobro prežveči. Soka ne spij ved, nego čajno ali ve¬ liko žlico dnevno zjutraj, primešaj mu 5 do 10 delov vode, to predvsem, če imaš v želodcu tvor. — Pri opeklinah, tvorih itd. namoči krpe v zeljnato vodo in jih nalagaj nanje ali pa drži obolelo mesto nekaj časa v zeljnati vodi. Filder, podolgovato, nemško, najfi¬ nejše in najboljše za kisanje, naj¬ bolj primemo za visoko lego. Po¬ sebnosti .- - Venlo, sejemo ga avgusta ali začet- kom septembra na gredico na pro¬ stem, kasneje presadimo sadike na dobro pripravljeno gredo v razdalji 5 cm. Sredi oktobra ga ponovno pre¬ sadimo na stalno mesto. Začetkom junija napravi že glave, katere rano lahko prodamo. Ljubljansko, sloveča, izborna vrsta iz Slovenije, ki napravlja orjaške, trde glave. Je trajna vrsta in se vso zim o izborno vzdrži Slovi kot najboljše tudi za kisanje. Kitajsko zelje ali repnjača — Pe Tsai — Brassicca Pekinensis — Cbincsi- seher KohL 126 -— 16-251 116 - 68 -- 9 -- 4-25: 4 -— 2-50 52-- 6 - 75 1-75 1-1 I J I Podolgovate, zaprte glavice bo zelo okusne in lepe. Pripravljamo jih pražene, kuhane in zrezane, ali kakor salato v svežem stanju. Sejemo ga od začetka julija do srede avgusta. Bolj rano ga ne smemo sejati, ker sicer po¬ žene v cvet. Presadimo ga 20 do 40 cm narazen v vrstah, ki so po 45 cm od¬ daljene druga od druge. V teku dveh meseoev je že godno za kuhinjo. a polje in vrt — Sever & Kom p., Ljubljana kg j 100 g [ 20 g j pore, Din 150 52 66 Brunšviško, orjaško, zboljšano, kasno s kratkim štorom, ploščato okroglo, izborno za kisanje. Dansko, ploščato okroglo, zelo trpežno Gluckstatsko, s kratkim štorom, ne prav rano, tvori veliko, trdo glavo, sijajno za kisanje. >59 Grški eentnar, ploščato okroglo, zelo veliko, kasno. >61 Magdeburško, veliko, okroglo, fino . 68 St. Denis, ploščato okroglo, srednje- rano. Belo zelje. Weisskraut — Chou pommč blanc — Fehšr kšposzta. BrzojaTni naslov: Severin — Telefon 23-16, 39-16 21 Rdeče zelje. Botkrant — Chou pomnik rouge Voroskiposzta. 184 Majhne rane in srednjerane glave tega zelja bo dobre za salato zaradi svoje lepe, vedno temnordeče barve, dočim velike vrste niso tako temne in so manj enakomerne v barvi. • 88 88 • 91 92 93 I. rane vrste: Dunajski, mali, najraniji, za siljenje, poznana zelo rana, originalna setev, ki ima precej majhne, toda trde, po¬ dolgovate, zaokrožene glavice, zato ga lahko gosteje sadimo. 86 - 11-25 3 — Kitsinger, rani, podolgovati, srednje¬ veški, izvrstna vrsta za gojenje na prostem. 8-50 2-25 Sluiss-ov ljubljenec, rani, zeleni, ja¬ ko lepa in fina zgubančena vrsta . . Ulmski, rani, nizki, nagubani, ima zelo trdo glavo .. 64 -— 64 -— 8-50 8-50 2-25 2-25 Dvomesečni, odlična, najranija vrsta, tudi za na prosto. Sveti Ivan, najraniji, zgubančeni, ze¬ leni . .. 92 -- 68 -- 11-75 3-25 2-50 2 -— • 72 73 •75 Berlinsko, srednjerano, temnordeče, napravlja precej velike in trde glave Črnec, srednjerano, z lepo, srednje¬ veško trdo glavico, temnordeče . . . Erfurtsko, fino, rano, malo, krvavo- rdeče . 172 - — 212 *— 162 -— 22-50 6 -- 27-50 7-25 21 — 5-50 1-— 2 -— 1-— II. srednjerane vrste: 06 Frankfurtski, srednjerani, rumenkasto- zeleni, podolgovati. 99 Pariški, rani, zeleni. 96 -— 74 -— 12-50 3-25 9-50 2-50 2 -— 1 -— 103 •105 Železna glava, primeren za gojenje na prostem z veliko in trdo glavo . . 50 -— 6-50 1-75 1 — 78 77 • 79 80 81 82 •107 • 109 ns t Y Zfiro ! a ohrovta ee ne razlikuje od vzgoje zelja. Setev ln presajanje le on Istem času in tudi pridelek je prilično takrat, kakor pri glavnatem zelju, mnogih vrst odberemo za rani pridelek (v juliju) rane vrste, za je- ?° , m zimsko uporabo pa kasne vrste. Kasne vrste z zeleno glavo pre- llmi lo bolje, kakor one z belo, nežno glavo. kadar dela glave™ ““ VrtU ln DoljU ' Najbol l občutljiv proti suSi je. >114 96 -— 86 -- 54 -- 84 -- 48-— 12-50 11-25 7 - 11 -— 6-25 3 25 3 -— 2 -— 1-75 2 - 1 1- 1-— Kissendrup, temnordeče, srednjerano jesensko . Haco, originalna setev, najranije, okroglo, temnordeče. Srednjeveško, zunanji listi se srebrno leskečejo, Glede velikosti in izdatnosti glave konkurira Haco z vsemi kasnimi vrstami .. Holandsko, kasno, temnordeče, zim¬ sko. Dobro znana in priljubljena vrsta . Žitavsko, temnordeče, kasno, pripo¬ ročljivo za zimsko shranjevanje . . . Dansko, kamenoglavo z veliko, okro¬ glo in zelo trdo glavo, temnordeče barve, za prezimljenje izvrstno . . . ženit, fino, zelo temnordeče, srednje¬ rano, trdo. Ohrovt ali verzot. Wirsing — Chou de Milan — Kel- k&poszta. 184 -— 212 -— 108 -— 184 -— 200 -— 270 -- Chou Marcelin, nizki, zeleni, vzdržni Erfurtski, veliki, zimski, to je po¬ znana in dobra vrsta za jesensko in zimsko porabo, ima veliko, nagubano glavo in se zelo dobro vzdrži . . . Vertus, kasni, nagubani, največji, rabi precej prostora, da razvije svojo ve¬ liko glavo, zelo trajna zimska vrsta 27-50 14 - — 23-75 26 - 35 — 7-25 3-75 6-25 6-75 9-25 2 — 1-- 2 -- 2 - 2 - lil: kasne vrste: Advent, pristni, proti mrazu popol¬ noma odporni. Sejemo ga kot rano, srednjerano in kasno vrsto. Zelo pri¬ poročljiva vrsta. Blumentalski, rumenkastozeleni, ima podolgovato, nagubano glavo, zuna¬ nji šsti so lepo rumenkastozeleni, zimski.. 23-75 6-25 •101 22 Rožnati ohrovt. Eosenkohl — Chou de BruxeIIes Rdzsakel. Din Rožnati ohrovt je poleg karfijole najodličnejša prikuha in je le Skoda, da ga pri nas tako malo gojijo. Za rano porabo ga sejemo koncem febru¬ arja, za kasnejšo zimsko pa aprila ali maja. Ljubi dobro pognojeno, pa ne prepeščeno zemljo. Ker rabi rožnati ohrovt dolgo Sasa za razvoj, ga sadimo z ozirom na velikost vrste 50 do 90 cm narazen. Vmesni prostor porabimo za nasad salate ali kolerab. Božnati ohrovt vzdrži do 10“ O mraza, zato ga pustimo na prostem do hujše zime, nakar ga prenesemo v klet in prisujemo v pesek ali v lahko zemljo. Ako mu v septembru izrežemo vrhnjo glavo (srce), pospešimo rast stranskih glavic ali rož na steblu. 117 • 120 Aigburth, zboljšani, polvisoki, izvrstni, s trdo glavo, zelo priporočljivi . . . Gonsenheimski. Ta rožnati ohrovt tvori izmed vseh drugih vrst največje, najtrdnejše in najgladkejše glave, ki so zelo izdatne. Ni nikaka redkost, da da rastlina 70 uporabnih glavic. Okus je izboren. Herkules. Ta novost zasluži naj večjo pozornost. Samo ena rastlina donese 72 dobro zaprtih, uporabljivih glavic. Rastlina je srednjevisoka in ima liste prav do krone. Listnati ohrovt. Blatterkohl — Chou frisd — Levelkel. 80'— 112 '— 64’— 10-25 14-50 8-501 2-75 3'75 2-25! 2 -- Listnatl ohrovt, imenovani tudi kodravo in zeleno zelje, vzdrži naj¬ hujšo zimo brez odeje. Glede prostora ni izbirčen in uspeva celo v polsenci. Listnati ohrovt sadimo kot drugi pridelek, po pobrani prvi zelenjavi ali za i r i I 131 LEPOTIČNI, VISOKI, BDEČI OHEOVT. Zelo primeren za dekoracije vrtov pozimi. Prav dobro je uporaben tudi za kuhinjo. Goji¬ mo ga prav tako kot listnati ohrovt. Koleraba nad zemljo. Glaskohlrabi — Clou-rave sur terre — Foldieletti kalardb. ranim krompirjem. Sejemo ga v maju na prosto, presadimo ga v razdalji 40 do 60 cm narazen. Rabimo ga za zimsko prikuho, ker je okusnejši, ka¬ dar pozebe. i 122 Nizki, zimski, zeleni, zelo nagubani, posebno lep. 125 Srednjevisoki, zeleni, zgubančeni kot mah. 127 Visoki, zeleni, posebno fino zgubančeni 128 OHEOVT ZA BEZANJE (Schnittkohl — Chou k couper).. . Sejemo ga v grede, kolikor mogoče rano, ker ima veljavo le kot rana zelenjava. Gojimo ga v rastlinjaku, pa tudi na prostem in ga uporabljamo prav mladega. Liste obiramo celo leto. Ce ga čez zimo pustimo na prostem, odga¬ nja že februarja mlado listje za prikuho. 130 DEEVESNI ALI KBAVJI OHEOVT. Sejemo ga marca ali aprila. Presadimo ga v razdalji 70 cm. Do julija zraste že toliko, da ga obiramo za krmo živini. Izvrstna krma za divjačino in živino.. , 48-- 184-— 6-25 23-75 1-75| 6-25 2 — Koleraba nad zemljo uspeva tudi na manj pognojenih tleh, kakor zelje. Setev ranih kolerab je v feruarju v tople grede. Za kasnejši nasad sejemo rano in srednje vrste marca ali aprila. Kasne vTste pa sejemo maja ali junija. Bane vrste sadimo v razdalji 20 do 25 cm, kasne pa 35 do 40 cm. Pri ranih kolerabah povzroča suša. da rade odženejo v cvet in da postanejo lesnate, zato jih je treba zalivati. Kasne kolerabe olesene le izjemoma, zato so toliko boljše za ozimljenje. Pri vlaganju za zimo v kleti, mrzle grede ali v hoje na prostem pazimo, da so mogolji pokriti z zemljo in da se ne dotikajo. Sveža koleraba pospešuje čiščenje čreves in je bogato uživanje iste zelo priporočljivo starejšim osebam, ki se premalo gibljejo in veliko sedijo. •132 •134 •136 •138 189 140 1 -- 1 - 1 - 1- 2 -- 2 -- Brzojavni naslov: Severin — Telefon 23-16, 39-16 23 142 Praška pristna, Dvorsky-eva originalna setev, bela za siljenje, najranija z okroglimi listi, najboljša za gorko gre¬ do in za na prosto. Ima nežne liste in napravlja primemo velike gomolje, ki imajo nežno kožo, nežno meso in prijeten okus. Raste izredno hitro in je odporna proti mrazu. 149 Dippejeva, bela, izredno fina vrsta, posebna kakovost. 144 Dippejeva, modra, izredno fina vrsta, posebna kakovost. 298- 298-— kg 100 g 20 g pore, Din 106*- 40-- 40*- 28-— 10-50 10-50 I. za kuhinjo: 158 Jabolčna, fina, okrogla, rumena . . . 159 Perfection, rumena, malolistnata, me¬ so je temnorumeno in zelo nežno . . >161 Haslena, rumena, kratkolistnata, listi so nekoliko predeljeni, najpriljublje¬ nejša koleraba za kuhinjo. >163 Maslena, bela, z istimi lastnostmi kot predstoječa. 166 Krasnoselska, fina, gladka, ploščato okrogla .. , 34-- 34- 22 - 24-— 30-— 4-50 4-50 2- 75 3- 25 4- — 1-50 1-50 1-50 1-50 1-50 II. za krmo živini: 168 Rumena orjaška iz Bangholma, zbolj¬ šana, z rdečesivo kožo. 169 Pomerska, vrčaste oblike, velika, bela, pri nas jako priljubljena vrsta, uspe¬ va tudi v slabši zemlji. #171 Hoffmanova, orjaška, rumena, izredno težka, ki doseže 9 kg teže. 20 - 28-— 24-— 2-75 1-50 3-75 3-25 1-50 i-_ 1-50 1-- Korenje. H. srednjerame vrste: •145 Angleška, bela, srednjerana, zelo pri¬ ljubljena vrsta. • 147 Angleška, modra, srednjerana, najbolj znana vrsta, ki je zelo priporočljiva . III. kasne vrste: •150 Golijat, bela, zboljšana, orjaška, kasna, 8 do 4 kg težka, sadimo jo od 36 do 40 cm narazen.. . . •152 Golijat, modra, zboljšana, orjaška, kasna; razlikuje se od prve samo po barvi. Koleraba pod zemljo. Kohl- oder Steckrflben — Chou navet en terre — Foldben nov8 kal arah. Koleraba pod zemljo je za kuhinjo, kakor tudi za kmetijstvo zelo ce¬ njena, saj daje dobro zimsko prikuho, v gospodarstvu pa tečno krmo. Se- i« 11 *?. • na P r08 t 6m v aprilu, redko, da se ne pretegne. V juniju presadimo rastlinice 85 do 40 cm narazen. Posebno izvrstno uspevajo v 50 do 60 cm glo- ooko prekopani zemlji, ki jo pognojimo s prestanim gnojem. Svež gnoj da KUMnjskim vrstam neprijeten, oster okus. Korenje, zlasti boljših vrst, zahteva redilno, globoko obdelano, pre- rabljano zemljo, nikar pa ne sveže pognojene. Pred setvijo pomešamo seme z drobnim peskom ali s prstjo, da preprečimo pregosto setev. Vrste za si¬ ljenje sejemo od novembra do januarja v tople grede in ga primerno zra čimo. Splošna setev pa je od februarja dalje, na prostem, v vrste, ki so po 20 do 80 cm narazen. Tudi od julija do septembra sejemo na prosto korenje, ki pa ga moramo pozimi zavarovati. Ta doraste za rabo do spomladi. Ker korenje, kakor vse ostale kobulnioe, ki imajo podobno seme. počasi in težko kali, moramo posevek povaljati z valjarjem, ali pa poteptati z deskami. Pregosto setev razredčimo še mlado na 5 do 10 cm. Zalivanje ob suši, zlasti pa pogosto okopavanje, pospeši izdatno množino pridelka. Korenje vsebuje veliko vitaminov, hidratov in različnih soli, ki dobro vplivajo na splošno razpoloženje človeškega organizma. Uživanje korenja je posebno priporočljivo pri rahiti, zlatenci, skorbutu in pa pri bolezen¬ skih pojavih živčnega sistema. 24 Semena za polje in yrt — Kakor hitro se vreme spomladi ustali, ga sejemo plitvo v vrste, v raz¬ dalji 20 cm, v globoko prekopano, močno zemljo. Oktobra izkopljemo kore¬ nine peteršilja, odstranimo do srca listje in jih shranimo v kleti v pesek. Za pomladno porabo pustimo korenasti peteršilj na stalnem mestu. Peteršilj pospešuje prebavo in poživlja delovanje ledvic. Porabo peter¬ šilja priporočamo pri nabiranju vode v nogah, trebušni in prsni votlini. Zdravljenje vodenice s peteršilom je dostikrat učinkovalo že tam, kjer niso imeli uspeha nobeni drugi zdravniški pripomočki. Za prebavo vzemi 1 čajno žličko semena v mali Čaši vode, dvakrat dnevno, če hočeš, da te žene na Sever & Kom p., L j n b 1 j a d a Peteršilj za rezanje. Din Schnittpetersilie — Persil frisč — Metalo petrezselem. reiorsuji za rezanje sejemo samo zaradi listja. Uporabljamo ga pred¬ vsem kot juliino zelenjad, često pa tudi kot okras, zlasti nakodrani. • 213 Posebno lepo nakodrani ali polnjeni 214 Mahu podobno nakodrani . 216 Okrasni peteršilj, z listi, ki g 0 po¬ dobni praproti. 216 Non plus ultra, zelo lep, izborna vrsta, ki napravlja zavite, svedra podobne liste. Gomolj asta zelena.. Knollensellerie — Cčlčri-rave — Gumd zeli er. 1 -- 1 -— 1 -— 1 .— Gomoljasto zeleno prištevamo k žlahtni povrtnini, saj so njeni gomolji zaželjeni. kakor malokatera draga zelenjad. Sejemo jo februarja ali marca prav redko v poltoplo gredo, setev nekoliko pokrijemo ter skrbimo za stalno vlago. Zelena potrebuje tri do štiri tedne, da vzkali, vendar pa to pospešimo, ako namočimo seme 24 ur pred setvijo v mlačni vodi. Ko sadike nekoliko odrastejo, jih pikiramo in v dragi polovici maja presadimo na stalno mesto, v razdalji 40 do 50 cm. Zeleno moramo saditi plitvo, t. j. le tako globoko, da je koreninski vrat vrhu zemlje. Obiranje listja in rezanje vrhnih korenin je škodljivo. Po¬ gosto okopavanje, močno zalivanje, tudi z gnojnico, pospešuje, da se gomolji hitreje razvijajo. Te jeseni shranimo v okopih ali v kleti. V težki, sveže pognojeni zemlji dohimo večje gomolje, toda ti so trdi, lesnati in slabi. Zelena vpliva ngodno na tek in prebavo, prav posebno pa na ledvice. Žene na vodo in jo uporabljamo proti revmi, protinu in kamnu. Tudi pri išijasu čutimo po uživanju zelene poboljšanje. — Jemlji jo v obliki soka zjutraj 3 do 4 čajne žličke. Sok dobiš tako: izdolbi zeleno, naredi obenem spodaj malo odprtino, napolni votlino z rjavim sladkorjem ali medom in jo postavi tako čez posodo, v katero lahko odteče sok. b : » Brzojavni naslov: Severin — Teleion 23-16, 39-16 25 0<1 te vrsto je porabno samo Ustje, ki je izvrstna dišava za juho in za garniranje. 227 Aromatična, navadna, z močno zgu- bančenim in številnim listjem . . . fQ2-— 12-— 3 - 25 1-— Bleda zelena. Bleichsellerie — Celčri k blanchir — Halvdny zeiler. I Ta zelena ne napravi gomoljev, ampak uživamo njeno obledelo Ustje kakor salato. Sejemo jo kakor gomoljasto zeleno. Sadike posadimo 30 do 50 cm vsaksebi, v 30 em globoke in ravno tako široke jarke, ki so po 80 cm oddaljeni med seboj. Poleti je potrebno pogosto zalivanje in pridno okopa¬ vanje. Kasno poleti in v zadetku jeseni začnemo z beienjem. da rastline prisujemo z ob straneh ležečo zemljo in pazimo, da ne pride prst med notranje liste. To preprečimo, ako ob prisuvanju držimo liste skupaj. To ponovimo še parkrat, dokler ne porabimo vse zemlje. Ker je belenje od¬ visno Bamo od tega, da rastlini odvzamemo svetlobo in da se na ta način prepreči razvijanje listnega zelenila, dosežemo isti namen, če ovijemo liste s slamo ali s temnobarvanim papirjem, sicer pa je pokrivanje z zemljo bolj običajno. Ako smo se odločili za belenje s temnim papirjem, odpade pri¬ pravljanje jarkov. Belenje traja tri do štiri tedne, nakar je zelena porabna za salato. Ker je zelena občutljiva proti mrazu, jo za zimsko porabo iz¬ kopljemo in vzimimo v temni kleti. 230 Zlatorumena pariška. 231 Vijolična orjaška. 232 Bela angleška. Rana ali majska repa. Speise- oder Mai-Riiben — Navet potager hatif de mai — Fehčr rčpa, člvezheto. 102 .- 44- 126-- 13-25 5-75 16.25 3- 50 1-50 4- 25 Za siljenje primerne in določene vrste sejemo že februarja pod steklo v gorke grede, kasneje, marca ali aprila, pa sejemo na prosto v prerah- ljano, peščeno, jeseni pognojeno, močno zemljo. V težki in sveže pognojeni zemlji postane repa grenka in lesnata. Sejemo prav redko, da so rastline 10 do 20 cm vsaksebi. Maja ali junija je že godna za porabo. Ob suši jo je treba močno zalivati. Za zimo jo sejemo julija, rane vrste pa avgusta In v začetku septembra. Majsko repo pogosto napadejo listne uši, ki jih zatiramo z 2•/• mešanloo tobačnega izvlečka. Sveža repa kuhana je jako lahko prebavljiva jed, ki pospešuje čišče¬ nje želodca in čreves ter žene na vodo. Mlečna kislina, ki se napravi pri kisanju repe, je dobro sredstvo zoper kašelj, čisti in odstranjuje pa tudi vse strupene snovi v ustni votlini in želodcu ter pospešuje delovanje čreves in želodca. Mlečne kisline ne izpij več nego veliko žlico dnevno zjutraj, nato pa še kozarec sveže vode. 26 Semena za polje in vr kg |l00gl207T Din Sejemo jo od začetka julija do konoa avgusta na strnišča. Moramo jo okopavati in večkrat opleti. Izvrstna je kot krma za živino, posebno za molzne krave. V nekaterih krajih, tako tudi v Sloveniji, je priljubljena ljudska hrana, in sicer sladka, zribana in skisana v kadeh ali pa tudi cela, skisana v grozdnih tropinah. 246 Okrogla, bela ..... 247 Okrogla, bela, zelenoglavata 248 Okrogla, bela, rdečeglavata 249 Srednjedolga, bela .... Salatna ali rdeča pesa. Rote- oder Salatruben — Betterave k salade — Cikla, vagy voros rčpa. 12 -- 12 - 12 - 16 -- 2 - 2 - 2 - 2-25 1-50 1-50 1-50 1.50 Aprila do maja jo sejemo v globoko obdelano, jeseni pognojeno zemljo v 20 do 25 cm med seboj oddaljene vrste. Pregosto vzklilo setev razredčimo na razdaljo 10 do 20 cm. Poruvane rastlinice lahko porabimo za nov nasad .v prej navedenih razdaljah. Ako se pojavi pri temnolistnatih vrstah kaka z zelenim listjem, jo odstranimo, ker taka da manj vreden pridelek. Pri spravljanju pese za prezimljenje pazimo, da gomoljev ne ranimo. Iz tega vzroka tudi ne obrezujemo pese. temveč ji odstranimo listje s tem, da ga zavijaje odtrgamo ali na 2 do 4 cm odrežemo. Ranjena pesa je slabSega okusa. Prezimimo jo v kleti nepokrito ali priButo v pesku in v zakopih 272 Pri nas le ta korenasta rastlina Se malo znana. Na Angleškem ga se¬ jejo na veliko in uživajo kakor korenje. Gojimo ga tako, kot korenje. Sejemo ga februarja in marca v globoko obdelano zemljo v vrste v razdalji 80 cm. Ko rastlinice nekoliko odrastejo, jih razredčimo na 15 do 20 om. Raste' zelo naglo. Proti mrazu ni občutljiv, nasprotno mraz ga napravi Se okusnejSega, zato ga pozimi pustimo n« Jesenska ali strniščna repa. Herbst-Wasser oder Stoppelrtiben — Navet iourrager — Oszi yagy tarld rčpa. t — Sever & K o m p., L j u b 1 j a n a 100 g 20 g pore. Din pore. kg Pastrnjak. Pastinak — Panais — Pasztin&k. na prostem. Pesa vsebuje veliko hidratov, radi tega zelo pospeSuje prebavo. Tudi različne soli dobro vplivajo na sploSno razpoloženje človeka, poleg tega je tudi izborno kri čistilno sredstvo. ■ | I I | Po dobroti je enak črnemu korenu. Sejemo ga od marca do maja. Raz¬ dalja vrst 20 cm.. Ko so rastline dovolj razvite, jih razredčimo. Proti mrazu je odporen. Ostalo kot pri črnem korenu, vendar v drugem letu ni užiten, ker gre v seme. | | | j Brzojavni naslov: Seve rin — Telefon 23-16, 39-16 27 kg 100 g 20 g poro, Din Bastlina belega korena je dvoletna in doma v južni Evropi. Z dolgo¬ letno kulturo so ga vzgojili v mesnato sladko korenino in ga sedaj v velikem goje po vrtovih. Od črnega korena se razlikuje po bledorumeni koži. 277 Dolgi, beli Košarnik. Kerbelriiben — Cerfeuil tubčrcux Kos&rrčpa. 298* 40— 10*50 Seme je kaljivo edinole, če je Bveže, to je prvo leto. Sejemo ga avgusta do oktobra, vzkali pa februarja ali marca. Bedno zalivanje ob suši jo ne- obhodno potrebno. Sejemo ga redko v 10 cm med seboj oddaljene vrste. Seme pokrijemo le prav malo z zemljo. Sadike preruvamo na 6 do 8 cm vsaksebi. Košarnik zahteva dobro, ne sveže pognojeno zemljo, ter ga mo¬ ramo vedno pleti. Korenine doraščajo za porabo od julija naprej. Za zimsko Potrebo ga vložimo v kleti, v zmerno vlažni pesek. Kuhani kakor tudi po¬ parjeni daje izvrstno prikuho. Pomladna setev ni pravilna, ker vzkali šele Prihodnjo pomlad. 278 Navadni . 356*— 46*— 12*— 2*- 279 Posebno fini, sibirski, zboljšani, daje prijetne korene za juho in saJLato . . 356*— 46*— 12*— 2*- Črni koren. Sehwarzwurzel — Scoršonere — Pozdor, vagv Feketegyoker. Ta hvaležna prikuha je pri nas. žal, prav malo upoštevana, najbržo zato, ker še ni splošno znana. S črno kožo do..pol metra dolgi koreni imajo mlečno Plešo, ki združuje špargljev in karfijolov okus. Za zimo je neprecenljiva delikatesa. Sejemo ga marca, v 30 cm med seboj oddaljene vrste, v globoko in rahlo zemljo, toda ne sveže pognojeno. Šemo pokrijemo 3 cm z zemljo in potla¬ čimo. Sadike pa razredčimo na 10 cm in jih večkrat okopljemo. Jeseni ko¬ rene oprezno izkopavamo, da se mlečne korenine ne poškodujejo. V kleti jih hranimo v vlažnem pesku, da se ne posuše, ker 'take so neužitne. Lahko Pa ostane čez zimo v zemlji. Pri dvoletnem obdelovanju, setev avgusta, dorastejo koreni šele jeseni naslednjega leta, sicer večji pa slabši. Ako tu in tata kaka rastlina cvete. kg 100 g 20 g pore.. Din treba ovetno steblo odstraniti. Da ne izgubi mleka in s tem okusa, ga lu¬ pimo, kadar je kuhan. Uporabljamo ga proti raznim težkoŽam prebave, posebno pa pri že lodčnih in črevesnih čirih. — Zunanje uporabljamo sveži koren v obliki kaše ali ekstrakta, ki kot obkladek jako blažilno učinkuje, ker mehča ote¬ kline. Notranje pa ga jemljemo po 2 do 2 l /i čajne žličke na kozareo vode, enkrat ali dvakrat dnevno. kot rana salata. Izprešani sok vzemi 2 do 3 krat na dan po '„ a y ino žličko, razredčen s 5 do 10 delov vode. Zdravilna kura pa ne me ‘rajat^ preko 3 do 4 tedne. ^49 Navadna . . . 450 Erfurtska, nežna Portulak. Portulak — Pourpier — Portulak. ]i»«^ 03emo gu 0(1 maja na prosto sončno lego. Portulak prldajemo juhi, ■ 1 Pa so prav dobri za špinačo in salato. 356-- 48-- 230- 12-50 50 — 2 -— Sejemo ga od julija do septembra v presledkih v prerahljano zemljo, ki jo po setvi povaljamo z valjarjem, ali pa poteptamo z deskami in zasen¬ čimo, sicer težko kali. To salato ni treba negovati, razen čiščenja plevela. Tudi mraz mu ne škodujo. Da moremo priti pozimi ob snegu do njega, ga pokrijemo s smrekovim vejevjem. •455 •457 458 460 Navadni, domači, zelo prijetnega okusa Holandski, veliki, ima veliko zrnje, široke in velike liste in je zelo od¬ poren . Temnozeleni, širokolistnati, ima nežno sredino, zelo izdaten in priporočljiv Žličastolistnati, z zelo velikimi listi . Kreša. kg ! 100 g ) 20 g [ pore. Din 5S-— 52-— 7-75 6-75 2 -— 1-75 Motovilec. Feldsalat — Mache — Raponc. 451 Rumeni, širokolistnati 452 Zeleni. Kultivirani regrat. Lovvenzahn — Pissenlit — Pongjola. Begrat sejemo aprila v 20 cm oddaljene vrste, kakor radič. Vbeljen daje nežno, okusno salato, ki -jo zlasti na Francoskem zelo cenijo. V kuhinji uporabljamo le vbeljeno listje, zato ga pokrijemo proti jeseni ali v na¬ slednji pomladi na stalnem mestu z gostim vejevjem ali z 10 cm debelo plastjo zemlje. Uspešno pridelamo vbeljeno listje tudi, ako ga silimo kakor radič. Vsebuje grenke šoke v korenini in listih, ki dajejo izvleček za zdrav¬ ljenje.jetrnih bolezni. Najlažje ga uživamo v obliki salate, ki jo pripravimo v rani pomladi iz listov. Iz listov in cvetov kuhamo spomladi čaj, ki ga ljudska lekarna priporoča za čiščenje krvi. Na Angleškem pripravljajo iz rumenih prašnih cvetov grenko vino, ki ga pijejo pri jetrnih boleznih. 453 Navadni 144-- 18-75 5-— 2-- 34 Semena za polje in vrt Prava špinača. kg | 100 g | 20 g 1 poro. Din Sever & Kom p., L j u b 1 j a n a Novozelandska špinača. Tetragonia eipansa. Din ,, 1 av puoasi Kan. 30 sejemo na stalno mesto nrav rano spO' mladi ali Se boljSe v toplo gredo ali lonce, ki jih postavimo na toplo. Kas¬ neje presadimo sadike na stalno mesto, v razdalji 70 do 80 cm, ker se zelo razrastejo. Važnost te špinače je v tem, ker nam daje pridelek listja, ki ga obiramo stalno celo poletje do mraza. Po dobroti sliči ta špinača pravi navadni špinači. Ljubi dobro pripravljeno zemljo. Za navadno družino zadošča 15 rastlin. 477 Navadna . 40— 5-25 1-50 1 '—* Špinača ljubi svežo in dobro pognojeno zemljo. Sejemo jo na prosto v presledkih od marca do srede septembra, zaradi lažje pletve, na vrstice v razdalji 20 cm. Za zimsko in rano uporabo pomladi so boljše vrste z bodi- kovim semenom, ker so odpornejše proti zimi. Pomladi in poleti sejano špinačo nabiramo z žetvijo listja, zimsko pa izpodrezujemo na koreninah, kakor motovilec. Proti plevelu je špinača zelo občutljiva, zato 3 - o moramo pogosto pleti in okopavati. Špinača ugodno vpliva pri malokrvnosti, bledičnosti, pa tudi pri raku in čirih. Sok presne špinače preprečuje znojenje v telesu. Zato jejmo čim večkrat salato iz mladih špinačnih listov, ker imajo v sebi nakopičeno tudi Kislica. Sauerampfer — Oseille — Sfiska. i 1 i Sejemo jo plitvo m ne pregosto spomladi ali avgusta .v dobro vrtno zemljo. Ko zraste četrti ali peti list, jo že lahko nabiramo. Stebla ki gredo v evet, porežemo, da ne ovirajo rast listja. Kislica je večletna rast lina, ki nam nudi celo poletje obilo listja. 9 480 Nemška, velikolistna 481 Belleville, zelo velika Mangold ali gredna pesa. Mangold oder Beisskohl — Poirče ou bette — Mangold (Beta Cycla). 24-— 30— 3- 25 4- — 1-50 1-50 Ako jo rabimo kot špinačo, jo sejemo od aprila do maja v viste, kakor špinačo ali peteršilj, le veliko redkeje. Ko odraste, jo nabiramo z listnimi peclji vred in jo pripravljamo, kakor špinačo. Nekatero kuharice pridevajo zraven nekoliko kislice. Po rezanju poganja vedno znova do jeseni in tudi v prihodnji spomladi daje rano prikuho. Mangold sejemo tudi v vrste po 40 cm narazen ter pregosto setev razredčimo. Uspešno ga tudi presajamo v razdalji 40 em. Tako redko nasejan ali presajen naredi velike liste z debe- 35 Brzojavni naslov: Severin — Telefon 23-16, 89-16 kg j 100 g [ 20 g j poro. Din I i r' liml in Širokimi peclji. Peclji, ki jih trgamo (ne režemo) od rastline, bo dober nadomestek špargljer in jih prav tako pripravljamo. Od listja pa imamo celo leto obilo Špinače. Kakor.vse listnate rastline, potrebuje tudi mangold dobro zagnojeno in globoko obdelano zemljo. Ako ni izredno mrzla zima, prezimi mangold na prostem. 1483 Velikih temnozelenih listov z belimi srednjimi rebri, prav posebno finega okusa. 24-- 3--. 150 1- 484 Škrlatnordeči, rebričasti.40'— 5'— l - 50 1'- 486 Srebrni, temnozeleni, z zelo Širokimi, belimi rebri . ..28'— 3-75 1"50 487 Švicarski, zgubančeni, rumenkastoze- leni, velikolistnati, zelo nežen in iz¬ daten .. Jajčevec. Bierfrncht — Anbergine Toj£sgyiimolcs. 36-- 4-75 1-50 1 -— Jajčevec sejemo rano v toplo gredo. Mlade sadike pikiramo in v drugi Polovici maja presadimo na solnčno lego, v razdalji 40 cm. Jajčevec ljubi Pognojeno in pripravljeno zemljo ter obilo zalivanja. Zaradi teste Plodov postavimo za oporo visokim vrstam količke, da ne omagajo. Zalist- nike ]ji odganjajo po steblu, odstranjujemo, ., , c , ,, Mladi plodovi jajčevca so v južnih krajih priljubljena prikuha. Sadijo £a pa tudi kot okrasno rastlino. 491 493 494. 495 Dolgi, vijolični .... Okrogli, vijolični . . • Več vrst mešani . . . Pekingški, črni, orjaški , Paradižnik. Paradais Paradicsom. !■- 2 -~ 2 -- 2 -- Ker je paradižnik južna rastlina, ga moramo sejati v toplo Bredo v ; aren - Cim zrasteta poleg kaličnie Se dva lističa, jih pikiramo v razdalji °m ter koncem maja z zračenjem, utrjene posadimo na stalno mesto v kg | 100 g | 20 g | pore. Din I I i razdalji 80 cm. Pretegnjene in neutrjene rastline niso prida. Paradižnike sadimo na solnčne, južne lege v dobro pripravljeno in pognojeno zemljo. Ako trpe sušo, v se slabo oplodijo. Zelo si opomorejo, ako jih zalijemo z gnojnico. V južnih, krajih jih vzgajajo na špalir, z mnogimi vodilnicami, v mrzlejših pa je vzgoja z eno ali dvema vodilnicama ob kolu najuspeš¬ nejša. Stranske zalistne odganjke sproti odstranjujemo, nikar pa listov, ki so kakor korenine potrebni za pridelek. Kadar se je bati nočne slane, porežemo stebla z nedozorelimi plodovi h, jih obesimo na toplem, kjer prisilno dozore. Tudi potrgani plodov* dozore, ako jih vložimo v mrzlo gredo pod okno ali morda v kuhinjo na toplo. Za zimo pripravljamo paradižnikovo mezgo za dodatek jedilom. Para¬ dižniki so važna začimba v kuhinji, ker izboljšujejo jedila, pripravljajo iz njih tudi razne omake, jih pražijo, pa tudi uživajo surove v salati z dodatkom popra, čebule in druge zelenjave. Paradižniki zelo povoljno vplivajo na telo, ker vsebujejo ogromno vi¬ taminov in razen tega še nekoliko radija. Ta prvina zelo dobro vpliva na Papriko sejemo v toplo gredo ali v posode v začetku marca, od koder jo po pikiranju in utrjenju presadimo proti koncu maja na stalno mesto v razdalji 40 cm. Glede lege in zemlje ima paprika iste zahteve, kakor paradižniki. Velikoplodna paprika je v splošnem sladka, drobnejša pa ostra. 36 Semena za polje in vrt — Sever & Kom p., L jnbljana 535 Kapi Chanteclaire, zelena sladka, novost . #544 Gloria, rdeča, debelomesnata, okroglo podolgovata in nekoliko zavita . . . 546 Kozji rog, rumena ima obliko kozje¬ ga roga, nekoliko ostra, zelo rodovitna 548 Kozji rog, mlečno bela sladka . , . 549 Zelena orjaška, sadovi so veliki, tem¬ nozelene barve, podolgovati . . . . 550 Katund, sladka, jedrnata v obliki ja¬ bolka, odlična za konzerviranje - . 551 Ideal, debelomesnata, široka s tremi robovi, zelena, sladka. 552 Plovdivski kapi (Kaba Sivrija), dolga sladka, odlična vrsta. #554 Sladke vrste, mešane. II. ostre vrste: 558 Čep, ima obliko malega čepa, desert¬ na vrsta, k praženemu mesu, zelo ostra . 561 Kapi, jedrnata, rumenozelena, ostra, raste navzgor. 562 Pnlomska, rana, srednjevelika, z raz¬ pokami na koži (kadar postaje rdeča) zelo ostra. 563 Selanovska, srednje debelomasnata, daje odlične sadove, zelena ostra . . #565 Ostre vrste, mešane. Čebulno seme. Zwicbelsamen — Graines d’oignons Viiroshagymamag. kg 1 100 g [ 20 g | poro, Din 212 -- 96-- 212 - 288- 140- 28S- 240--| 212 -- 100 - 212 - 212 - 288-—| 288-- 28- 27-75 12- 50 27-75 37-50 18 -— 37-50 31-25 27-75 13— 27-75 27-75 37-50 37-50| 3-75 7-25| 3- 25 7- 25 9-50 4- 75 9-50 8- 25 7-25 3-50 7-25 7-25 1-50 2 -- 1- 2- 2 '- 2- 2 -- 2-~ 2 -- 1 -- 2 -- 2 - 9-50 2 9-50 2— 1 — Najbolje uspeva v dobri, leto prei pognojeni, ne pretežki zemlji. Lahka peščena zemlja ne ugaja čebuli. Sejemo jo marca ali tudi prej na prosto v svežo, dobro pognojeno zemljo, ker kasna žetev navadno ne uspe. Sejemo jo redko in plitvo v vrste po 30 cm narazen. Seme, ki potrebuje večkrat štiri tedne za kalitev, ne sme ležati rahlo in suho v zemlji, zato setev povaljamo ter večkrat zalijemo, dokler ne vzkali. Se boljši nspeh dosežemo, ako posejemo seme rano v tople grede in kasneje presadimo sadike na stalno mesto, v razdalji 20 em. Čebule ne smemo pregloboko saditi, temveč mora, kakor pravijo, sedeti na zemlji. Pregloboko sajena naredi cvetno steblo, ne pa čebule. Čebulo vzgajamo tudi dvoletno. V maju posejemo seme precej gosto in ko se listje posuši, izkopljemo čebulček, ki ga hranimo za nasad v naslednjem letu. Sredi av¬ gusta do začetka septembra orumeni listje, tedaj je čebula godna, da jo porebemo, spletemo v kite in spravimo na suh, zračen prostor, kjer ne zmrzuje. * Čebulo uporabljamo, če nas je pičila žuželka ter pri opeklinah. Za¬ užita pospešuje tek in prebavo, odstranjuje koliko, odpravlja vetrove iu žene na vodo. — Za notranje zdravilo jo jemlji dobro nasekljano, ali pa kot sok 3 do 4 čajne žličke dnevno. Za kašelj ji primešaj eno žličko medu ali rjavega sladkorja. Za zunanjo uporabo jemlji zrezane in zmečkane če¬ bulno obkladke, ki jih moraš pri bolj akutnih boleznih menjati vsako uro. 577 Queen (Kraljica), mala, rana, srebrno- bela (imenovana tudi pariška čebula za konzerve), fina za vkuhavanje. Že v juniju napravi lepe, male, čebulice, skoro take, kot briljantna čebula . . j 86- — | 11-25 I 3- — I 2- — 678 Madeira, velika, okrogla, orjaška, rdeča čebula, je prav izvrstne kako¬ vosti in zelo prijetnega okusa. Pose- 583 588 •591 #593 jati jo moramo v toplo gredo, pozneje rastlinice presadimo; uporabiti jo pa moramo že poleti ali pozimi, ker mraza ne zdrži. Tripoli, orjaška Rocca. Zlatorumena, južna vrsta, ki jo moramo posejati najprej v toplo gredo. Izmed južnih vrst je orjaška Koeca za naše kraje najprimernejša čebula, ker vzdrži dalje časa kot španska ali Madeira čebula. Vertus, ploščato okrogla, svetlorume- na, tako vzdržna kot rumena žitavska čebula in še bolj izdatna. Žitavska, orjaška, rumena, okrogla, trda. Najboljša vrsta za posaditev na prosto. Žitavska, orjaška, krvavordeča, okro¬ gla, trda. #595 Velika, domača, rumena kg | 100 g [ 20 g [ porjt tl Din 2, 130- 130,- 56— 104-- |104-~ 56-- Drobnjak. Schnittlauch — Civette — Salotamag. 17 - 17— 7-50 13-50 13-50 7-50 4-50 4-50 2 -- 3-50 3-50 2— 2—1 1— 1 —: 1—5 Drobnjak uspeva le v najboljši vrtni prsti. Vročine In suše no pre¬ naša zato'najbolje uspeva na gredah v polsenci. Kurji in golobji gnoj mj nosnbno Ugajata. Istotako ima rad saje, ki jih primešamo gnoju ali pa natrosimo na gredo. Režemo in rabimo ga vse leto. Za zimo presadimo ne¬ kaj starejših grmičev v lonce, ki jih postavimo na okno v kuhinjo ali jedilno shrambo, na svetlo. #599 Aromatični, češki Čebulček. Steckzwiebel — Oignons š replanter — Dughagjma, 104- — 13-50 3-50 1 - 100kg| 10 kg 11 kg | po rit < _ Din J 1 Čebula, ki jo vzgojimo iz čebulčka, je mnogo prej zrela, kot iz semena. Da ga pridelamo, sejemo seme na gosto in v nepognojeno zemljo. Ko do- raste in dozori, ga spravimo čez zimo v zračnom prostoru, kjer ue zmrzuje. Spomladi ga sadimo 15 do 20 cm narazen. Zori koncem julija ali začetkom avgusta. 600 Okrogli, rameni, zelo vzdržni . . . 602 Okrogli, rdeči. 603 Podolgovati, rumeni .. Cena je zelo spremenljiva. Pri večjem odjema zahtevajte posebno ponudbo, manj¬ še množine pa računamo za slučaj spre¬ membe po dnevni ceni. c 37 kg | 100 g 1 20 g | pore. Din Kumare za na prosto. Landgurken — Concombres de pleme terre — Szabadba val<5 ugorka. Šalota. Sehalotte — Cbalotte — Salotta. lOOkgl 10 kg 1 1 kg | pore. Din zagrebejo na zavetnem delu vrta In pokrijejo z listjem ali slamo. Kjer pa ni ostre zime, je boljše, da ostane na mestu. * Por je učinkovito sredstvo zoper sladkorno bolezen. Draži manj kot čebula, vendar pa se ga morajo ljudje, ki nimajo zdravili jeter varovati. • 608 609 610 611 612 ►614 Francoski, poletni, rani Poletni, kratki, rani . . Brabantski, zimski, veliki, debeli, naj¬ boljši za zimo. Bolgarski, zimski, zelo veliki . . . Rouen, zimski, kratki, debeli . . . . Carentan, zimski, orjaški. Krasen, ki se zelo hitro razvija in ga priporo¬ čamo za vse namene. 40 - 42- 48 -— 4S-- 48 — ■44-- 5-25 5- 50 6- 25 6-25 6-25 5-75 1-50 1-50 1-75 1-75 1-75 1-50 1 — 1 - 1 -- 1 -— D— 1-— Por ali poriluk. Porrčo oder Lauch — Poireau — a. P&rhagjrna. o- 6' Za rano porabo' sejemo seme nepregosto v toplo gredo spomladi, za * rabo pozimi pa v drugi polovici aprila na prosto. Cim daljše je vbeljeno »orovo steblo, tem bolj je cenjeno. Zaradi toga ga sadimo v 10 cm globoke — mrke, ki jih napravimo v Tazdalji 25 do 30 em tako globoko, da gleda iz _ zemlje le del listov. Da se korenine ne podvijejo, jih nekoliko skrajšamo. Razdalja sadik v vrsti naj bo vsaj 20 cm. Ko odraste, ga prisujemo z obeb — straneh ležečo zemljo, čim višjo je možno. Za zimsko porabo sejemo zim- ske vrste, ki so odpornejše. V mrzlih krajih Izkopljejo v jeseni por, ga Ker so kumare zelo občutljive proti mrazu in ostremn vremenu, jib ne smemo sejati ali saditi pred sredo maja na prostem. Zemlja mora biti pre- rahljana, gorka in na solnčni legi ter dobro pognojena s preperelim, hlev¬ skim gnojem. Seme posejemo v 10 cm poglobljene vrste ali brazde, ki so 1 do 1-20 m narazen. Zemljo še izboljšamo, ako napolnimo brazdo z gnojno m kompostno zemljo. Vsadimo pa v pripravljene brazde po 3 do 4 semena v vsakih 30 em narazen, pri majhnih kumarah za vlaganje le 20 cm. Seme pokrijemo 2 cm na debelo, nekoliko potlačimo in zalijemo. Prostor med gredami izrabimo, da vmes nasadimo salato, kolerabe ali drugo zelenjavo, ki je kmalu godna za porabo. Ko imajo kumare pet razvitih listov, jih okopljemo, brazdo napolnimo s prstjo do kaličnic in odščipnemo konico nad tretjim listom, ker so stranski odganjki rodovitnejši, kakor glavna vodilna mladika. Ob toplem vremenu je potrebno zalivanje, najboljše zvečer, s prestano vodo. Za kalitev potrebujejo kumare brezpogojno vlažno gorkoto, če tega ni, setev ne vzkali. Zato svetujemo posejati v marcu za rani pridelek po tri semena v male lončke, ki jih postavimo v toplo gredo. Ko ta setev iz- kali, odstranimo šibkejše in pustimo v lončku le eno rastlino. Po primer¬ nem zračenju presadimo te z zemeljsko kepo na stalno mesto v drugi po¬ lovici maja, ko imajo 3 do 4 liste, v razdalji, kakor je povedano pri setvi na stalnem mestu. Ako pred setvijo namakamo seme 24 ur in ga potem posušimo, je uspeh še gotovejši. Kumare se rado izprevržejo v manj vredne vrste, zato ne smemo gojiti vseh ali več vrst v bližini. * Kumare se napačno smatrajo kot težko prebavljive. Ce jih pravilno pripravimo, ne samo da niso škodljive, ampak so celo zelo koristne telesu. Težko prebavljive so samo, če iz njih iztisnemo vso vodo, preveč popramo in zakisamo. Drugače so kumare zelo voden plod, ki vsebuje beljakovine, ogljikove hidrate in soli, torej vse snovi, ki koristijo organizmu in ki j ib ne kaže odklanjati. Pospešujejo pa posebej izločevanje vodo in gasijo žejo. Česen. Uspeva v lahki, gorki, dobri, toda ne sveže pognojeni zemlji. Česen sestoji iz več majhnih strokov, ki jih spomladi pa tudi jeseni plitvo vsa¬ dimo 20 cm narazen s konico navzgor. Kadar začno listi orumenevati in se pripogibati k tlom. je česen zrel. Nato ga izkopljemo, posušimo na solnou. spletemo v kite in shranimo v zračnem, pred mrazom varnem prostoru. * Česen uporabljamo pri različnih črevesnih boleznih, ker učinkuje raz- kužovalno in zadržuje tvorbo gnilobnih bakterij. Izborno služi tudi proti arteriosklerozi in za odpravo glist. — Kot notranje zdravilo ga vzemi 1 do 2 stroka dnevno, proti glistam pa zjutraj in zvečer po 1 strok, kuhan na Četrt litra mleka. 605 Navadni . Veliki, orjaški, za saditev v jeseni 10 -- 14'— ID - 15.— 12 - - 10 - - Čebula šalota je bila že v starem veku cenjena. K nam so jo prinesli . iz Palestine. Pomnožujemo jo s številnim zarodom, ki zraste iz ene čebu¬ lice. Posamezne čebulice posadimo v jeseni ali rano spomladi, v razdalji 20 em v rahlo, s starim gnojem pognojeno zemljišče tako globoko, da je čebulica pokrita nekoliko z zemljo. V jeseni posajena šalota navadno ne pozebe, vendar je v ogib neuspeha priporočljivo pokriti nasad z gnojem ali z listjem. Spomladi odstranimo odejo. V juliju je čebula zrela ter naredi vsaka po 20 in več čebul. šalota je izvrstnega okusa, do leto dni trpežna, zato jo tudi mnoge gospodinje bolj cenijo, kakor navadno čebulo. Debelejše plodove porabimo V kuhinji, drobnejše pa spravimo za nadaljni nasad. 604 Danska, velika, rjava.. • fr - 6 50 7- Knoblauch — Ail-Foghagyma. 38 • 619 • 621 622 • 623 624 —— 626 628 630 631 632 • 636 620 • 627 •629 637 638 639 •640 Semena za polje in yrt — Sever & Kom p., Ljubljana a) dolge Trste: Japonska ovijalka, dolga, pristna . . Dolga, zelena, bogatocvetoča, poseb¬ nost . Zboljšana grochliška, dolga, zelena, plodonosna. Dolga, zelena, atenska. Rotenseer, zelo dolga, zelena, bogato¬ rodeČa, najdaljša grochliška vrsta . . Bisraark, dolga, ostane zelena, naj¬ bolj bogatorodeČa vrsta za na prosto Danska gorčična, dolga, valjaste obli¬ ke, ostane zelena, debelomesnata . . Goli jat, najdaljša, zelena, bogato¬ rodeČa . . .. Bela holandska, posebno dolga, bo¬ gatorodeČa . • Kitajska, ostane zelena, dolga, bo¬ gatorodeČa . Unikum, ne prav dolga, bogatorode¬ Ča, debelomesnata, neobčutljiva . • • kg 1 100 g | 20 g | poro. Din b) srednjedolge vrste: Erfurtska, srednjedolga, zelena, boga¬ torodeČa .. • • Srednjedolga, bogatorodeČa . . . . Srednjedolga, zelena, navadna domača c) vrste za vlaganje v kis: pariška ali cornichon, Grozd as ta, majhna. Grozdasta, nemška, kratka, rana, ze¬ lena, zelo bogatorodeČa. Grozdasta, renska, izvrstna .... Grozdasta, ruska, zelo bogato rodeča Kumare za siljenje ali rastlinjak. Treibgnrken — Concombres k foreer Melegdgvi ugorka. D — 1-— 2 -— 1 -— 1-— 2 -— D— 2-— 1' — 1-— kg | 100 g | 20 g | poji Din ' I l i i Za Tani pridelek kumar izberemo vrste, ki najuspešneje rastejo v topih 1 1 gredah aur as Um a k i b; to so tako zvane vrste za siljenje. Seme posadimo ze iobruar.ia ter pustimo 2 do 3 rastline za vsako okno. Da pospešimo rodo-i i vitnost, oušeipneino vodilno mladiko, kadar ima štiri do pet listov, nad tretjim listom, ker so stranski odganjki rodovitnejši. Glavno opravilo pri vzgajanju teh kumar je zračenje in zalivanje s prestano vodo. Po možno¬ sti pazimo, da pri zalivanju ne močimo stebel in listja. Potrebno je, ds sproti obiramo dorastle zelene kumare, sicer ne rastejo nove, ali pa Ž0 zarojene zaostanejo v rasti. Prazen prostor v topli Kredi, dokler so kumare šo majhne, izrabimo za salato in druKO drobno zelenjad, ali pa za rane setve* I. sobne kumare. 642 Rntorvs, najboljša izmed vseh, zelo fina in je glede rodovitnosti ne pre¬ kaša nobena druga sobna kumara. Je skoro brez pešk in ima dolge, gladke plodove. Najboljša kumara za siljenje.. 644 Hampels Juwel von Koppitz, posebno priporočamo za siljenje v rastlinjakih II. kumare za gojenje v zabojih: 646 Nemška, Siegerjeva originalna setev, zelo bogatorodeČa, sadovi precej sli- čijo najboljši izmed vseh. 650 Konkurent, najboljša izmed vseh, ori¬ ginalna setev za gojenje v zabojih in v sobah.. 657 Noa-jeva za siljenje, starejša, priporo¬ čanja vredna tržna vrsta, zelo bogato¬ rodeČa, svetlozelene barve. Originalna setev.. 660 Sensation, zelo bogatorodeČa vrsta, srednjedolga, izvrstna tudi za gojenje na prostem, originalna setev, pristna Špargelj — beluš Spargel — Aspfcrge — Spžrga. 404- - - 116- 2S8-— 520 - — 288' 118-— 30-50 75-— 106 -— 136-— 75-— 31-- 2— 4-4 4H 4H 2 -A Špargeli sejemo aprila, na 20 cm oddaljene vrstice. Cim vzkali. raz- rodčimo pregosto setev, ali pa mlade rastlinice pikiramo v razdalji 10 cm. Pregosta setev da slabotne, za saditev manjvredne rastline. Spomladi na¬ slednjega leta presadimo šparglje na stalno mesto, v vrste po 1-25 do 1-50 m narazen, sadike v vrstah pa v razdalji pol metra. Sadimo, jih tudi v vrstah, ki so po dva m pol metra oddaljene. Pred sajenjem prekopljemo zemljišče 60 cm globoko, naredimo 30 cm globoke jarke, v določeni razdal ji in zako¬ ličimo. Pri vsakem količku naredimo 10 cm stožast kupček iz zemlje, na ka¬ terega postavimo špargljevo sadiko, da leže korenine v enaki razdalji po kupčku navzdol, ki jih pokrijemo nekoliko z zemljo. Nato potrosimo v jarek star razpadel gnoj m ga pokrijemo z zemljo, pa le toliko, da so glavice sadik le 5 cm pod površjem. Obdelovanje v prvem in drugem letn obstoja v okopavanju. "V jeseni drugega leta po saditvi pognojimo nasad ter napolnimo doslej odprte jarke ob rastlinah z zemljo, ki je ob straneh nakopičena. Spomladi tretjega leta začnemo šparglje izpodrezavati, kar traja do konca meseca junija vsakega nadaljnjega leta. Takoj po končanem nabi¬ ranju (izpodrezavanju) konec junija, pognojimo šparglje vsako leto. Če primanjkuje hlevskega gnoja, gnojimo dve leti z umetnim gnojem, tretje leto pa s hlevskim. Zaradi izrabo prostora gojimo na praznem prostoru med šparglji raz¬ lično nizko zelenjad. Špargljev nasad traja 20 in več let, ako je pravilno obdelovan. + Špargelj vsebuje zdravilno snov,, ki dobro vpliva na srce in ledvice. Pospešuje izločevanje vode. Je pa tudi dobro sredstvo za pomirjenje živcev. Brzojavni naslov: Severin — Telefon 23-16, 39-10 39 669 Argentcuil, rani, zelo fini, ima nežno rožnato glavico. ®870 Connoverjev kolosej, znana ameri- kanska vrsta, zelenoglavnata, ima zelo dolga, močna stebla ....... 672 BrunSviška, poznana in splošno pri¬ ljubljena nežna vrsta, finega okusa . Špargljeve sadike. 673 Enoletne 873a Dvoletne Artičoka. Artischocke — Artichaut Arlicsčka. Artičoka je večletna rastlina. Ljubi toplo lego, globoko prekopano zemljo, obilo vode in gnojnice. Seme posejemo v februarju v toplo gredo, 8a Qiko pikiramo in sredi aprila presadimo na stalno mesto. Ker se zelo Jf zrastejo, jih moramo saditi vsaj 1 m narazen. Pozimi jih pokrijemo cve- “Cnimi lonci ali z malimi zaboji, katere še zasujemo z zemljo ali listjem. južnem vremenn pa jih moramo zračiti. Spomladi odstranimo številne odganjke ter pustimo le 3 do 4. Te odganjke lahko porabimo za nadaljnji J a sad. Užitni so čašni listi in plodnica. Artičoka je v Angliji priljubljeno sredstvo zoper revmatizem. Sicer je Pa to izvrstna zelenjad, ki v surovem stanju zaužita nekoliko greni, sku¬ hana je pa prav tečna in lahko prebavljiva jed. 674 675 676 Francoska, velika, zelena Pariška, vijoletna . • • Italijanska, vijoletna . . Kardi. 310- 264- 238'- 42- — 34-50 31 •— 11-25 9-- 8-25 kg [ 100 g [ 20 g [ pore. Din I I 1 V začetku aprila jih sejemo na prosto, na stalno mesto, ali pa jih presadimo po 1 m narazen v dobro pognojeno, globoko prekopano, zrahlja¬ no zemljo. Za prvo potrebo začnemo z belenjem septembra, da povežemo ob kolu liste in jih še odenemo s slamo. Belenje traja 2 do 3 tedne. Za zimsko porabo določene sadike prenesemo v zračno klet. pred nastopom mraza. Posadimo jih pokonci. Da preprečimo gnitje, ki rado nastopi ob milem vremenu, jih pogosto zračimo. Od kardov uživamo obledele peresne peclje. Karde sadimo na vrte tudi kot okrasne rastline, ki lepo učinkujejo s svojim velikim, srebrnosivim listjem, posamič ali v skupini. 678 Španski, brez bodic, mesnati listi zra¬ stejo nad meter dolgi ...... Rabarbara. fRheum Rhapoiitisum) Rhabarber — Rbubarbe — Rhabarber. 6S' 2-50 Rabarbaro gojimo zaradi lepega listja in cvetja za .okras vrta, po¬ glavitna pa je njena uporaba v zdravilstvu in v kuhinji za kompot. Seje¬ mo jo spomladi na prosto in ko rastlinica nekoliko odraste, jo presadimo v razdalji po 1 m narazen. Ljubi globoko, peščeno ilovnato zemljo. Peclje, ki jih uporabljamo za kompot, moramo od rastline trgati, nikar pa rezati. Nekateri jo tudi belijo, da pokrijejo posamezne rastline s kako večjo po¬ sodo. Vsled tega zrastejo peclji nežnejši, da jih pri uporabi v kuhinji ni treba lupiti. Rabarbara je trajna rastlina, ki vzdrži zimo brez odeje. Vrsta z rdečimi peclji je boljša kakor z zelenimL * Č5e rabarbaro uživamo v večjih količinah (pol do eno čajno žličko raz¬ rezane ali nastrgane korenine), deluje milo odvajajoče. Če jo pa vzamemo v manjših količinah, učinkuje nasprotno, ker deluje v tem primeru samo čreslova kislina, ki se nahaja v korenini.. Tako nam služi rabarbara tudi kot sredstvo za zaustavljanje kolike. 080 Kraljica Viktorija, velikolistnata, iz¬ boljšana, z močnimi rdečimi peclji . Buče. 88 -- 11-25 3-— 2 -— Kiirbisse — Melons — Tok. I. Jedilne buče. Speise-Kiirbisse — Courges k manger — Elezhetotok. Buče vzgajamo kakor kumare, z razliko, da jih sadimo redkeje, po 1*50 m narazen ali pa kot vmesno kulturo na polju, med okopavinami. Buče ljubijo solnčno lego, globoko in dobro pognojeno zemljo ter obilo zalivanja. Vrstam z orjaškimi plodovi pustimo le po eden ali dva ploda na steblu ter skrajšamo odganjek; nad zadnjim plodom, med tretjim in četrtim listom. Sadimo jih proti koncu aprila ali v prvi polovici maja, ko je že zemlja ogreta. Za ranejši pridelek buč jih posadimo že v Začetku aprila ter po¬ krijemo z lesenim obojem in šipo, da so zavarovane pred mrazom. Koneo maja, po večkratnem zračenju, odstranimo oboje in šipe. Buče vsebujejo veliko hidratov in pospešujejo izločevanje vode. Za- uživanje navadnih bučnih peška odganja gliste in trakuljo. * Peške izlušči, zmečkaj in zmešaj z enako množino mleka. Nežna siva kožica, ki se nahaja neposredno pod lupino in obdaja jedro, se ne sme od¬ straniti, ker se v njej najbrže nahajajo učinkujoče snovi. Zoper gliste za¬ dostuje povprečno 20 jederc, ki jih jemlji zjutraj, dva do tri dni zapore¬ doma. Dobro je, če spiješ prejšnji večer Čašo polinovega čaja. Proti tra¬ kulji vzemi približno 150 do 200 jederc (50 do 60 gramov). Prejšnji večer za- nžij nekaj čebule in Česna. 40 Semena za polje in yrt — Sever & Kom p., L jnbljana •684 Velika, zelena, centna buča 52 - 6 75 1-75 II. Okrasne buče — tikvice. •688 Velika, orjaška, rumena buča, naj¬ boljša za vkuhavanje, ki zraste 50 do 100 kg težka. 52'— 6-75 1-75 Ker napravi izredno velik sadež, jo zelo priporočamo za krmo živini. Želeti ki bilo, da bi naš kmetovalec gojil to hvaležno vrsto namesto navadne buče, ki jo sedaj v splošnem goji. 689 Cocozelle, tripolitanska, rumena, ra¬ na, bogato rodeča, najboljša vrsta za male vrtove, ker raste v grmičasti obliki. 46-— 1-50 Zier-Kiirbisse — CoIoquintes ornementales — Disz-tok. Sejemo in gojimo jih tako kot jedilno bučo. Glede zemlje pa niso tako izbirčne Najprimernejše so za opletanje plotovi Izvrstno učinkujejo z lepim listjem in z navzdol visečimi plodovi, ki so različne oblike. 703 Angurija. Spada med najlepše in naj¬ hitrejše rastoče ovijalke, je zelena in bela ter zelo učinkujoča. Tudi iz¬ vrstna za vkuhavanje. 62- 16-25 2-— 692 Portugalska, meso je temnorumeno in sladko. Plodovi so interesantne oblike, obilni in izdatni. 695 Vegetable Marrovv, dolga, rumena (angleška). Odlikuje se po zelo hitri rasti .. •698 Vegetable Marrovv, dolga, bela, tržna 700 Zelena, velika, domača ...... 44 -— 48 -— 6 -— 5- 75 6 - 25 2-— 1-50 1-75 1-50 1-— 1-— 1-— I M 41 Brzojavni naslov: Severin — Telefon 23-16, 39-16 III. Sladkorne dinje. Zncker-Melonen — Melons sncrins — Czukordinnye. kg | 100 g [ 20 g j pore. Din Vzgoja dinj bo ne razlikuje od vzgoje kumar za siljenje. Ko se razvije eden, kvečjemu dva ploda na eni mladiki, jo odrežemo približno med tre¬ tjim in Četrtim listom nad plodom. Mladike, ki tu zopet nastanejo, pola¬ goma krajšamo. Enkratno odrezan je velikega števila, mladik bi bilo ne¬ marno. Tudi ne smemo kasneje mladik spravljati iz njih lege ali pa trgati iz zemlje, če so se vanjo prirastle. Ob vročem dnevnem času moramo zra¬ čiti. Ob Času cvetenja odstranimo ob milih dneh okna, da pospešimo oplo¬ ditev po žuželkah. Pri ugodnem vremenu oplodimo nekoliko pred poldnem »a umeten način, da cvetni prah z mehkim čopičem prenesemo z moškega cveta na plodonosni ženski cvet. Prevelika vročina in zalivanje povzročijo, da ne zarodijo. Ako to opazimo, opustimo zalivanje, da uvenejo. Po neko¬ liko dneh jih zopet zalivamo, nakar nastavijo vse polno zarodka. Pod zo¬ reče sadove polagamo steklene šipe, strešno opeko ali deščice. Dinje se še *aje izprevržejo, kakor kumare. x ... .Pridelovanje dinj na prostem je v južnih krajih zelo uspešno, v mrzlih Pa ima komaj zaželeni uspeh. * Dinje vsebujejo dosti sladkorja in tudi vodenih snovi, ki pospešujejo Prebavo in izločevanje vode. #788 • 740 743 744 745 748 747 • 750 Ananas iz Amerike, z zelenim mesom Ananas iz Amerike, z rdečim mesom Cerovka, rumena mrežasta, z rdečim mesom in rumenimi koščicami . . . Ameriška, rumeno pisana, z rume¬ nim mesom .. Hercegovaška, najranija, sad je glad¬ ki, meso rumeno. Junirod, bela, najranija, z rdečim me¬ som .. Španska, zelena, sadovi so srednje¬ veški .. • Sladkorne vrste, mešane. IV. Cantaloup sladkorne dinje. Cantaloup Zucker-Melonen — Melons cantaloup — Kantalup czukprdinnye. Ta imajo podolsrasto ali okrotrlo obli¬ ko. Široka rebra in globoke brazde. Skor¬ ja je debela, bradavičasta in nagubana. Meso je rumeno, rdeče ali belo, izvrst¬ nega okusa, ki naliči ananasu. Dozorjeni jeni plodovi trajajo le tri do štiri dni, Potem pa postanejo mokasti in razpadejo. Vzgajamo jih, kakor sladkorne dinje. 773 Vaucluse ali Sv. Peter, z rdečim me¬ som . ?76 Beliegarde, -adovi so srednjedolgi. Gojenje je zer>. preprosto. 112 - 112 - 76-- 76-- 132- 132- 130- 74- 90- 82- 14-50 14-50 10 -— 10 -— 17-25 17-25 17 -— 9-75 12-50 1075 3-75 3- 75 2-75 2-75 4- 50 4-50 4-50 2-50 3-25 2-75 777 Cliarcntais, sadovi so zaokroženi, gladki, izvrstnega okusa in vonja. Že nekaj let se goji za pošiljanje na naj¬ večje svetovne trge; zelo rana . . . 778 Prescotte, rana za siljenje, bela, pa¬ riška . kg | 100 g | 20 g j pore. Din • 779 Cantaloup, sladkorne, mešane . . V. Vodne melone ali ljubenice. Wasser-Melonen — Melons d’eau pastelu e g — Vizi dinnye. 96-- 96-— 96-- 12-50 12-50 12-50 3-25 3-25 3-25 2 — 2 -— 1-— Na jugu naše države so ljubenice zelo priljubljene, zato jih tudi sad, kar na prosto v večjih množinah. Plod je okrogel, brez reber, temnozelen, z rdečim, nekatere vrste tudi z belim in zelenim mesom. Ljubenice sejemo v mrzlejših krajih že februarja za stalno v tople grede ali pa v cvetične lončke. Ko dorastejo v lončkih do tretjega lista, jih z zemeljsko kepo posadimo v sredino tople grede, pod vsako okno po eno rastlino, ker naredi številne stranske odganjke. Dokler ne pokaže za¬ rodka, ne smemo ničesar rezati. Plodove nastavi navadno na koncih od¬ ganjkov. Glavno vodilno mladiko pustimo neprikrajšano, če pa je prevelika gošča, odstranimo tu in tam kak šibkejši stranski odganjek. Ko nastopijo topli dnevi, odstranimo okna, da rastejo ljubenice preko oboja tople grede. Zrelost plodov se pozna po vitici ob sadu. ki se posuši in po votlem glasu, ako jo potrkamo. Ljnbenica traja v zrelem stanju precej dolgo. Grah ne zahteva posebno pripravljene zemlje in tudi ne sme biti po¬ gnojena. V zagnojeni zemlji zraste nadnormalno in bore malo zarodi. Po¬ trebna pa mu je prosta solnčna, proti jugu nagnjena lega. Grah sejemo večkrat, po potrebi od februarja do julija, in to: visoke vrste v dve, nizke vrste pa v tri vrste na meter široko gredo. V razdalji 5 do 10 cm vsadimo v ^ ri zr ?^ 1)0 , 5 cm fcloboko. Cim prostejša in solnčna je lega, tem boljši m večji je pridelek. Ko grah doraste za ped visoko, ga obsujemo ® * er 11111 Prilepimo vejevje, da se z viticami oprijemlje navzgor. Pritličnim vrstam ne stavimo vejevja. Graha imamo tri vrste, sladkorni, ki ga uživamo mladega s stročjem vred; grah za luščenje, čegar zrnje uživamo v zelenem in suhem stanju; strzenasti grah z zgubančenim, debelim in sladkim zrnjem. 42 Semena za polje in vrt — Sever & Kom p., L jnbljana 100kg| 10 kg 11 kg j pore. 100kg| 10 kg 11 kg | porft. Din * Grah vsebuje mnogo dušikovih snovi, tudi znatno množino Škroba in deloma tudi tolšče. To so snovi, ki jih telo zelo potrebuje. V mladem sta¬ nju je grah lahko prebavljiv, v dozorelem pa.v splošnem težje m se ga je treba pri nekaterih posebno želodčnih boleznih izogibati. Angleški ljubljenec, najranija in naj¬ boljša vrsta za prodajo na trgu. Bo¬ hotno rodovitna nizka vrsta, s kras¬ nim sožnato zelenim strožjem in ze¬ lenim zrnjem, ki je vrsto Buchsbaum vsled vsestranskih prednosti že mož¬ no izpodrinila; višina 40 cm . . . Saxonia, ram z velikimi, zakrivljeni¬ mi stroki, ima zelena zrna in je ne¬ navadno bogatorodeči, 70 cm visoki Ekspres, rani, zeleni, 80 cm visoki . Bratje Dippe, majniški, najraniji, 60 cm visoki. Din 8 -- 10 '- 8v- 9-— 10 -— 2 11 -- 12 9 -— ’ 10 - 10 -- b) kasne vrste: Za konzerve, stroki so zakrivljene oblike, zrna so pa mala, zelena in okrogla, višina l'20cm. Kljunasti, z velikimi stroki, višina nsom.. . . ■ Kljunasti,- ki ostane zelene barve, vi¬ šina lm. 18 '— 8 — 18 -— 19 -— 9 '- 19-— 20 - 10 -- 20 - III. Strženasti grah z zgubančenim zrnjem. Mark-Erbsen mit schrumpfigen Koru — Pois anglais ridds — Velo bors6. I. Sladkorni grah, ki ga uživamo v stročju. Zucker-Erbsen — Pois sans parchemin — Czukorborsd. a) rane vrste: 830 De Grace, za siljenje, 20 cm visoki 832 Fiirst Bismarck, zelo rani, 70 cm vi šoki.. • • 835 Henrik, najraniji, 80 cm visoki . . #838 Nizki, bogatorodeči, 35 cm visoki . 2 -- 2-— 2-— !•— #841 845 848 856 b) kasne vrste: Angleški, veliki, sabljasti, 1’30 m vi¬ soki . Debelostrožni, zelo mesnati, 90 cm vi¬ soki .. Delikatesa, sivi, orjaški, zboljšani, 1*40 m visoki. Moerheim, orjaški, velikostroč., 1*50 m visoki. 10 -— 21 -— 20 -— 20 -— 11 -— 22 -— 21 -— 21 -— 12 — 23 -— 22 -— 22 — 1-— 2 -— 2-— 2-— II. Grah za luščenje, uživamo samo zrnje. Auslos-Erbsen — Pois k šcosser — Kifejtb borsč. a) rane vrste: • 861 Buchsbaum štev. 1, rano in bogato¬ rodeči, 25 cm visoki. 8-— 9 - 10 -— a) rane vrste: 19 -— 7 -— 8 '— 19 - — 8'— 20 - — 20 -- 8-— 9 -— 20 -— 9 -— 21 -— 21 - 9 -- 10 -- 21 -- 10 -- 22 — 2— 1- - 1 -— 2-— 2 — 2 -— 43 erin — Telefon 23-16, 89-18 Fižol. L Nizki fižol, užiten v stročju. Bnschbohnen — Haricots nains Bokorbab. lOOkgl 10 kg [ 1 kg | poro. Zraste tri do Štiri metre visoko, zato mora imeti temo primerne dolge kole, ki .lih postavimo, preden sadimo, globoko v zemljo, da jih veter ne maje. Visoki fižol se zelo razraste, vsled tega ga moramo saditi redkeje, kakor nizki fižol. Navadna razdalja je 60 cm. Ako pa sadimo večjo povr¬ šino visokega fižola, mora biti med dvema vrstama najmanj 1 m prostora sicer vsled pomanjkanja zraka in solnca slabo zarodi. Iz ravno tega raz- wga je_ tudi priporočljivo, da usmerimo vrste od severa proti jugu. Ker ljubi visoki fižol za lcalitev in v mladosti več toplote, kakor pritlični, po¬ sadimo ob kolu samo po Sest zm šele v drugi polovici maja. Za kasnejši pridelek lahko sadimo visoki fižol do konca junija. Ko se začne ovijati, ga okopljemo do kaličnie, prisujemo in istočasno tudi pripnemo h kolu tiste odganjke, ki rastejo v stran. Nizki, zelenostročni, brez niti 10 — 11 — a) nizki fižol, zelenostročni, brez niti: Alpha, zelo rani, bogatorodeči in po¬ polnoma brez niti, beli, rdeče oškrop¬ ljeni. Zelo fina in priporočljiva vrsta Delikates, zelo rani, dolgi, Erni, fi¬ nega okusa, brez niti. Triumph, srednjerani, rumeni, angle¬ ški za siljenje, brez niti, z mesnatimi stroki, katere nikoli ne napade Tja. Zelo priporočljivi. Henrikov orjak, kasni, pisani, brez niti. Henrikov orjak, kasna vrsta, belote- meljni, brez niti, z debelomesnatimi stroki . .. Konzerva, rani, originalna setev bra¬ tov Dippe, beli, rdečkasto oškropljeni, debelomesnati, priporočljivi .... Roza, najbolj priljubljena domača vrsta, ki je popolnoma brez niti, mehkega stročja in zelo okusna . • Krivokljun, beli, brez niti .... Saksa, rani, debelomesnati, brez niti z rumenim zrnjem, zelo dobra tržna vrsta. Sladkorni, lomljivi, bratov Dippe, de¬ belomesnati, brez niti, beli.. Sladkorni, lomljivi, debelomesnati, ho¬ landski, dvojni Princes, brez niti, beli 2 — H. Visoki fižol, užiten v stročju* Stangenboimen — Haricots h rames — Karčbab (futtfbab). . , Nizki fižol ljnbi solnčno lego. Sadimo ga od srede aprila do konca Julija v 4 cm globoke jamice po pet zrn, v razdalji, okoli 30 cm. V asi ni izbirčen glede zemlje vendar je pridelek izdatnejši m boljši, ako mn po¬ gnojimo s kalijevim in fosforovim umetnim gnojilom. Kadar doraste do Četrtega lista, ga prisujemo do kaličnie. Nizki fižol uporabljamo tudi za siljenje v toplih,gredab in rastlinja^ £ib, v ugodnih razmerah od januarja dalje. Ker pa je v mrzlih krajih v tako ranih mesecih zračenje nemogoče, ga silimo Šele počenši z marcem. Mlad fižol v stročju je lahko prebavljiv in izredno redilen. Posebno s. .. . „ i . v__ — x; XT nr/l^otrotvftnfim niiTn ti n ima fižol v vodi, da nekoliko skali in ga posuši . in zvečer mrzel čai, pusti ga stati 10 do 12 ur m ga zjutraj hitro skuhaj; 10 15 gramov na 1 čašo vode. S fižolovo vodo pomočimo mokre in srbeče izpuščaje. Srbečica hitro in za delj časa izgmo. 44 Semena za polje in vrt — Sever & Kom p., L jubl j ana lOOkgl 10 kg 11 kg | pore, Din -i-1-r Od nizkega fižola imamo ranejši. od visokega pa nekaj kasne j Si. pa boljši in večji pridelek. a) visoki fižol, zelenostročni, brez niti: Kato 996 997 998 1000 1009 1010 1012 1014 1015 1010 1018 1020 •1022 1037 1040 1042 Oznanjevalec žetve, z zelo velikimi, temnozelenimi in debelomesnatimi stroki, brez niti in s temnim zrnjem Knez Bismark, debelomesnati, brez niti, rani, z belim zrnjem . . . . Imperator, zelo dolgi, široki, beli, kakor bojni meč, brez niti . . . . Prezident Roosevelt, z dolgimi, mes¬ natimi, zelo finimi stroki, z belim zrnjem. Polna košara, brez niti, z bel. zrnjem Mojster, z dolgimi, debelomesnatimi, temnozelenimi stroki, brez niti . . Sladkorna Perla ali Princes, brez niti, fini, drobni, beli. Dan in noč, stara domača priljublje¬ na vrsta, ki ni podvržena nobeni bo¬ lezni in dobro vzdrži vse vremenske neprilike .. Marmorirani, je srednjerana, domača vrsta s krepkimi, svetlozelenimi, mesnatimi stroki. Zrnje je debelo in izredno mehko, ki se k stročju iz¬ vrstno prileže. Češnjevec, srednjerami in bogatoro- deči, ki je zelo odporen proti vre¬ menskim neprilikam. Krivček ima malo zakrivljene stro¬ ke, ki so brez niti, z belim zrnjem . i Cipro, srednjerani, brez niti, zrnje ima čebri podobne črte; ta vrsta je znana po vsem svetu ter se največ sadi od vseh. Uživamo ga v stročju in zrnju . .. Visoki, zelenostročni, brez niti . . . b) visoki fižol, rnmenostročni, brez niti: Knez Bismark, voščeni, rumenostroč- ni, z belim zrnjem. Glorija z dolgimi, okroglimi stroki . Zlata krona, voščeni, srednjerani, z dolgimi, zlatorumenimi stroki in z belim zrnjem. 10 -- 26-— 12 -—! 12- 12 -— 12 -- 9-— fr— 9’ — 14 -— 12 -— ID— 27-— 13-- 13'— 13- 13'- 10- T- T— 10 - 10 - 15 — 13-— 12-- 1- 2 - 14-—1 1-— 28 - — 14'—■ 14*- 14'- 11 — 8-— 8-— 8 -— 11 -— 11 -— 10 — 14’—- 1-— 1-— 1 — 1-— #1043 Mont d’or, voščeni, zlatorumeni, brez niti, s temnovijoličastim zmjem . . 1045 Bojni meč, voščeni, rumeni, dolgi in široki stroki, z belim zrnjem, popol¬ noma brez vsake niti. 1040 ■ Sladkorna perla, voščeni, rumeno¬ st ročni, brez niti !. 1047 Krivček, ima srednjevelike, krive stroke, ki so popolnoma brez niti . 1048 Sivi dan, stročje je svetlorumeno, zrnje rjavo-belo pisano, zelo bogato- rodeči. Fižol za okras verand in za senco. 1049 Turški z velikim modrim zrnjem. Ima rdeče cvete. 1049a Turški z velikim belim zrnjem in belim cvetjem. Bob. - Fčve — PBffog« bab. lOOkgl 10 kg [ 1 kg | pora Din 14-— 14'- 14-— 7- - 8 - - 15- 15'- 15 '- 9-— 16-- 16- 16'- 9-- 10 - 1-— 1— Bob je zelo redilno in dobro sočivje zlasti „ , 1 . ' tudi potrebuje rodovitno zemljo. Ako ni bil prostor, namenjen ia^naead boba, ze pognojen za zadnje jesenske pridelke, ga pognoji mov jeseni da gnoj razpade tekom zime. Z najboljšim uspehom sadimo bob v Ščetka marca, dasi ga še lahko sadimo do srede maja, da imamo zeleno zrSe več časa na razpolago. V 5 cm globoke jamice posadimo dva dn M 1 ™ dalji 30 cm. Po izkalitvi ga moramo večkrat okopati. Tako? po odlvetl- njn prikrajšamo stebelne vršičke, da pospešimo razvoj strokov^ oaovete Bob napadejo kaj rade črne, listne uši, ki jih zatiramo z' brozgo ki ^naredimo, ako zmešamo v vodi i •/. tobačnega izvlečka m 1™ Siza- >1050 Veliki, beli. 1052 Hangdovvn, izboljšani, viseči, zelo dolgostročni. 1054 Windsor, zeleni, veliki, angleški . 1056 Windsor, beli, veliki, angleški . . V poučne svrhe In radi lažje prodaje semen smo Izdali sledeče plakate, ki Jih nudimo po lastni ceni A Din 1.50 za komad. Našim cenjenim odjemalcem pa nu¬ dimo v reklamne svrhe plakate zastonj: w Krmilna pesa Ptiči domači Ptiči eksotični Povrtnina Krmilne rastline Oljnate rastline Trave in detelje M 45 Brzojavni naslov: Šoto rin — Telefon 23-16, 39-16 ro. • 1067 1068 1089 1072 1078 1074 • 1070 Gnojenje najnavadnejših 1 ihinjskih zelišč je zelo preprosto in spiošno zna¬ no, da ni treba natančnejših navodil. Največ opravila je z enoletnicami ter dvoletnicami. Te sejemo spomladi, bolj nežne v toplo gredo, druTe na prosto. Ko se sadike razvijejo, jih presadimo. Zaradi boljšega uspeha jih večkrat okopljemo. Trajnice sejemo spomladi ali avgusta v lonce ali na prosto in sadike z ozirom na velikost presadimo v primer¬ ni razdalji. Anethum graveolens, dilj, koper, (Dille). Liste pridevljemo omakam in kislemu zelju. Angelica Archangelica, gozdni koren (Engelwurz). Iz mladih poganjkov in listnih reberc napravljamo dišeči kompot. * Angelika pospešuje prebavo, krepi želodec tor se priporoča kot grenčica. Uporabljamo jo, če smo zaprti, pri zla¬ tenici in hemoroidih. Zelo dobro upliva tudi. na cirkulacijo krvi. Jemljemo jo pri tifisu, pljučnici in vnetju rebrne mrene. — Vzemi pol čajne žličke na čašo hladne vode, hitro zavri in pusti par minut stati. Dnevno popij do dve časi. Antriscus cerefolium, krebulica (Ker- bel). če jo pridenemo juhi, jo na¬ pravi zelo okusno. Antriscus, posebno lepo zgubančen . Arachus hypogaea, podzemeljski oreh (Erd- oder Arachitnusse). Artemisia absinthium, pelin (Wer- mut). Priprava za pelinova vina in znani absint-liker, pa tudi za zdra¬ vilo . * Ljudska lekarna uporablja zavretek pelina s posušenim orehovim listnem za zdravilo, ki čisti kri. Grenki pelinov ekstrakt uživamo zoper gliste, pri vro¬ čici in božjasti. Pelinovo olje (oleum absinthium) uporabljamo notranje pri živčnih boleznih in slabi prebavi. Artemigia Dracunculus, pehtran (Es- dragon). Pehtran prihajamo radi fi¬ nega aroma juham, prikuham, oma¬ kam in vinskemu kisu. Ker je dvo¬ letna rastlina, prvo leto ni aroma¬ tičen iz semena, temveč šele nasled¬ nje leto iz sadike .. * V zdravilstvu ga uporabljamo zoper skorbut in vodeničnost. Njegova učinko¬ vita snov je eterično estragonovo olje. Če ga uživamo redko in zmerno, pospe¬ šuje tek, drugače dosežemo tudi neugo¬ den učinek. Asperula odorata, prvenec (Wald- meister). * Poslužujemo se ga v obkladkih zoper glavobol. Notranje priporočamo zavretek zoper vodeničnost. zlatenico in sečne kamenčke. Da ima zavretek prijetnejši okus, mu pridenemo jagodove liste. Basilicum gr. fol., bosiljak (Basilien- kraut), veliki, zeleni. Listi dajejo kisu in divjačini prijeten aroma .... 46 Semena za polje in vrt — Sever & Komp., Ljubljana 100 g 120 g | pore. ] kg Din 2 -— 2 -— 1 '— 2 - — 1103 • 1105 >1112 Brzojavni naslov: Severin — Telefon 23-16, 39-16 47 Poletne cvetice, trajnice in rastline lončnice. Pri naročilu semen pripišite ceno našega cenika! V olajšavo pri izbiri cvetačnih semen podajamo seznam in natančen popis vseh najbolj idočih vrst, ki so pri¬ kladne za najrazličnejše svrhe. Da še svojim odjemalcem kolikor mogoče olajšamo delo, smo navedli tudi približne višine pri vrsti sami ali Pa pr| navodilu za gojitev dotične vrste. Pregled cvetic za poedine krajevne razmere. Za vlažno lego so prikladne: Amaranthus, Althaea, Calendula, Cosmea, Delphinium, Helianthus, Ipomea, Mirabilis, Mimulus, Nemophila, Nigella, Perilla, Reseda, Ricinus, Seneeio, Tagetes. Za suho lego so prikladne: Arctotis, Brachyeome, Chrysanthe- roura segetum, Clarkia, Dimorphoteca, Gaillardia, Helichrysum, Lupinus, Phacelia, Portulaea, Rhodante, Salpiglossis, Statice, Se- necio. Za solnčno, toplo lego so prikladne: Acroolinium, Ageratum, Amaranthus, Antirrhinum, Astra, Calendula, Calliopsis, Celosia, Centaurea, Convolvulus, Dimorphoteca, Godetia, Gypsophila, He- iichrysum, Ipomea, Lathyrus, Nemesia, Petunia, Rhodante, Sanvi- talia, Seneeio, Zinnia. Za polsenco so prikladne: Nemophila, Tagetes, Tropaeolum, Be- gonia, Gkmnia. Okrasnih rastlin, ki bi prenašale popolno senco, ni. Uporabne svrhe. Za balkone in okna: Ageratum, Astre, Calliopsis, Convolvulus, bianthus (nageljni različni), Godetia, Impatiens, Lobelia, Matri¬ čna, Petunia, Phlox Drummondi, Tagetes, Tropaeolum, Verbena; listnata, grmičasta in gomoljasta Begonia Za parobke in seči: Ageratum, pritlikavi Antirrhinum, Astre, Celosia, Clarkia pulehela, Convolvulus, Calliopsis, Dianthus, Go¬ detia, Iberis, Lobelia erinus, Matricaria nana, Mesembrianthemum, Mimulus, Myosotis, Nemesia, Nemophila, Nigella uana, Oxalis, Pe¬ tunia, Phlox nizki, Portulaea, Reseda, Sanvitalia, Seneeio nizka, Silene pendula, Tagetes nizki, Verbena nizka, Viola cornuta, Zinnia Haageanp, Zinnia Liliput. Ovijalke: Cobaea, Cyclanthera, Ilumulus, Ipomea, Lathyrus, Maurandia, Mina lobata, Thunbergia, Tropaeolum, Tricosanthes, Vicia hybr. Suhe (slamnate) rože: Acroclinium, Ammobium, Gomphrena, Helichrysum, Rhodante, Statice, Xeranthemum. Listnate: Amaranthus, Artemisia, Atriplex, Celosia cristata, Kochia trichophylla, Perilla nankinensis, Ricinus, Salvia argentea, Verbascum, Zea. Za rezanje in vezanje v šopke (glej tudi suhe rože), Ageratum visoki, Althaea, Antirrhinum visoki, Arctotis, Astre visoke, Bellis, Calendula, Campanula medium, Centaurea, Chrysanthemum, Clar¬ kia, Coreopsis, Cosmea bip., Delphinium visoki, Dianthus, Esch- scholtzia, GaiUardia, Godetia visoka, Cheiranthus, Gypsophila, Helianthus cucum., Impatiens, Lathyrus, Lupinus, Matricaria, Mi¬ rabilis, Myosotis, Nigella, Papaver, Phlox, Reseda, Rudbeckia, Salpiglossis, Seneeio, Statice, Stevia, Tagetes, Zinnia. Obrazložba znakov. Uporabo in gojenje cvetic pojasnjujejo sledeči znaki: t pomeni enoletne cvetice, ki jih posejemo na prosto in cveto že takoj prvo leto; b* pomeni poletne cvetice, ki jih najprej posejemo v toplo gredo ali v lonce in jih večinoma pred sredino meseca maja ne smemo presaditi na prosto b pomeni dvo- ali večletne cvetice, ki pn rani posetvi cveto že v prvem letu, vendar pa dosežejo svojo popolno lepoto šele naslednjo pomlad; pomeni cvetice trajnice. Te posejemo od meseca maja do začetka julija v lonce ali v mrzlo gredo, potem jih pikiramo; avgusta jih presadimo na določeno mesto na prosto. Ako je hud mraz, brez snega, jih moramo zaščititi s smrekovim ali drugim vejevjem; k pomeni rastline lončnice za mrzel rastlinjak ali mrzlo sobo; t pomeni rastline lončnice za topel rastlinjak ali toplo sobo; § pomeni ovijalke; / pomeni cvetice, ki so prikladne za obrobke; • pomeni cvetice, katere dajemo gg. trgovcem v komisijsko prodajo; O pomeni cvetice, ki so zelo idoče vrste, v slikanih vrečicah in jih zelo priporočamo gg. trgovcem za preprodajo, vendar samo na čvrst račun. Da dosežemo dobro kaljenje, ne smemo semema preveč pokriti z zemljo. Normalna višina zemeljske plasti, ki naj pokriva seme, je enaka dvo- do trikratnemu premeru vsejanega semena. Zelo drobna semena vobče ne pokrivamo z zemljo, temveč jih nekoliko potlačimo. Preveč solnca, pa tudi prevelika mokrota škodi posevku. Dokler seme ne začne kaliti, naj bo posejana ploskev enakomerno vlažna in zasenčena. Edino v napačnem posto¬ panju, ue v kakovosti semen, je češče vzrok nezadovoljivim uspehom. 48 Semena za polje in vrt — Sever & K o mp., Ljubljana 2005k 2008k 2011k 2012k 2013® 2014® 2015+t 2016®§ O 2020m 2021m O 2023m 2024m O2026®§ 02028+ 2031f 2032®* 2C?‘ ;> t • 2035m {3538) Alfabetlčno urejen seznam cvellčnlh semen. Abutilon hj-brfdum maxim., sijajna mešanica. Grmičasta lončnica za mrzle rastlinjake in so¬ be. Prezimi v prostoru s pet do osem stopinj toplote. Sadike vzcveto po šestih mesecih. Vi¬ šina lm. Acacia lophanta, lepa mična lončnica, svetlo- rumene barve, višina do 2 m. Acacia lophanta speciosa, dragocena vrsta . . Acacia, mešanica najlepših vrst. Akacije posejemo rano spomladi v peščeno, bar¬ sko zemljo. Dobro je, da namočimo seme, ki je jako trdo, ker s tem pospešimo kaljenje. Acanthns mollis, okrasna listnata rastlina, vi¬ šina 90 cm.. Aehillea Ptarmica il. pl. (rman). Rastlinice z malimi, belopolnjenimi, kobuljastimi cveti, iz¬ vrstne za rezanje. Višina 70 cm. Achimenes, krasna sobna rastlina, mešanica naj¬ lepših barv, vseh modrih in rožnatih nijans, vi¬ šina 40 cm.. . Najboljši čas setve je meseca januarja do marca v lonce, v mešanico zemlje iz tople grede, gozdne, peščene in nekoliko šote. Setev nalahko potlačimo, dobro zalijemo in ne pokrijemo. Skrbeti moramo za enakomerno vlago in toploto. Aconicum Napellus (preobjeda), temnomodri. Meseca avgusta posejemo seme na prosto, vzkali pa šele naslednjo pomlad. Višina 90 cm . • . Aeroclinium roseum, lepi večno rožnati cveti . Acroclinium roseum II. pl. polnjeni, rožnati . . Aeroclinium album, lepi, beli, trajni .... Acroclinium roseum 11. pl. album, polnjeni, beli Dragocene večnotrajne cvetice, so zelo prikladne za šopke in vence. Sejemo jih v začetku aprila na prosto. Cveto od junija do septembra. Višina 50 cm. Adlumia cirrhosa, krasna plezalka, rožnata . . Adonis aestivalis (zajčji mak), cinobrovordeča poletna cvetka. Adonis autunmalis, škrlatnordeča jesenska cve¬ tica . Zelo priljubljena in povsod uporabna evetioa. Do¬ seže višino 40 do 50 om in cvete vse poletje. Sejemo jo marca ali aprila na prosto. Adonis vernalis, velikocvetna, lesketajoče ru¬ mene barve, krasna vrsta za parobke. Seme kali zelo počasi. Sejemo avgusta ali septembra . . Adonis aleppica, veliki bleščeči temnordeči cveti. Kali zelo počasi; če sejemo jeseni, vzkali šele spomladi. Ageratum nieiieannm, modri. Višina 60 cm . . P- 4-- 3-— 1 — 2 -— 1 ’— 2021 Aoroolinium roseum fl. pl. 2048 Ageralum meso. nanum 2 ‘- 12 -— 2038m* Ageratum mexicanum nanum Impcrial Dwarf, modri, jako lep in prikladen za obrobke. Viši¬ na 15 cm . 2045m* Ageratum mexicanum nanum (rdeča kapica) je samo 16 cm visoki, malolistnati, cveti so motno- rožnati, v sredi pa temnorožnati. O 2048m* Ageratum meiicanum nanum (modra zvezda), novi, samo 10 do 12 cm visoki, svetlomodre bar¬ ve, zelo bogatocvetoči. O2049m* Ageratum meiicanum, Klein Dorrit, čistobeli, najboljši in najlepši izmed vseh vrst. Višina 15 cm . 2052t Ageratum conspicium, beli, jako lep in prikla¬ den za sobe. Poraben je za rezanje in cvete tudi pozimi. Višina 120 cm. Setev marca ali aprila v zmerno toplo gredo ali v lonce. Sadiko presadimo šele takrat, ko se ni več bati slane. Jako hvaležna poletna rastlina, prikladna za vsakojake parobke. saj uspeva v vsaki legi. Cvete od meseca julija do jeseni. O2055m* Agrostemna coeli-rosa (kokalj), rožnate barve, višina 30 cm . . .. 02057® Agrostomna coronaria, rdeča. Sejemo jo maja do julija; cvete pa od junija do avgusta. Zelo lepa za gredice. Višina približno 60 cm . . . Ta spada med najlepše in najobilnejše cvetoče rastline ter doseže višino 40 do 70 cm. Setev enolet¬ nih vrst (Agrostemma eoeli-rosa) je marca ali aprila na stalno mesto, setev trajnic (coronaria) od maja do julija. 2060+m Alonsoa linifolia gracilis (ajbiš), svetlo škrlat¬ nordeča, cvete od julija do septembra. Tvori ši¬ roke šopke, 40 cm visoke. Prikladna je za gojitev v loncih, prezimi pa v topli sobi ali rastlinjaku 60 cm ... 2063® Alsine ponifolia gracilis, bele barve, zelo lepa za obrobe, višina 15 Cm. 144. — 32- — 46- 3-— 7-— 3-— 2089 Alyssum saxati!o compact. 38'— 92-— 3'— 4‘— 1’— 2070 Althaea rosea £1. pl. 49 Brzojavni naslov: Severin — Telefon 23-16, 39-16 2065b 2067b )2070b I (3595) Atlhaea rosea II. pl. Chaterska, najlepša meša¬ nica (rožlin, sleznica, popel). Cveti so tesno strnjeni, najrazličnejših mešanih barv .... Althaea Chaterska slava: 1. snežnobela 2. svetlorumena 3. rožnata 4. temnoškrlatna Vsaka barva zase. Althaea rosea 11. pl. (škotska sleznica), mešana Meseca maja jih posejemo v cvetično lonce ali zaboje. Male rastline pikiramo v gredice na prosto; avgusta ali septembra jih presadimo na stalen pro¬ stor. Cvete v drugem letu od julija do septembra. Višina 2 m. 10 g j pore. | Din 15 ' 501 AIysBnm Benthami compact. (kamenČioa ali gro- beinik). Ljubka rastlinica za obrobke, z belimi, lepo dišečimi cveti. ^89®* Alj-sum saxatile compact., trajnica s tesno str¬ njenimi, zlatorumenimi cveti. Višina 30 cm . . Enoletne (Benthami) vrste sejemo marca ali aprila na prosto. Sadiko kasneje prereddimo. Višina 12 cm. Amaranthus atropnrpureug (pnrmanov kljun), Cvetno klasje je temnopurpurnato, listi se kovi- nasto leskečejo. Krasna rastlina za skupine. Učinkuje tudi kot posamezna rastlina. Višina 60 cm. 2092-fm Amaranthus bicolor, listi so zeleni z rdečim . .. ^ m aran2 Balzamlna kamelijeva 2472 Balzamina pritlikava #2440t (3260) 2453t 2454t 2455t 2456t 02462t 02468t 02472t O2480f 2530t 2532t 2584t 2535t 2536t 2537t Balsamina. (Breskovnica.) Balzamine sejemo začetkom aprila v toplo gredo ali v lonce. Ce hočemo vzgojiti krepke, močne rast¬ line. jih moramo pikirati in utrditi z zračenjem. Dokler so mlade, jih moramo varovati pred vročimi sončnimi žarki. Konec maja ali v začetku junija jih presadimo na prosto, v dobro zemljo in na solnčno lego. Ob suhem vremenu jih moramo dobro zalivati. Cveto od začetka junija do kasne jeseni. Balsamina polnocvetna, visoka, v krasni mešanici Balsamina izboljšana kamelijeva, čisto bela, cveti sličijo kamelijam. Balsamina izboljšana kamelijeva, svetlomodra . Balsamina izboljšana kamelijeva, karmezin . . Balsamina izboljšana kamelijeva, vijolična . . Balsamina izboljšana kamelijeva, velikocvetna in gostopolnjena. Cveti so belopikčasti; krasna mešanica, višina 60 cm. Balsamina rožnata, polnocvetna mešana, 70 cm visoka, krasna za skupine in obrobke .... Balsamina pritlikava, napol polnjena, v krasni mešanici, višina 30 cm. Bartonia aurea. Lesketajoče se zlatorumena • • Begonia. (Begonija.) . Semenska vzgoja begonij zahteva gotove ročnosti in najskrbnejše nege, kar se kasneje poplača z do¬ brim uspehom. Zelo drobno seme pomešamo zaradi enakomerne porazdelitve s suhim, drobnozrnatim peskom in posejemo v skledice ali v lonce, ki jih pokrijemo s šipo. Pogoj za dober uspeh setve so enakomerna toplota, senca in vlaga. Kakor hitro dorasteta rastlinicam dva lističa, jih pikiramo ter kasneje presadimo v lonce ali na prosto. Gracilis begonije imajo drobnejša stebelca, s številnimi po¬ ganjki in manjšim listjem kot srednjevisoke in vi¬ soke, vedno cvetoče vrste sempcrflorens. Njihovo listje je tanjše in na bolj dolgih pecljih, zato ne stoji krepko na rastlinah. Cvetni šopki gracilis be¬ gonije so sestavljeni iz večjega števila cvetov in imajo ravno tako daljše peclje kot čiste vedno cvetne vrste. Begonia enojna, orjaškocvetna, gomoljasta, kra¬ sna mešanica, višina 25 do 30 cm. Begonia enojna, orjaškocvetna, pramenasta in nakodrana, v krasni mešanici Begonia polnocvetna, v krasni mešanici .... Begonia polnocvetna Lafayette hybr, Krepke rasti, listi so kovinasto se lesketajoči, temno- rjavi. Cveti so škrlatnordeči, ki mole iznad li¬ stov in imajo 8 do 10 cm premera. Begonia pendula fl. pl., polnjena viseča bego¬ nija za obeske. Listi so rožnatih in rdečih to¬ nov. Natančnejši opis glej pri gomoljastih be¬ gonijah . Begonia hybrida comp. Bertini, karminrožnata. Ta vrsta je izvrstna za lonce in za grede. Cveti so zvončaste oblike, srednjeveliki, listi pa so podolgovati. Izredno bogatocvetoča. Višina 20 do 25 cm.. 10 g | pore. Din 12 '- 12 — 14-- 12 -— 54 2538t 2542t 2544t 2546t 2548t 2649t 2550t 2551t 2552S 02553t 26541 2667t 2560t Begonia semperfl. »Snežna kepa« s temnozele¬ nimi listi, cveti so beli z rožnatim. Begonia semperfl. Kraljica skupin, približno 25 em visoka skupinska rastlina z mnogimi 4em velikimi, belimi cveti in lesketajočimi temno¬ zelenimi listi . . Begonia semperflorens Zimska pravljiea, prva pozimi cvetoča begonija, vzgojena iz semena. Ce jo sejemo julija, dosežemo že o Božiču krasne bogatocvetoče rastline. Listje je sočno svetloze- leno, cveti pa bleščeče karminrožnati. Cvete ne¬ prestano tudi v sobi več mesecev pri pravilni vzgoji. Idealna lončnica za zimske mesece, vi¬ šina 25 cm .. Begonia graoilis Indijanka, novosti Rdečecvetoča begonija s črnorjavim listjem, ki ima kovinasti blesk, kar tvori skupno s cvetjem krasno barvno harmonijo. Indijanka je 25 cm visoka, zelo bo- gatocvetoča in jo zelo priporočamo za lonce in skupine, posebno pa za grobove. Begonia semperfl. gracilis, Lososova kraljica, nova! Izmed vseh sedaj v prometu se nahaja¬ jočih begonij semperfl. se ta najbolj odlikuje po posebno lepi barvi. Višina 30 cm. 10 g | pore. Din 1108- 30-- 3-— 10 '- © 2570®* Bellis perennis 13. pl, polnjena, krasna mešanica ( 3935 ) 25720* Bellis perennis H. pl. Longfellov, temnorožnati cveti so veliki, gostopolnjeni. 2573®* Bellis perennis H. pl. Aetna, temnordeča, cevasta Begonia semperfl. Albert Martin, lesketajoča purpumoškrlatna, orjaškocvetna, 25 cm visoka, krasna za skupine. Listi se bronasto leskečejo 40'— 2 - — 2574®* Bellis perennis 11. pl. »Ženin«, temnorožnata . 25750* Bellis perennis fl. pl. Snežna kepa, snežnobela, velikocvetna, gostopolnjena ........ Begonia semperfl. gracilis luminosa, nova! Kra¬ sna vrsta za skupine in obrobke. Odlikuje se po lesketajoči, rdeČerjavi barvi listov in po 3 in pol do 4 cm velikih cvetih, ki so ognjene, temnoškrlatne barve; posebno bogatocvetoča, 25 cm visoka. 25790* Bellis perennis 11 . pl. monstrosa, rdeča . . . 025820* Bellis perennis fl. pl. monstrosa, bela . . . Monstrosa so nove. orjaške Bellis vrste, krasno s posebno velikimi cveti. Begonia gracilis Mige on, temno škrlatnordeča, okoli 25 cm visoka, dolgo časa cvetoča, poseb¬ no krasna... 40-- 2 -— Begonia semperflorens Primadonna, z nenavad¬ no dolgimi, karmin rožnatimi, proti sredini v karmezin prehajajočimi cveti. Rasti enakomerno močne, višina približno 25 em. 3-- Begonia semperfl. gracilis, briljantno rožnata 50'— 2 -— 25830* Bellis perennis monstrosa »Monterosa«, čisto- rožnata, cevasta. 25840* Bellis perennis monstrosa »Bernina«, bela, pre¬ hajajoča v nežnorožnato. 2587f§ Benincasa cerifera, tvori dolgo, gladke sadeže . Sejemo jo od marca do aprila v Kredo ali v lonce. Sredi meseca maja dike na stalno mesto. primerno toplo presadimo sa- Begonia semperfl. gracilis Beli biser, 20 do 25 cm visoka, z obilnimi snežnobelimi cveti in svetlozelenim listjem, najboljša novostt . . . . 2588® Bocconia eordata japonica. listnati mah višina 240 cm . . . ... .. Begonia semperfl. Ognjeno morje, dragocena novost, samo 12 cm visoka temnordeče cvetoča Begonia Rei, listnata begonija, najnovejše hy- bride, krasna mešanica. Bellis. 10 -— 2589fm Brachycome iberidifolia alba, tvori lične, okro¬ gle grmičke, višina približno 30 cm. Cvete vse poletje neprestano, cveti so lepi, zvezdam po¬ dobni . 2590m Brotvailia Czerwiakowski, temnomodra .... 2591m Brotvallia elata alba, bela. O 25920§ Bryonia alba, ovijalka s črnimi jagodami . . 2593®§ Bryonia dioica, ovijalka z rdečimi jagodami . 2594f§ Bironopsis laciniosarerythrocarna. ima purpur nordeČe beločrtane sadeže 7 .. Bryonopsis scncmo od marca do aprila v primer¬ no toplo prredo a li v lonce. Sredi meseca maja pa presadimo sadike na prosto, na stalno mesto. 2595m Cacalia sonchif. coccinea (Emilia) . rdeča 02596m Cacalia sonchif. coccinea fl. luteo, rumena . 2598f§ Cajophora lateritia (Loasa) , opekastordeča . . Sejemo jo od marca do aprila v primerno toplo gredo ali v lonce. Sredi meseca maja pa presadimo rastlinice na prosto, na stalno mesto. (Polnocvetna marjetica.) Ta priljubljena spomladanska ovetica je dovolj znana. Sejemo jo v času od junija do avRusta pod sine, pa tudi na prosto, v dobro pripravljeno zem¬ ljo. Kasneje rastlinice pikiramo ter nato presadimo kakor trajnice na stalno mesto. Baste rano spomla¬ di do kasneKa poletja ter se odlikuje na Kredioah z mačehami. Višina 10 cm. O2600§ Calamnelis scabra (Eccremocarpps) . krasna ovi- jalka z oranžnimi cveti . ! .. Ne ovija se visoko, je pa krasna zaradi svojih rumenordečih cvetnih šopkov. Posejemo jo v začet¬ ku marca v lonce ali skledice, v lahko peščeno zem¬ ljo. Do izkalitve naj. bo seme .v enakomerno vlažni zemlji. Male rastlinice kasneje pikiramo in sredi maja presadimo na prosto. 55 2605+ Brzojavni naslov: Severin — Telefon 23-16, 39-16 Calliopsis bieolor (tinctoria), zlatorumena, y sre¬ dini rjava, posebno lepa za skupine, višina 1 m 10 g | pore. Din 6 - Calliopsis Drummondi, zlatorumena i rjavorde- čim robom.. . . Calliopsis cardaminifolia bybr., mešanica . . . Calliopsis bieolor hybr. fl. pl. mešana, zelo lepe srednjepolne oblike, višina lm. . . . . . . Calliopsis so rumene ali rjave, radi bujnega cvet¬ ja pa zelo priljubljene za skupine in obrobke. Se¬ jemo jih marea v napol toplo gredo ali koncem aprila na prosto. Cveto od junija do zime. 1-50 Q2644m 12 - — 18 -— 18-— 16-- 1 -— 4-— 2615 Caleeolaria hybr. grdfl. 2632 Calendula offic. fl. pl. Calceolaria hybr. grandifl. (Velikocvetna šlebedrica.) Pri vzgoji kalceolarije iz semena je uvaževati ista pravila kot pri begonijah. Zelo drobno seme mo¬ ramo pomešano s suhim peskom previdno vse.iati, potem mlade rastlinice pikirati ter nato v loncih dalje vzgajati. Skrbeti moramo, da dobi rastlinica dovoli zraka in vode, ker sicer jo napadeno listno uši. Če bi se pa to zgodilo, jih uničimo s tobakovim izvlečkom. Kalceolarija je naša najlepša zeliščna rastlina. Treba jo je dve leti vzgajati. Cvete mana in junija, višina 40 cm. ^ ’6l5k Calceolaria hybr. grandifl., velikocvetna, pisa¬ na, v krasni mešanici. 2 ®18k Calceolaria hybr. grandifl., rugosa nana, nizka, mešana. 2 ®22k Calceolaria hybr. grandifl., rugosa, grmičasta, z neštetimi malimi, temnorumenimi cveti, višina 30 cm, zelo primerna za skupine na prostem . . 2623k Calceolaria hybr. grandifl., rugosa aurea (zlati dežek), divno učinkuje s svojimi neštetimi cveti, višina 35 cm. %2632f Calendula offic. fl. pl. (meseček), polnjena me- U003) gana vrsta. Cvete od junija do septembra ter ima prav lepe, dolgopecljaste cvete, primerne za rezanje . Campanula. (Zvončnica.) 2650 2659 Campanula fragilis 2685 Campanula calycanthema Zvončnice so velike vrednosti za rezanje in za gojenje na prostem in v loncih. Avgusta posejemo seme v zabojčke in postavimo pod steklo. Cveto že maja, torej takrat, ko so cvetice najdražje, če jih hočemo gojiti na prostem, jih moramo že maja po¬ sejati v mrzlo gredo ali lonce. Kasneje presadimo sadike na prosto in ravnamo tako, kot z drugimi trajnicami. Ljubijo pa dobro pognojeno zemljo ter solnčno in prosto lego. Cveto od maja do avgusta. Višina 80 do 90 cm. Campanula fragilis (modra sobna zvončnica) . . Ta je ponekod zelo razširjena, pri nas pa malo znana, dasi zasluži največ je upoštevanje. Vzgoja je preprosta. Drobna seme posejemo v lonec v lahko zemljo, ki ga pa ne pokrijemo z zemljo, temveč le nalahko z deščico pritisnemo. Zalivati ga moramo z razpršilnikom zelo previdno, da ne odplavimo se¬ mena. Mlade rastlinice pikiramo in kasneje presa¬ dimo posamič v lončke, kjer se zelo nagio razra¬ stejo v številne dolge odganjke. Te pustimo rasti navzdol kot obeske na oknih, balkonih in verandah ali pa jih ob paličicah povežemo v špalir. Kmalu se pokrijejo z neštevilnimi modrimi cveticami, ki so odličen okras hiše. 2633f 02634 + 2635f 2636+ 2637+ 2638k Calendula offic. fl. pl. Zlata krogla. Ta cvetica je do kasne jeseni polna cvetja ter je temno- oranžne barve. Tudi zelo primerna za rezanje Calendula offic. fl. pl. Meteor, oranžna, črtasta Calendula offic. fl. pl. Sensation, kalifornijska novost, krepke rasti, zelo velikocvetna, barve je briljantno-oranžne s škrlatnim odsevom . . . . Calendula offic. fl. pl. Radio, novost, izreuue oblike! Cveti so globoki, krogljaste oblike in narezljani ter zato nenavadno učinkujejo. Barve je temnooranžne. 6 '- 6 -— 10 -— 6 -— Calendula offic. fl. pl. Modne barve, mešanica različnih, vrst v novih barvnih tonih in sicer rumenih, mareličnih, oranžni}} in dvobarvnih v vseh nijansah. Sejemo jo spomladi, v južnih krajih pa tudi je¬ seni. Cvete v Sasu od junija do septembra. Navede¬ ne polnjene vrste imajo cvete na dolgih pecljih, zato so to vrste zelo primerne za rezanje in vezanje v šopke. 6 -— Calla aethiopica grandifl. devoniensis (škrnicelj). Velikocvetna, snežnobela, krasna za okras sob. Višina 90 cm. 24-— 56 Semena za polje in vrt — Sever & Kom p., Ljubljana 026900 Caisspanula speeuliim, mešana. 2692® Campanula pjramidalis, modra. 2694® Campanula pvrainidalis, bela, do pol metra vi¬ soka, bogatocvetoča .. 2696® Campanula persiciiolia grandifl. Lepotica ir Tel- liarna, velikoevetna, lavendelovomodra, višina 75 em .. O 2700t C anna . krasna nova vrsta mešanih, velikocvetnih, ranih vrst. Seme kali skoraj eno leto. Iz semena vzgojene rastline cveto šele v tretjem ali petem letu. Višina 120 cm. O2705t Canna Crozy, nova, nizka, krasna mešanica . . Uporaba kan kot skupinske rastline bo kmalu splošne, zaradi lepega listja, rasti in cvetja. Ker pa seme kali do eno leto časa, kalitev pospešimo, ako namakamo seme dva dni pred setvijo v mlačni vodi, kateri pridenemo nekoliko kapljic klora ali solne kisline. Sejemo pa v februarju ali marcu v tople grede. Debelo seme pokrijemo 2 do 3 cm z zemljo. Ko rastline vzkalijo, jih presadimo posamič v lonč¬ ke, potem pa z zemeljsko kepo na prosto, v rodovitno in pognojeno zemljo, na solnčno lego. O2710m Cannabis gigantea, krasna listnata rastlina . . 2715+§ Cardiospermum halicacabum, učinkovita ovijal- ka, imenovana balonasta rastlina. Cardiospermum sejemo od marca ‘io aprila v primerno toplo gredo ali v lonce. V sredini meseca maja pa presadimo rastlinice na prosto, na stalno mesto. 2716b Cardnus Marianus, Marijin osat, višina 120 cm . 2718® Catananche eoeruiea, lepa suha cvetica, modre barve, s temnejšim očesom, višina 75 cm . . . sejemo jo od maja do začetka julija v lonce ali v mrzlo gredo, meseca avgusta pa jo presadimo na prosto. 10 g | poro. Din 8 -- 24- 24-- 90-- 30' 8- 8 -- 28’- 2712 Celosia Tbomps. magnif. 2732 Oelosla eristata nana Bmpress O2720m 2732m 2735m >2742m (4118) Q2754f 02756+ Celosia eristata (petelinov greben), visoka, me¬ šana vrsta. Orjaški cvet se posebno odlikuje po temnordeči barvi na spodnjem delu. Celosia eristata nana Bmpress (imperialis), s temnordečim, orjaškim grebenom in temnorde¬ čim listjem. Višina približno 30 cm. Celosia eristata nana, mešanica nizkih vrst, vi¬ šina 30 cm. Celosia Thomps. magnif., krasna mešanica, vi¬ šina 60 cm. Petelinov greben sejemo koncem marca ali začet¬ kom aprila v tople grede ali lonce z rahlo, peščeno prstjo. Mlade rastlinice moramo pikirati ter polago- ga utrjevati. Konec maja jih presadimo v lonce ali zabojčke. Na prostem pa uspevajo še boljše na Boln- čni, zavetni legi in v dobri zemlji. Centaurea cranus Cesar Viljem (plavica), tem- nomodra, enojna ! I 3 . . .. Centaurea cyamis, mešanica lepih barv .... 1-- 2 '- 2 '- 2758f Centaurea cyanus fl. pl. polnjene in napol pol¬ njene, v krasnih barvah. 2761+ Centaurea ryanus nana comp. Viktoria, sinje- modra, jako ljubka. Compacta vrste so samo 20 cm visoke. 02767+ Centaurea odorata Margaritae, krasna, ljubko dišeča, prikladna za rezanje, popolnoma bela, velikoevetna. 2778f Centaurea imperialis, jako lepa mešanica, veli- kocvetna in najboljša za rezanje. 2780f Centaurea imperialis alba, bela. 2782+ Centaurea imperialis splendens, temnoškrlatna . ©2784+ Centaurea moschata, velikoevetna mešanica . . (4150) 02786® Centaurea candidissima (argent verra). Ima krasne, srebmobele, lepo oblikovane lističe. Spada med najlepše dekorativne in skupinske rastline. Sejemo jo januarja ali februarja, pa tudi avgusta v lonce. Sadike moramo dvakrat pikirati in nato posaditi v male lonce. Kon¬ cem maja jih presadimo m stalno mesto na prosto. Poleti jih moramo dovolj zalivati. Vi¬ šina 40 cm. Centaurea suaveolens, lesketajoče se rumena . Plavice so jako primerne cvetice za šopke in so zelo nčinkovite na obrobkih in skupinah. Maja jih presadimo na stalno mesto v rahlo zemljo in na solnčno lego. Višina cyanus vrst je 80 cm, odorata 65 cm, imperialis 90 em. Cerastium Bibersteinii, cveti so beli, listi pa motnobeli. Izredna cvetica za obrobke, pobočja in skalnate vrtove. Višina 40 cm. Cerastium sejemo od maja do junija v lonce ali toplo gredo, v mešanico zemlje iz tople grede, kom¬ posta in neska. Dober uspeh dosežemo tudi v zmer¬ no topli sobi na oknu. Da dosežemo močna stebla, je pikiranje neobbodno potrebno. Sejemo pa lahko tudi sredi maja kar na prosto, v dobro pripravljeno zemljo. Seme počasi kali, večkrat pa tudi vzkali zelo nepravilno. O2791+* Cheiranthus maritimus (Seboj). Krasen za ob¬ robke, je 20 do 30 cm visoki in bujno cvetoči, rožnati. Seboj sejemo aprila ali maja na prosto. Uspeva v vsaki zemlji in cvete od junija do avgusta. O2792+* Cheiranthus maritimus albus, beli. O 2793+* Cheiranthus maritimus luteus, rumeni .... O 2794+* Cheiranthus maritimus, mešanica. 2796® Cheiranthus Allionii (sibirski seboj), svetlika¬ joče oranžnorumene barve, trajnica, cvete od maja dalje, torej v času, ko je še malo drugih cvetic. Krasna je za obrobke in gredice. Sejemo jo jeseni na stalno mesto. 02789+ 2790® 10 g 1 poro. Din 24- 8 -- 14 -— 7-— 1-50 Brzojavni naslov: Severin — Telefon 23-16, 39-16 57 2798 2799 O 2800 O 2801 2802 2803 2804 2800 2807 2808 2809 O 2810 2812 • 2813 (3385) Cheiranthus Cheiri. (Zlati seboj.) Zlati Seboj sejemo maja v zabojčke, jnnija ali julija pa sadike pikiramo. Kasneje jih presadimo v razdalji 20 do 25 cm v dobro pripravljeno vrtno gre¬ do. Sredi septembra presadimo rastlinice v lonce z mastno zemljo ter jih dobro zalivamo. Cez zimo jih imamo v rastlinjaku ali v sobi. Poleti jih je treba češče zalivati, pozimi pa malo. Navadni Seboj je mnogo odpornejši. Julija ga posejemo kar na prosto, kjer enkrat pikiran dobro vzdrži mraz. Polnjene vrste pridejo v poštev za gojenje v loncih in za siljenje. Polnjene vrste: Cheiranthus Cheiri paličasti, visoki, temnorjavi, višina 60 do 70 cm. Cheiranthus Cheiri paličasti, visoki, zlatorumeni, polnocvetni, višina 60 do 70 cm. Cheiranthus Cheiri, paličasti, visoki, mešani, vi¬ šina 60 do 70 cm. Cheiranthus Cheiri, paličasti, pritlikavi, mešani, polnjeni, višina 30 do 35 cm.* • Cheiranthus Cheiri grmičasti, pritlikavi, mešani, polnjeni, višina 45 do 55 cm.. Cheiranthus Cheiri grmičasti, pritli¬ kavi, temnorjavi .. Cheiranthus Cheiri, grmičasti, pritli¬ kavi, rumeni. Cheiranthus Cheiri grmičasti, pritli¬ kavi, mešani. Enojne vrste: Cheiranthus Cheiri Goliat, za siljenje, novi, tem¬ norjavi, orjaške rasti, velikocvetni, najboljši enojni šeboj. Višina 60 cm . • .. Cheiranthus Cheiri Draždanski, rani, črnorjavi, pristni, dober za siljenje, 50 cm visoki . . . . Cheiranthus Cheiri temnorjavi, pritlikavi, višina 30 cm. Cheiranthus Cheiri Ruppert, večkrat cvetoči, z velikimi cveti, nekoliko nižji kot Golijat, iz¬ vrsten za siljenje. Cheiranthus Cheiri Pariški, svetlorjavi, enoletni, če ga posejemo marca, cvete od julija do mraza. Višina 30 cm. Višina 25 do 30 cm Cheiranthus Cheiri zimski, cvete že peti ali šesti teden po setvi ter cvete več mesecev. Barve je žveplenorumene, ki prehaja v oranžno. Prikladen je tudi za sobe, kjer cvete vso zimo. Višina 75 cm Cheiranthus Cheiri, vse vrsto mešane . . 10 g | pore. Din Chrysanthemum. (Krizantema, kresnica.) Enoletne Chrysanthemum carinatum in Chrysan- themum coronarium sejemo že marca v toplo gredo ali aprila kar na prosto. Višina 80 do 100 cm. Cvetje je krasnih barv. Indijske in japonske krizanteme so posebno priljubljene, ker Cveto tudi pozimi ter so jako primerne za rezanje. So tudi zelo pripravne za gojenje v loncih. Posejemo jih v primerno toplo zem¬ ljo in jih moramo dovolj zalivati. Kasneje jih pro- 74 74 64 128 44 56 56 40 2-50 2-50 2-50 3'— 2-50 2 -— 2 -— 2 --. 2814f 028151 - 2816f • 2818f (4212) O 2819f 2824f 02825f 02826f 2828m 2829®k 2832f 2838® 2840tf Cineraria hybrida. (Cinerarija.) Splošno priljubljena - pozimi in rano spomladi bogatocvetoča lončnica, primerna za mrzel rastlinjak in za sobe. Gojimo jo tako kot begonije ali šlebe- drice. Paziti moramo, da ni na prepihu, ker bi bo¬ lehala in hi jo tudi napadle uši. Višina visokih vrst cinerarij je 40 cm, nizkih pa 30 cm. 02858k Cineraria hjbrida, krasna mešanica. O2860k Cineraria grandiflora (maxima), srednjevisoka, orjaškoevetna, krasna mešanica. 2865k Cineraria grandiflora nana (masima), nizka, krasna mešanica. 2868k Cineraria grandiflora alba, velikocvetna, bela . 2871k Cineraria grandiflora Matador, svetlikajoče škr- latnordeče barve. 2875k Cineraria grandiflora rosea, rožnate barvne ni- janse, dražestna. 2877k Cineraria grandiflora Weisenseer ali Berlinska, mešana. Ta krasna vrsta, ki obstoja že 20 let, si je osvo¬ jila skoro ves svet, tembolj, ker so jo v zadnjih letih zna trm izboljšali. Ima mnogo cvetov, ki so srednjeveliki. Cvetni kobul j sliči pokrivalu ter ima premer 30 do 40 cm in se dviga nad listi. Zelo pri¬ ljubljena vrsta. Višina 40 cm. 4- 5- - 7- - 10 -- 10 -- 6 - - 8 - - 58 1 -— 1 — 1 — 2 -- 10 g | pore. 16-— 12 -— 8 — 10 -— 6-— O2940f Clarkia pulchella, bela. Bogatocvetoče klarkije spadajo med najlepše po¬ letne cvetice, ki se odlikujejo po krasnih barvah in oblikah. Posejemo jih aprila na stalno mesto. Cveto od julija do septembra. Clarkia elegans je visoka 1 m, Clarkia pulchella pa samo 30 do 40 cm. O2950m§ Cobaea scand. , krasna, modra, naglo rastoča ple¬ zalka, za vrtne lope, stene itd. Zavzema med vsemi plezalkami prvo mesto, radi obilnega cvetja. Gojimo jo lahko kot večletno rast¬ lino, če jo prezimimo v prostoru s toploto 5 sto¬ pinj R. Raste zelo hitro in ima mnogo velikih zvon¬ častih cvetov. Posejemo jo marca v lonce, ki jih postavimo na toplo. Kasneje sadike presadimo posa¬ mič v male lonce, nato pa na prosto, na določeno mesto. 02955t Coleus, najnovejša hybrida mešana. Krasna rast¬ lina s čudežno in lepo barvanimi listi . . . . | 80'- Seiemo jo februarja v skledice ali v lonce. Seme potlačimo in posodo postavimo na toplo in v senco. Sadike je treba pikirati ter kasneje večkrat presa¬ diti posamezno v lončke, maja pa na prosto na dolo¬ čeno mesto, v peSčeno zemljo. Višina 50 cm. fr— 14 -— 12 -— 12 -— fr— 1-— 1-50 1-— 1-— 10 g | pore. Din 2965f* Collinsia bicolor candidissima. bleščeča bela . . 02968f* Collinsia bicolor candidissima, krasna mešanica 2972f* Collomia coccinea, škrlatnordeča. 2973t Columnea splendens. Novost! Učinkovita za obe¬ ske, listje je rjavkastordeče, cveti pa so oranžno- Tdeče barve. 2974fS Commelina coelestis (tuberosa), sinjemodra, vi- šina 60 cm . i • T .. O29751* Convolvnlus tricolor (slak), mešan. Aprila sejemo to cvetico kar na prosto. Cvete od jnnija do septembra. Čaše cvetov, ki so čez dan od- prte, se ponoči zapro. Višina 30 cm. Cordjdine, glej Dracaena št. 8285! 2976®m Coreopsis grandifl, fl, pl. Novost! Polpolnjeni cveti so zelo lepi in stoje na močnih steblih, vi¬ šina 90 cm. 02977® Coreopsis grandifl., velikoevetna trajnica, leske¬ tajoče rumene barve. Primerna za rezanje. Vi¬ šina 90 cm. 26-- 3-- 1-50 1-50 2-50 P— P— P— P50 P— 20 -- P50 r^oovpTTi Cosmea bipinnata. enojna, mešana. Jako krasna, ^ Jo Im visoka skupinska rastlina, zelo dobra za rezanje. Marca ali aprila jo sejemo pod steklo, koncem maja pa presadimo v zavetno lego . . 2979m Cosmea bipinnata 11. pl. praecox, polnjena. ra- nocvetoča, krasna, okoli 70 cm visoka in je jako primerna za šopke, v najrazličnejših barvah. Cvete od junija do kasne jeseni. 2982m Cosmea rosea, rožnata.. 2984+m tl nsinidiam Burridgeanum, temnorjave barve z ' Hatorumenim robom. Krasna za cvetične šopke, grede, skupine in obrobke. To cvetico sejemo marca’ ali aprila v toplo gredo ali v sobo v lonce. Cvete o

Vulkan c, temno- krvavordeči, velikocvetni, sijajni. 80l2k Cyclamen giganteum, svetlordeči. 30l5k Cyclamen giganteum salmoneum, lososovordeči . ®017k Cyclamen giganteum, Svetli ogenj, lososovoškr- latni, krasni. 3020k Cyclamen giganteum, vse barve mešane . . . 8021k Cyclamen giganteum, jasminove barve . . . . O3024k Cyclamen giganteum Bococo, mešani . . . . . 30280 Cyclamen enropaenm, lilarožnati ali beli, ljubko dišeči. Te na prostem cvetoče ciklame, ki tudi mraz dobro vzdrže, ljubijo nekoliko bolj ka¬ meno zemljo. Sejemo jih julija ali avgusta. Vi¬ šina 15 cm. 3029m§ Cyclanthera pedata, zelo hitro rastoča ovijalka, ki se vzpenja do pet metrov visoko in ima za¬ nimive, kumaram podobne plodove; na prosto jo presadimo šele koncem maja. ^ 8030m Cynogl ussiun coelestin (poletna spominčica), krasni za obrobke ST skupine. Posejemo ga marca ali aprila na stalno mesto ter je vse poletje v polnem cvetju. Višina 60 cm . . . . O3035f* Cynoglossum Iinifolium, bela. 14-— 6-— 6 -— 5'- 5- 5*- 5.- 8 -- 6 - 5-- 5- - 12 -- 4 ‘- 7-- 6 - - 1-50 1 -— 1.— Delphinium. (Ostrožnik.) Enoletne ostrožnike posejemo lahko že jeseni na stalno mesto ali pa za kasnejše cvetenje spomladi. Sadike tudi lahko presajamo. Najlepši okras vrtov so pa trajni ostrožniki, ki se povsod prilegajo. Ako jim poleti, po odovetenju porežemo cvetna stebla, cvetejo proti jeseni ponovno. O 8073f 8080f • 8093f ( 3401 ) 8098f 31000 Delphinium, kot hijacint cvetoči ostrožnik, pol¬ njeni, nizki. Cvete najbolj rano, češče že začet¬ kom maja ter spominja, ako je posejan v velikih množinah na holandska hijacintna polja. Višina 30 do 40 cm. Krasna mešanica. Delphinium »Levkoja«, polnjeni, višina 80 do 90 cm. Jako bujno cvetoči, krasni, cvete kasneje kot prejšnji, zato pa več časa. Delphinium polnjeni visoki, v krasni mešanici Delphinium kraljevski, polnjeni, krasni, pri¬ bližno 50 do 60 cm visoki, zelo bogato cvetoči, krasna mešanica. Najbolj cvete od junija do julija Delphinium elatum hybr. »Belladona«, nova vrsta, svetle in temnomodre barve mešane, vi¬ šina 180 cm. 3105®m Delphinium kitajski, mešani, trajni, višina 90 cm 31090 Delphinium cardinale, škrlatni, krasni, višina 80 cm.. 08112® 31140 8115® Delphinium formosum, lesketajoči, temnomodri, višina približno 90 cm. Delphinium elatum Eisberg, belk Nova vrsta z orjaškimi, snežnobelimi cveti, ki stoje na 50 cm dolgih, močnih steblih. Če ga sejemo na vrtu poleg modrega, napravijo te dve skupine čudo¬ viti vtis. Celotna višina do 100 cm ./.... Delphinium elatum hybr. fl. pl., najnovejša trajna vrsta, polnjena, v krasni mešanici, višina 70 cm 60 8130 Dianthus Barbatus 313g j)lanthuB ohln. fl. pl. Dianthus. (Nagelj.) O 8130® Dianthus barbatus (bradati nagelj), enojni v krasni mešanici. 4-— 1-— #8183® Dianthus barbatus II. pl., polnjeni, v krasni me- (4153) Sanici . 3134® Dianthus barbatus fl. pl. albus, polnjeni, popol¬ noma beli. 8135® Dianthus II. pl. atresanguineus, polnjeni, temno¬ rdeči . Ti nageljni Cveto od maja do junija ter so po¬ sebno dragoceni za vezanje Šopkov. Maja jih seje¬ mo v mrzlo gredo ali na prosto. V začetku septem¬ bra jih je treba presaditi na določeno mesto, v razdalji 20 do 25 em. Cveto potem Sele naslednje leto, viSina 50 cm. 6 ’— 1 -— 14-— | 1-50 14-— j 1-50 #8138m Dianthus chin. II. pl. (kitajski nagelj), polnjeni, (4505) v krasni mešanici, višina 40 cm. 8140fm Dianthus chin. nanus H. pl., na posebni način polnjeni, v krasni mešanici, višina 15 cm . . . 8 -— 1 -— 3142+m Dianthus chin. fl. pl. Tom Thumb Brill&nt, 12 cm visoki, z malimi kobuljastimi, polnjenimi, tem- noškrlatnimi cveti. 32-- 2-— 03144m Dianthus imperialis fl. pl., polnjeni, v krasni mešanici, višina 20 cm . ... . . 12 '— 1-50 #3146m Dianthus imperialis albus fl. pl., zelo lepi, beli (4509) 8 -— 1 -— Sever & Kom p., L j u b 1 j a n ; 8163m Dianthus Heddewigii laciniat., krasni, enojni, zelo lepo barvani. 08165m Dianthus Heddewigii roseus, lepi, rožnati . . . Veliki cveti Heddewigii nageljnov, ki dosežejo včasih premer 10 cm, so svojevrstno oblikovani ter vzbujajo pozornost zaradi krasno svetlikajočih se barv. Sejemo jih od marca do aprila v tople grede ali lonce, maja jih pa presadimo na prosto v raz¬ dalji 15 cm. Cveto od julija do septembra. OS168®m Dianthus plumarius, enojni, mešani. 8170®m Dianthus plumarius fl. pl., polnjeni, mešani, vi¬ šina 50 cm. 8175®m Dianthus plumarius fl. pl. albus, polnjeni, beli Plumarius vrste gojimo tako, kot bradate na¬ geljne. Dianthus caryophillus fl. pl. (Polnjeni vrtni in lončni nageljni.) Vrtne nageljne posejemo konec maja v mrzlo gTedo ali pa v dobro pripravljeno gredo na prostem, in sicer jako na redko. Posevek pokrijemo s tanko plastjo presejane zemlje, ki jo nekoliko potlačimo. Do kalitve večkrat zalivamo in zasenčimo. Te na¬ geljne je bolje posejati nekoliko bolj rano, nego kasneje, da zrastejo pravočasno v lepe grmičke. Se¬ tev sredi jnnija bi bila prekasna. V začetku septem¬ bra presadimo sadike na odmerjen kraj v razdalji 80 cm. Lončne nageljne posejemo aprila ali maja v lonce ali zabojčke z rahlo, peščeno prstjo ter jih imamo na toplem. Setev, ki mora hiti na vlažnem in senč¬ natem prostoru, pokrijemo s tenko plastjo zemlje. Mlade rastlinice pikiramo v zabojčke ali lončke v razdalji dva do tri centimetre, kasneje jih pa pre¬ sadimo posamič v lončke, ki morajo dobro prepu¬ ščati vodo. O3200® Dianthus caryophyllns fl. pl., posebno polnjeni, pisani, v krasni mešanici.' . . . . Prepričani smo, da bo ta mešanica popolnoma zadovoljila naše odjemalce posebno, ako bodo upo¬ števali gornje navodilo o gojenju. Kdor pa hoče vzgojiti nageljne s posebno velikimi cveti, ki so polnjeni do dovršnosti, naj seje naslednjo vrsto na¬ geljnov. 8203® Dianthus earyophylIus D. pl., orjaški podeželski, zboljšani »Non plus ultra«, krasna mešanica . . Vzgoja teh je kakor pri dmgih vrtnih nagelj¬ nih, cveto pa v naslednjem letu. Do jeseni zrastejo v lepe grmičke ter vzdrže zimo popolnoma. Cveti so veliki, v premeru 4 do 6 cm. ki stoje ua dolgih, močnih pecljih, kar je zelo važno za vezanje šopkov. Med njimi je' le majhen odstotek enojnih, vsi ostali so polnjeni in pristni. 08204® Dianthus caryophyllus II. pl., posebno polnjeni, na osnovi rumeni, krasnobarvni. >8205® Dianthus caryophyllus fl. pl. Dunajski, pritlikavi, (4473) mešani, jako rano in bujno cvetoči. 8208® Dianthus caryophyllus fl. pl. Dunajski, pritlikavi, beli, jako rani in bujno cvetoči.. . Brzojavni naslov: Severin Telefon 23-16, 39-16 61 8210S 13212 ® ( 4272 ) 82l4ig 8215 ® 8216 ® * 8218 ® ( 4496 ) 8220 ® 8225 ® 8228 ® 8230 ® 8231 ® Dianthus caryophyl!us H. pl.' Danajski, srednje- n „ - Naši Chabaud nageljni se odlikujejo zlasti po orjaški velikosti cvetov, r® krasni barvitosti, po visokem odstotku pSlnjenih cvetov (90 do 95*/o). Cveto fr ?e«t mesecev po setvi. Sejemo jih januarja ali februarja. Bogato cvetje do kasne jeseni. Da dobimo močne sadike, je potrebno, da jih piki- :!v&o. kadar zrastejo do četrtega lističa. Chabaud nageljni so prav po- »ebno prikladni za ceneno vzgojo cvetja za zimo. V ta namen jih posejemo “»le konec maja. Ko so sadike dovolj močne, jih je treba vsaditi v lončke le * P°4®ni. ko se dobro vkoreninijo, presadimo v 12 cm široke lončke. Te »ončke postavimo v kako prazno, toplo, gnojno gredo. Pred nastopom mraza Jin prenesemo v rastlinjak, kjer že konec decembra poženo prve cvete, če¬ ri *** bila temperatura samo 10" O. Isti uspeh dosežemo na enostavnejši ffjjn, če nageljne presadimo na grede v rastlinjaku, kjer jim ne škoduje ‘•oai temperatura 4 do 5" C. Naravno, da dosežemo na prejšnji način več ? v stja. Ce vzgajamo na vsakem steblu samo po en cvet, je ta tako lep, ka- *°r ameriški nagelj. 8232®k Aurore, opekastordeči .... 8233® k Carmen, karminrdeči .... 8234®k Magenta, vijolični. 3235®k Etincelant, kardinalnordeči . . 8236®k Neron, temnoškrlatni . ... . 3237® k Marie Chabaud, čisto rum eni . . 8238®k Madame Chabaud, temnorumeni 3239®k Jeanne Dionis, čistobeli .... 3240®k Legion d’Honneur, opekastordeči 3241®k Čista roža, rožnati. 3242®k Perla, lila. 3243®k Rubin, rdečkasti. 18-—| 140 — 130— 8244®k Rožnata kraljica, krasne, živahnorožnate barve. velikocvetni. . .I 120'- 3244a®k Krasna mešanica, originalna setev . . O 3245®k Krasna mešanica, originalna setev . 20'- 162- 15'- 110 — 3— 3— 2-50 2-50 2-50 2- 50 3— 2- 50 3— 2- 50 3— 2-50 2- 50 3— 2— 10 g | pore. Din b) Prvi odsevek (Nachzucbt) 90 do 95% polnjenih. 3246k Beli .....' . 3247k Mesnatordeči. 3248k Škrlatni . 3249k Temnorumeni. 3250k Čistornmeni. 3251k Purpurni . 8252k Rožnati. 8253k Krasna mešanica, prvi odsevek. Ako morda cena originalnemu semenu komu ne ustreza, smo pripravljeni nuditi tudi cenejšo vrsto, drugega roda. Da ta znatno cenejša mešanica ne more biti iste kakovosti kot ona dražja, originalna, je samo po sebi umevno. Vendar pa zagotavljamo, da je to prvovrstni drugi rod, ki ne zaostaja daleč za prvim. 28— 28— 28— 28— 28— 28— 28— 25— 1-50 1-50 1-50 1-50 1-50 1-50 1-50 1 — 08255® Lončni nagelj Remontant Riviera, v krasni me¬ šanici. Cvete sedem do osem mesecev po setvi. Cveti so polnjeni, orjaške velikosti in zelo pri¬ jetnega vonja. 7 — ' 62 Semena za polje in vrt — Sever & Kom p., L jubljana 3256®k Remontaat nagelj iz Nice, orjaški, ima zelo ve¬ like cvete, ki stoje na močnih steblih. Cvete že Sesti mesec po setvi, v krasnih barvah . . . . 8258®k Romontant nagelj, Ameriški, krasna mešanica najboljših vrst. Novost! Glavna vrednost te vrste tiči v velikih, zelo polnjenih cvetih. Pristni viseči nageljni. 14 '— Viseči nageljni .služijo v okras tudi vsake kmečke hiše in so od nekdaj ponos kmečkih deklet. Prav tako so neizogibno potrebni za okras balkonov, verand in oken. To okrašenje je zelo ceneno, kajti rastlina je od leta do leta lepša, večja in zaradi tega razveseljuje lastnika s številnimi, lepo di¬ šečimi eveti. Zrastejo 1 m in še več navzdol. Krasno učinkujejo na balko¬ nih med kapucinčki in pelargonijami. Spodaj ponudeno seme je v vsakem oziru zanesljivo, ker izvira od specialista, ki goji te nageljne že nad dvajset let. Viseče nageljne sejemo v zabojčke ali v lonce v dobro, s peskom po¬ mešano, srednje težko zemljo in jih postavimo na zavarovano mesto. Da se setev obnese, moramo skrbeti za enakomerno vlago. Po približno treh tednih so male sadike že tako velike, da jih lahko pikiramo v razdalji 5 do 8 cm v tako zemljo, kot smo omenili že zgoraj. Kadar se razvije tretji ali četrti listič, navajamo rastlinice na zrak in solnee, da se utrdijo. Temperatura pa ne sme pasti pod 5° B. Po treh ali štirih tednih so sadike že tako krepke, da jih presadimo v zabojčke ali evetične lončke. Skrbeti moramo za dober odtok vode, da se prst ne skisa. Moremo jih pa tudi presaditi v dobro pri¬ pravljeno, toda ne sveže pognojeno zemljo, kar na prosto, ko se ni več bati mraza. Razdalja med vsako sadiko 25 do 30 cm. Ako pognojimo zemljo z dušičastim gnojilom in razdrobljeno opeko, bo uspeh še boljši. Zemljo češče rahljamo in zalivamo. Jeseni, preden nastopi, mraz, prenesemo viseče na¬ geljne v mrzel rastlinjak, v nezakurjeno sobo ali pa v svetlo in zračno klet. Pozimi v gorkejših dneh jih nekoliko prezračimo, zalivamo pa le po ma¬ lem, ker jim velika mokrota škoduje. i . 3260®k Pristni viseči nagelj, krasna mešanica . 3262+ Diascia Barborae. Lososna kraljica, krasna bo- gatocvetoča malo poznana poletna cvetica, losos- norožnata ... . . . 2-50 32643 Dictanmns Prasinella, tako zvani goreči grm, lepe rdeče barve, višina 80 cm. 40- 2 -- 8268® Dielvtra snectabilis (srčki) imajo srčasto obliko¬ vane^ rožnate cvete. Bohotno se razvrščujoči grmič je skoro 1 m visok in se krasno prilega na obrobkih in tratah. Cvete že od maja dalje seme , -.7 rr-r —, n , nan, k«• posejemo v feii! 1 * Fi? 8tavl1 ?. 0 v t° pl °. gnojno gredo. Srčki ljubijo bolj težko zemljo. V septembru jih presadimo na prosto. 5-— #8275®m Digitališ glorlnaeil. (naprstnik), mešana, lepa, (4555) eden do eden in pol metra visoka trajnica . . 8276® Digitalis mcnstrosa, mešana, krasna velikocvetna rastlina, 100 cm visoka. za posaaitev med grmičevjem. Sejemo maja v mrzlo gredo ali na zavetno lego na prosto. Kasneje jih presadimo na stalno mesto. Cvete v naslednjem letu od junija do jeseni. 16’— l'50i 3280 Dimorphoteoa aurant Draoaena indivisa 3280®m TOmornhoteea anrant., temnooranžne barve, kra- sna. Stalno cvetoCa, posebno lepa za gredice, vi¬ šina 30 cm. Cvete do kasne jeseni. Sejemo jo na gredice ter jo rano presadimo na solnčno lego 18 -— 1-50 3282m§ Dolichos sndanensis. hitrorastoči cveti so kot stroki, okrasna rastlina. . ui.ujbiuo iopio gredo ali lonce od marca do aprila. V sredini meseca maja p presadimo sadike na stalno mesto. 5-— 8283® Doronicnm cancasicnm. pomladna marjeta, ve- lika, rumene barve, izvrstna za rezanje, vi¬ šina 40 cm.- - 8266 ® Dictanmns Prasinelia, beli, višina 80 cm . . . Najboljši čas za setev je poletje in jesen, v lonce ali skledice, v mešanico zemlje iz tople grede in peščene vrtno zemlje. Skrbeti moramo za stalno vla¬ go, vendar je treba posevek ščititi pred veliko močo. Some loži v zemlji najmanj pol leta, često tudi leto dni, predno vzkali. V mnogih slučajih se naredi na loncih ali skledicah mah, katerega odstranimo s tem, da potresemo vrhu maha tenko plast zemlje. 40-- 8284® Doronicum caucasicum magnificnm, zlatorumeni velikocvetni, višina 50 cm. 8285t Dracaena anstralis (Cordyline) 16-— 2 -- 8288t Dracaena draco, s kratko pecljatimi listi, ki so 15 do 20 cm dolgi ter 8 do 12 cm široki. Po¬ sebno primerna cvetica za okras stanovanja • . 16-- 1-50 Brzojavni naslov: Severin — Telefon 23-16, 39-16 63 32901 Dracaena tndivisa, seme v glavicah. 82921 Dracaena indivisa lineata, seme v glavicah . . Jako priljubljena listna rastlina za sobe. Spo¬ mladi jo posejemo v lonce fz lahko peščeno zemljo ter jih postavimo na enakomerno senčnat kraj. Mlade rastlinice presadimo posamič v male lonce ter nato dalje gojimo v rastlinjaku ali v topli sobi. Pogoste škropljenje listov je n? ob hodno potrebno. 10 g j pore. 1 Din 10 ' 12 - D— 8304f 12 — 3300 Echeveria Desmetiana 3330 Eschscholtzia californica, 33001 Echeveria Desmetiana Med vsemi echeverijami je Desmetiana najbolj elegantna za obrobke. Njena srebmobela barva se v solncu še bolj blešči ter prekaša po lepoti vse druge vrste. Višina 20 cm. 3302t Echeveria metallica, modrosiva s kovinastim bleskom. Drobno seme posejemo v lonce v gozdno zemljo in pokrijemo s šipo. Kasneje presadimo sadike v male lonce s peščeno zemljo. Kastlina prezimi v mrzlem rastlinjaku ali v sobi e temperaturo 5 do 6* R. Zalivati jo moramo le malo, ker ji mokrota škoduje. Echinops Ritro, okroglasti osat, večletni, pripo¬ ročljiva trajnica, višina 150 cm. Sejemo ga od maja do jnnlja v lonoe ali v toplo gredo, v mešanico zemlje iz tople grede, komposta in peska. Dober uspeh dosežemo tudi v zmerno topli sobi na oknu. Da dosežemo močna stebla, je pikira- nje neobhodno potrebno. Sejemo pa lahko tudi sredi maja naravnost na prosto, v dobro pripravljeno zem¬ ljo. Seme dolgo časa kali, mnogokrat pa vzkall tudi nepravilno. Encian, glej Gentiana št. 3425! Eremnrns robustus , breskvino rožnati cveti sede v" dolgem, gostem grozdu na lm dolgih cvet¬ nih latah. Posamezne rastline na trati so jako dekorativne. Erigeron speciosus hybr. grandiflora (uročnik), svetlomodri in lila barvni cveti. Izvrsten za pa- robke, cvete od junija do julija. Višina 75 cm 3312® Erigeron Coulteri, bogatocvetoči, krasno obliko¬ vani, čistobeli cveti, višina 40 cm. Sejemo ga od maja do junija v lonce ali toplo grodo. v mešanico zemljo iz tople grede, komposta in peska. Dober uspeh dosežemo tudi v zmerno topli sobi na oknu. Da dosežemo močna stebla, je pikira- nje noobliodno potrebno. Sejemo pa Erigeron tudi sredi maja kar na prosto, v dobro pripravljeno zem¬ ljo. Seme počasi kali in mnogokrat tudi zelo ne¬ pravilno. Erodium g rninnm, čapljevec (vremenska napo- 8308® 3311® 3315f 3317® 8318® grn vedovalka Sejemo ga v marcu v toplo gredo ali v lonce. Cvete od junija daljo. Erynginum gigantenm, srebrni osat, višina 90 cm Ervngium amothystinum, kovinastomodri osat, višina 60 cm. 8322®t Errthrina crista galij ie krasriocvetoči grm iz Brazilije. Cvete v rdečih grozdih od julija do septembra. V jeseni mu triperesno listje odpade in ga spravimo v klet ali v hladno sobo. Naj¬ raje ga gojimo na balkonih. Sojomo ga spomladi, v rahlo, peščeno prst. Kali 8 do 4 tedne. Pomnožujemo ga tudi spomladi b pod- taknjenoi. 28-— 60-- 10 - 24-— 26-- 74-— 2 -— fr- 1-— 2-50 1- 50 2 - — 2 -— 2 -— 4-— 03325f Eschscholtzia californica. svetlikajoče rumene barve, uspeva v vsaki legi, priljubljena poletna cvetica za obrobke in skupine. 3327t Eschscholtzia californica, Kralj, krasne karmi- naste barve. O 3328t Eschscholtzia californica alba, bela. 0 3300 Eschscholtzia californica, krasna mešanica enoj- ( 4620 ) nih, svetlih vrst. Je priljubljena poletna cvetica, zadovoljuje se z vsako lego, posebno prikladna za sknpine in obrobke. Višina 40 cm. 8340k Encalyptns globulns je grm, ki raste jako hitro in doseže do tri metre višine .. Setev marca v lonce s peščeno zemljo, ki mora hiti vedno dovolj vlažna in senčnata. Kasneje sadike posamič presadimo v lonce. Ima jako lepe plodove. Prezimi v hladni sobi. 8342tf Exacum affinc atrocoerulenm. Ta krasna svetlo- lila cvetoča vrsta, ki je hvaležna lončnica, je zelo poznana. Sveže zeleno listje z nežnolila cveti, tvori krasen grmiček. Če sejemo od ja¬ nuarja do februarja, cvete že junija in potem nepretrgoma zelo bogato, do jeseni. Da dose¬ žemo posebno gosti grmiček v loncu, posadimo dve rastlini v isti lonec. Če pa sejemo koncem maja v mrzli rastlinjak, prija tej cvetici najbo¬ lje mešanica listnate, travne in peščene zemlje. Zelo učinkovita, prijetno dišeča sobna rastlina 8345f Euphorbia heterophylIa. Meksikanska ognjena cvetica, konci listov so oranžnokarminasti . . 8347f Euphorbia variegata, Gorski sneg, kakor gornja, samo da so konci listov Beli. Ljubi senčno, suho in peščeno zemljo. Euphorbio sejemo od maja do junija v lonce ali toplo gredo, v mešanico zemlje iz tople grede, kom¬ posta in peska. Dober uspeh dosežemo tudi v zmerno topli sobi na oknu. Da dosežemo močna stebla, je pikiranje neobhodno potrebno. Sejemo jo pa tudi sredi meseca maja kar na prosto, v dobro priprav¬ ljeno zemljo. Seme počasi kali in mnogokrat tudi zelo nepravilno. 8348f Felicia Bergeriana (rutundifolia.) . sinjemodra z rumenkastim odsevom. Krasno pristoja v skal¬ natih vrtovih. Sejemo jo od februarja do aprila na redko, v to¬ plo gredo, lonce ali zabojčke v zemljo iz tople grede. Ko rastlinice poženejo, jih moramo pogosto zračiti, od aprila dalje jih pa presadimo na prosto. Dobro je, Če jih pikiramo, ni pa to neobhodno potrebno. 10 g I pore. Din 10 -— 6 -— 18-— 8 -— 120 -— 1 -— 1-— 1-— 1-— 1-50 12 *— 1 -— 1-— 2-50 3850 Ficus elastica 3362 Fragaria indioa 3350t Ficus elastica, (gumijevo drevo), krasna sobna rastlina, zahteva pa toplo in solnčno lego in vsakoletno presaditev maja ali junija .... Seme, dobavljivo meseca maja, posejemo v lončke z rahlo, peščeno zemljo ter pokrijemo s šipo. Posta¬ vimo jih v toplo, gnojno gredo, ako te ni, pa na primerno toplo peč. Da semena ne odplavimo, zali¬ vamo s škropilnikom, ali pa nalijemo nekoliko vode v podstavek. Kasneje sadise pikiramo v zabojčke ali male lončke in jih imamo na toplem. Po ns.daljnili štirih ali šestih tednih jih presadimo posamič v male lonce. 3 -— 64 8362® 8368b OS378K O 3380k OS386k 8387k Fragaria indica (indijska jagoda, smokvica). Krasna viseča rastlina z zlatorumenimi cveti in škrlatnordečimi plodovi. Jako lepa za balkone, verande itd. Prezimi v loncih pri temperaturi 5 do 10° C. Sejemo jo spomladi v lonce .... Francoa ramosa hjbrida, Nevestin venec. Ima velike, bele cvete na močnih steblih. Zelo bo- gatocvetoča. Cvete vse poletje do jeseni. Krasna cvetica za rezanje, višina 75 cm. Sejemo jo na redko od februarja do aprila, v toplo gredo, lonce ali zabojčke, v zemljo iz tople grede. Ko rastlinice poženejo, jih moramo pogosto zračiti, od aprila dalje jih pa presadimo na prosto. Dobro je, če jih pikiramo. ni pa to neobhodno po¬ trebno. Fuehsia hybr., visoka . . . polnjena, mešana, okoli' 45 cm Fuehsia hybr., enojna, mešana. Sejemo jo v februarju ali marcu v skledice, s peščeno gozdno zemljo, katero pokrijemo s šipo in jih postavimo na toplo in senčno lego. Kasneje pre¬ sadimo rastlinice posamič v lonce. Čim prerastejo koreninice zemeljsko kepo, jih presadimo v večje lonce. Mešanica gozdne in vrtne prsti je najboljša za vzgojo fuksij. Freesia refraeta alba, lepo dišeča, čebulnata rastlina, M cvete že prvo leto po setvi .... Freesia hybr. Ragioneri, dražestna, čebulice tvo- reča rastlina, prikladna za mrzel rastlinjak in sobe . . . . •. Sejemo rano spomladi, v toplo gnojno gredo ali pa v lonce, prav redko, da imajo sadike dovolj pro¬ stora. Kasneje jih presadimo posamič v lonce. Vi¬ šina 8« om. 8407 Gaillardia grdfl. 3430 Gerbera Jamesoni hybr. O3407tm Gaillardia picta Lorenziana, krasni okroglasti cveti v najrazličnejših barvah, višina 50 cm . . 3410S 03418® 3421® 3422® • 1423® (4654) 8424® Gaillardia grandiflora regalis, zlatorumena s krvavordečim. Orjaškocvetna, često polpolnjena Gaillardia grandifl., krasna mešanica, veliko- cvetna trajnica, višina 90 cm. Gaillardia grandifl., sanguinea, velikocvetna, krvavordeča trajnica, višina 90 cm. Gaillardia grandifl. sulphurea oculata, velika, žveplenorumena, cveti so v sredini rdečerjavi, trajnica, 90 cm visoka. Gaillardia grandiflora, krasna mešanica . . . Zaradi dolgotrajnega cvetenja, od junija do kas¬ ne jeseni, so gajlardije jako cenjene. Cveti so lepo oblikovani, zato so primerni za šopke. Seme poseje¬ mo marca ali aprila v tople grede ali lonce ter jih maja presadimo. Gardenia florida. Krasna listnata in cvetična rastlina za sohe. Od julija do jeseni je izredno bujnocvetoča. Cvetje je belo in lepo dišeče. Vi¬ šina lm. 10 g [ pore. Din 22 -— 1-50 10 — 12 - — !■— 8425® Gentiana acaulis (encijan), temnomodra, višina 10 cm Encijan sejemo jeseni ali spomladi v lonce, v mešanico barske, gozdne in listne prsti ter nekoliko ilovice in peska. Lončke moramo do kalitve semena pokriti z mahom in jih imeti na vlažnem. Kasneje presadimo sadike v rodovitno, lahko, peščeno zemljo, ki ne sme biti presuha. Encijan ljubi polsenčno lego. 8430® Gerbera Jamesoni hybr. Krasna lončnica, pri¬ kladna tudi za rezanje. Cvete v različnih bar¬ vah. Na 40 do 50 cm dolgih pecljih stoje cveti s premerom do 12 cm. Prezimi v mrzlem rast¬ linjaku, hladni sobi ali kleti.. Gerbere zahtevajo globoke lonce. Seme hitro kali. Najboljši čaB setve je januar. Kasnejša setev ni pri¬ poročljiva. ker seme z vsakim mesecem izgublja na kaljivosti. Gerbere se morajo tudi poleti ščititi pred veliko vlago. 3434tf Gesncria robusta perfeeta hybrida, novosti Kra¬ sna mešanica, višina 50 cm. Najboljši čas za setev je meseca jannarja do marca v lonce, v mešanico zemlje iz tople grede, gozdne in peščene z nekoliko šote. Setev nalahko po¬ tlačimo, dobro zalijemo In ne pokrijemo. Skrbeti moramo za enakomerno vlago in toploto. • 3486® Geum coccineum atrosanguinoum fl. pl. veliko- (8486) cvetna, polnjena, škrlatnordeča, dolgo cvetoča, izvrstna za rezanje. Jako primerna je za ob¬ robke. Višina 40 cm. To ovetieo sejemo spomladi v lonce, ki jih po¬ stavimo v toplo, gnojno gredo. Kasneje sadike pre¬ sadimo na solnčno lego, v rodovitno zemljo. 08438f* Gilia tricolor, trobarvna, lepa. 8440f* Gilia tricolor nana comp., trobarvna, nizka, stisnjena. Lepa za obrobke in parobke. Višina 20 cm. 8452®m Gladiolus Primulinus hybr. Krasna mešanica . 8456®m Gladiolus gandavensis hybr., najnovejša, veliko¬ cvetna mešanica. Ta lepa gomolj asta rastlina uspeva na vsakih tleh. Sejemo jo maroa v toplo gredo, v lahko peščeno zemljo. Mlade rastlinice pikiramo v dobro priprav¬ ljeno gredo v zavarovani legi. 8440 Gilia tricolor nana comp. 8492 Gloxinia hyhr. grandifl. orasslfolia ereota 10 g | pore. Din 78-— 2-50 3- — 26-— 2-- 2 * — 1 -— 1 -— 1- 50 2 - ^ 32-— 4- 6 -— 18-— 26 — Brzojavni naslov: Severin — Telefon 23-16, 39-16 65 8538 Godetia meSana 8645 Gomphrena globosa rubra 03525f 3528f 3530f 3531f 03532f 3534f 03535f Godetia. (Godecija.) Godeeije spadajo vsled svoje krasne barve in krasnega svilenega sijaja brezdvomno med naše naj- lepše cvetice. Nižje vrste so komaj 35 cm visoke ter so krasne za obrobke. Godeeije uspevajo najbolje v solnčni legi in ne prelahki prsti. Godetia Lady Albermarle, svetlikajoča karme- zin, nizka, jako lepa za obrobke in skupine, vi¬ šina 40 cm. Godetia Ognjeni kralj, stisnjena, svetlikajoče karmezin barve, 1 m visoka. Godetia Gloriosa, temnordeča, najtemnejša nizka Godetia Dragulj, stisnjena, nizka, bela . . . . Godetia Vojvodinja pl. Albany, nizka, cveti so veliki ip atlasovo beli. Godetia Whitney, zelo lepa za skupine .... Godetia Whitney Azalaell fl. pl. polnocvetna, rožnata s temnordečimi ..pikami. 12 -— 18 -— 12 -— 14-— 18-— 12 '— 16-— 1 -— 1-50 1-50 1-50 1-50 1-50 1-50 Godetia Aurora, najlepše nežnorožnate barve . Godetia mešanica nizkih vrst, višina 40 cm . . Godetia mešanica visokih vrst, višina 60 cm . . Gomphrena globosa alba, bela, 30 cm visoka, jako lepa za lonce. Posušeno cvetje je izvrstno za vezanje, tako, kot cvetje suhih rož .... Gomphrena globosa rubra, rdeča Gomphrena globosa, mešanica . 3679® Gomfrene so stisnjene rasti, jako prikladne za gojenje v loncih. Posušene cvetice rabimo za veza¬ nje. Višina 30 cm. Goreča ljubezen, glej Lychnis št. 4200 in dalje. Grahorica, glej Lathyrus št. 3850 in dalje. Grevillea robusta, učinkovita sobna rastlina. Vzgoja iz semena je zelo lahka, višina 150 cm . Sejemo jo od januarja do aprila v lonce ali toplo gredo. Seme počasi kali. Gypsophila elegans (sadrenka), bela, 45 cm visoka Gypsophila elegans rosea, rožnata. Gypsophila paniculata, bela, trajnica, višina 1 m Gypsophila paniculata fl. pl. nova, polnjena, vi¬ šina lm. Gypsophila paniculata fl. pl. »Rana snežinka«. To je krasna novost, ki cvete vsako leto v novih barvah. Te lepe nežne barvne spremembe se po¬ kažejo šele po tretjem letu ter postajajo vedno intenzivnejše, čim starejša je rastlina . . . . Krasno cvetno latje sadrenk je za vezavo jako oenjeno. Enoletne vrste (Gypsophila elegans) sejemo marca na pTosto, trajne vrste pa kakor druge traj¬ nice maja ali junija, jeseni jih je pa treba presaditi. SaSKr - '' ‘-gr Gypsophila paniculata 3680® 3681® 3680 Helenium autumnale superbum, zlatorumena Helenium autumnale trajnica, ki cvete od junija do oktobra Helenium Bigolovvii, cveti so rumeni s črnkastim bleskom, višina 80 cm. Helenium so približno 70 do 150 cm visoke in so zelo lepe za okras vrtov. Ker so cveti na dolgih steblih, so te cvetice zelo primerne za vaze. Sejemo 'jih 'aprila ali avgusta v toplo gredo, kasneje pa na solnčno in prosto lego ter v rodovitno zemljo. Helianthus. * (Sončnica.) Enoletne sončnice so splošno znane. Nove vrste, kakor Helianthus cucumerifolius so krasne za reza¬ nje in za šopke. Že rano jih posejemo na stalno me¬ sto. Ljubijo rodovitno lego in mnogo solnca. 120 - 94‘- 2-50 2- 66 Semena za polje in vrt — Sever & Kom p., Ljubljana | 10 g | pore. 1 03682f 3685f 3692f 3694f #3695f (4800) 3698f #3708f (4790) 37 lOf 3711f 3712t #3720m (4810) 3722m '03723m O 3724m O 3725m 3726m 03728m 3729t 3730® • t j / % i m< •*'\ ■ j Jf/ 8685 Helianthus Bismarokianus Helianthus annuus fl. pl., polnjeni. Helianthus Bismarckianus, tri metre visoki . Helianthns annnns giganteus, 3 m visoki, enojni, velikocvetni, zlatorumeni. Helianthus annuus purpureus, posebno pozor¬ nost vzbuja vsled purpurnordeče Črte v sredini, dočim so konice časnih listov zlatorumene. Kra¬ sna nova vrsta. Višina 2 m. Helianthus nanus II. pl., polnjena pritlikava vrsta, ki je lef 60 do 70 cm visoka. Helianthus nanus comp. (Perkeo), zanimiva, po¬ sebno nizka vrsta, komaj 30 cm visoka . . . Helianthus cucumerifolius zelo lep za skupine, bogatocvetoči. Helianthus cucumerifolius Orion, zlatorumeni, z zavitimi cvetnimi listi, 150 cm visoki . . . . Helianthus laetiflorus, velika rumena sončna roža, višina 120 cm. Helianthus globosus fistulosus fl. pl. orjaška, gostopolnjena vrsta, 2 m visoka. Helichrfsum monstrosum fl. pl. (suha roža) polnjeni . Helichrfsum monstrosum nanum, nizki, polnjeni mešani, samo 50 cm visoki. Helichrfsum monstrosum album fl. pl., polnjeni beli. Helichrfsum monstrosum lutem fl pl., polnjeni rumeni. Helichrfsum monstrosum purpureum fl. pl., pol¬ njeni, škrlatnordeči. Helichrfsum monstrosum roseum fl. pl., pol¬ njeni, rožnati. Helichrfsum bracteatum, mešanica enojnih vrst, izvrstna za vezanje šopkov.. . Suhe rože so krasnobarvne poletno cvetice, ki so v svežem in suhem stanju porabne za rezanje. Se¬ jemo jih marca v zabojčke ali v lonce presadimo jih pa že maja. Hcli opilila linearifolia, Prijatelj sonca, sinjemo- dra, cveti z belim očesom. Ljubi lahko suho zemljo na sončnem prostoru. Heliopsis laevis, Zlato sonce, lepa zlatorumena jesenska cvetica za rezanje, višina 150 cm . . . Din 2'50 4 — 3 2' T 2 5 260 ' 4 7 15 14 14 14 14 12 60-— 16-— 4— 1 -— 1 -— 1 -— D— D— !■—. 3 '— D— 1 -— 1-50 1-50 1-50 1-50 1-50 1-— 2-— 1-50 37311 8732t 8733t 8734t 8736 ® 6788® Heliotropium gigant, (vanilija, podsončnica), kali zelo počasi. Heliotropium hfbr. Marine, z dolgimi čašami, temno modrovijolične barve, zelo lepi, višina 40 cm . Heliotropium Kraljica Margarita, temnomodri z jako velikimi kobulji. Heliotropium najboljše, mešane vrste .... Podsončnica je jako priljubljena lončnica in cve¬ tica za skupine. Krasno dišeči modri cvetni kobulji se krasno izražajo ob sončno zelenem Ustju. Sejemo jo marca v poltoplo gredo, potem sadike pikiramo, kasneie pa presadimo na stalno mesto. Višina 50 cm. Helleborns niger (črni teloh, kurca), seme kali jako počasi. Orni teloh sejemo avgusta v lonce in pokrijemo s peščeno. Ustno zemljo 1 cm visoko. Ko imajo sa¬ dike dva do tri liste, jih pikiramo, spomladi pa pre¬ sadimo v polsenčnato lego. Prezimi v prostoru, kjer ne zmrznje. Zraste okoli 35 cm visoko in cvete često že decembra. Pri vzgajanju teloha iz semena, zraste nekaj rastlin z manj vrednim cvetjem. Heracleum giganteum, lepa listnata rastlina, vi¬ šina 180 cm. 10 g | pore. Din 16- 20 -- 54 - 20 -— 20 '- 10 -- 8748 Hesperis matronalis 3758 Heuchera sanguinea 03740® 3750® 3752® Hesperis matronalis (nočnica), rdečevijolični, lepo dišeči, zelo lepi, 50 do 60 cm visoki . . . Ta cvetica zelo lepo diši, zlasti zvečer. Maja ali junija jo sejemo v dobro pripravljeno zemljo. Sa¬ dike presadimo septembra. Cvete od konca maja 3o julija. Heuchera sanguinea, krasna trajnicai s karmi- nastordečim cvetjem v latah. Dragocena za lon¬ ce in rezanje . Maja jo sejemo v zaboje iu lonce. Mlade sadike pikiramo. kasneje pa presadimo v male lonce. Zelo je odporna proti mrazu. Višina približno 75 cm. Heuchera sanguinea hfbrida grandifl. Cveti so slični cvetom šmarnice. BarVe se stopnjujejo od svetlorožnate do temnordeče in čistobele. Vi¬ šina 60 cm . 037554 Hibiscus calisureus, bela v sredini temnordeča Humulus japonicus (japonski hmelj), do 4 m visoki. >37G0t§ (4865) 0376648- Humulus japonicus fol. variegatis, z belopisa- nimi cveti . . . ... To najkrasnejšo ovijalko sejemo spomladi na stalno mesto. Ce pa želimo imeti čimproje sadike, posejemo japonski hmelj februarja ali marca v toplo gredo ali v lonce, potem pa presadimo vsako sadiko posamič na prosto ali v lonce. Seme kali zelo dolgo, v ugodnem vremenu 40 do 50 dni. 08770® Hfacinthus candicans (Galdonia), veliki, beli, cveti imajo obliko zvonca, višina pribl. 120 cm 037784* Iberis amara (jezičnik) lepa za obrobke . . . 037824 Iberis coronaria Empreas, čistobela, kobuljasta #3788f Iberis mešanica enoletnih vrst za solnčno lego, (4888) bogatoovetoča.*. 5 — 94 - 144 — 10 - 18-- 4 - 4 - 450 1 - 50 2- — 1-50 1-50 D— 1-— 2-50 2'50 !•— 1 -— !•— 1-50 4— 1-— 1-— . Telefon 23-16, 39-16 67 Brzojavni naslov: Severin ^ Iberis amara 8800 Impatiena Sultani 3820f§ Ipomoea purpurea fl. pl., polnjena, mešana . . 8822f Ipomoea rubrocoerulea praeeoi, krasni veliki cveti so sinjemodre barve. Zahteva toplo, pe¬ ščeno zemljo, najbolje pa cvete v loncih in za¬ bojih. Kali počasi. 8825tS Ipomoea imperialis, japonska cesarska ovijalka, belopisana, krasna, ki se zelo visoko vzpenja . 8826f§ Ipomoea hederacea superha, svetlomodra z belim robom... Ta cvetica jo najbolj hitro cvetoča enoletna ovi¬ jalka. Za hitro pokritev lop, balkonov, ograj itd. je nenadomestljiva. Spomladi jo sejemo na prosto. Do¬ seže višino do treh metrov. 8827b Ipomopsis eiegans, krasna mešanica. 3828tm Isoloma hirsutum multillorum hvbridum. Ta nova hibrida ima krasno temnozeleno listje z rdečkastimi dlačicami. Cveti so krasnih barv od oranžnordeče do temnoškrlatne. Nekateri imajo belkasto, nekateri pa rumenkasto grlo. Višina 40 cm. 37900 ^ 37920 *- ^3794'j.* Iberis sempervierens, zraste okoli 30 cm visoko v vedno zelene in goste grmičke, ki so pokriti od maja do julija s češuljami čisto belih cvetov. Uporabna je tudi kot lončnica. Iberis Tenoreana, lilasta. Iberis umbellata purpurea, krasna. 60’— 14'— 4'— 2-— 1-50 Najboljši čas setve je od meseca januarja do marca v lonce, v mešanico zemlje z tople grede, gozdne, peščene in nekoliko šote. Setev nalahko po¬ tlačimo, dobro zalijemo ter ne pokrijemo. Skrbeti moramo za enakomerno vlago in toploto. Kadulja, glej Salvia št. 51601 Kapucinček, glej Tropaeolum št. 5474! 3829f* Kaulfussia amelloides, modra, lepa za obrobke^ 32-— 2"—i 37950* 37980 3803a Iberis umbellata Italijanska kraljica, nizka traj¬ nica s skoro vedno zelenimi listi. Cvetje je než- norožnato, ki je obilno in traja mnogo časa . . 18'— Iberis Gibraltarica, velikocvetna trajnica. Cveti so lila in prehajajo v belo. Cvete v drugem letu. Prezijni v toplem prostoru.18'— Iberis je posebno prikladen za skupine, obrobke in za rezanje in vezanje v šopke. Trajnice so izvrst¬ ne za skalne obrobke in livade. Setev enoletnih vrst je aprila naravnost na prosto, setev trajnic maja ali junija v toplo gredo ali v lonce. Kasneje sadike pre¬ sadimo na stalno mesto. Višina 20 do 30 cm. Impatiens Sultani (vodenka), krasna, zelo bujno In stalno cvetoča cvetica, karminrdeča, višina 45 cm. 170"— Impatiens Sultani hybrida v različnih barvah . 150' — Impatiens Sultani kybrida nana Licgnitzia, je malokdaj višja kakor 25 cm, ima nežno krasno Ustje in se odlikuje po posebno bogatem cvetju. Je trajna rastlina za rastlinjake in sobe. Poleti jo presadimo na prosto in jo tako gojimo, ka¬ kor balzamine .. Incarvillca Delavayi, krasni grmički so polni karminrdečih cvetov, višina 80 cm. 150-— 1-50 1-50 3-— 2-50 12-— 2-50 Kitajski nagelj, glej Dianthus št. 3138! 3838 Kochia trichophylla 3884 Lavatera trimestris O3830fm Kochia trichophylla (letna cipresa ali goreči grm), krasna, hitro in visoko rastoča okrasna rastlina. Aprila jo sejemo v mrzlo gredo ali v lonce. Višina lm. P— 38060 Incarvillea variabilis hybrida, nova ranocvetoča vrsta, ki cvete že prvo leto. Višina 50 do 60 cm 44'— Innla glandulosa grandiflora, temnooranžna, krasna.184-— 2 -— 3-— 3832f Kochia Gchildsii, poletna cipresa, ki ostane tudi v jeseni vedno sveže zelena. Če jo posejemo z rdeče cvetočo Trichophyllo, dosežemo krasno sliko. Višina 100 cm . .. P— 3769 Hnmnlns japonions 3818 Ipomea purpurea »§ Ipomoea purpurea (slak), hitro rastoča ovijalka, mešana . . . .. Kokalj, glej Agrostemna št. 2055! Kresnica, glej Chrysanthemum št. 2814! 3840t Lantana hybrida, mešana, izvrstna za skupine, uspeva na solnčnih tleh. Višina 75 cm . . . . 3848f* Lastenia califoraica, rumena, nizka, izvrstna za rezanje . 8-— P— 22-— P50 Lathyrus odoratus. (Cfrahorica.) Malokatera druga cvetica nudi tako lepobarvno , Prijetno sliko, kot gred i ca, cvetoče grahorice v solnčnem svitu. Uporabna je povsod, tudi za balko¬ ne in okna. ker je skromna tako glede nege, kakor tudi glede zemlje. Je lepo dišeča in pestrih barv, zato tudi pripravna za šopke. Sejemo jo marca ali aprila na prosto, v razdalji 40 do 50 cm. Ko se začne ovijati, ji priložimo dračje za oporo. Za časa dolgo¬ trajne suše, jo večkrat zalivamo. Cvete približno pet tednov po setvi. Odcvetele cvete odstrižemo, da ne delajo semena, ker to cvetico oslabi in prepreči na¬ daljnje cvetenje. Za okras oken jo posadimo v lonce s srednjetežko zemljo. 68 Semena za polje in vrt — Sever & Kom p., L jubljana Din • 3850f§ Lathvrus odoratus, lepa, velikocvetna, mešana ( 4910 ) vrsta. 1' — 38. Royal Salute, lesketajoče češnjeve barve . . . 41. Hluminator, lososovi s češnjevordečim . . . . 44. Othello Spencer, lesketajoče kostanjevorjavi, velikocvetni. 50. Hebe, rožnatordeči, čudovito nežne barve . . 52. Vormilion Brillant Spencer, lesketajoče škrlatni, velikocvetni, nakodrani. 53. Gloriosa, lesketajoče oranžnoškrlatni. 54. Charming, lesketajoče češnjevorožnati, veliko¬ cvetna valovita vrsta. 55. Del Monte, češnjevorožnati z lososovim • . . 56. Barbara, svetle lososove barve. 57. Renown, lepi, karminastorožnati ...... 58. Pinkie, velikocvetna, lesketajoče rožnata gra- horica. 59. Mrs. Tom Jones, temna, ametistmodra barva . 60. Wedgewood Spencer, čisto svetlomodra, najbolj¬ ša modra Spencerjeva vrsta. 38E2f§ Lathyrus odoratus, velikocvetna hybr. v krasni mešanici, zelo lepe barve .. 3853f§ Lathyrus odoratus Spencerjeva orjaškocvetna, idealna mešanica. Da omogočimo tudi onim od¬ jemalcem, ki malo potrebujejo, dostop k Lathy- rusu, nudimo Spencerjevo idealno mešanico, ki je sestavljena iz najboljših, in najnovejših vrst. Zlasti je s tem ugodeno tistim, ki goje cvetice za rezanje .. 61. Mermaid (Nixe), sinjemodri. 62. Yout, beli, z rožnatim robom, najboljše ob¬ robljeni . 65., Senator Spencer, čokoladne barve, črtani, zelo veliki cveti so valoviti. 66. Royal Purple, čiste, vijoličastoškrlatne barve . 68. Commander Godsall, modrovijolični. lOg 1 gogt Din^ 4 Lathyrus odoratus. Orjaške Spencerjeve vrste: 9. Helena Lewis Spencer, lososovooranžni, cveti so lino nakodrani.. 11. Kralj Edvard Spencer (Škrlatni kralj), lesketa¬ joče se škrlatna, krasna barva. 13. Mrs. Routzahn Spencer svetle marelične barve 12'— 12’ — 12 ' — 03858 Lathyrus latifol. mešanica, izvrstna plezalka, ki prenaša zimo, pripravna tudi za rezanje . . P— P— P— 3860 Lathyrus Božična grahorica, orjaškocvetna, po¬ zimi cvetoča Spencerjeva. Zaradi bujnega cvetja pripravna za kasno zimsko kulturo, ker odganja tudi na prostem bolj rano, kakor navadne vrste 3880k Lavatera arborea variegata (pisanolistnati dre- vesnati slezalec), lepa, trajna, listnata rastlina za sobe. Sejemo jo marca ali aprila v toplo gredo ali v posode na toplem. 8-— 4— 8-— 16. Primrose Spencer (Clara Curtis), nežnorumeni, posebno veliki. 18. Bel Spencer (Etta Dyke), čisto bela, krasni va¬ loviti cveti, tipična Spencerjeva vrsta . . . . 19. King White Spencer, zelo velikocvetni snežno- beli. 20. Povverscort, čista, sinjemodra vrsta. 22. Mary Pickford, nežna, kremarožnata, lososovo nadahnjena vrsta, orjaški cveti so redkih oblik. Nekateri izmed njih imajo dvojne; zgornje cvet¬ ne liste . 12- 12 ' — 12 ' — 12’ — 12 - — 23. Carmelita, nežnorožnati na beli osnovi . • . 24. Gold Crest, oražnorožnati z lososovim tonom, cveti so zelo veliki. 25. Miss California, novost, kremrožnati, s čudežno velikimi cveti.. 26. Clara Curtis Spencer, zelo široki, temnokrema, cveti so čudovito valoviti. 29. Winnie Morse, dvojen, cveti so krasno polnjeni in nakodrana, rožnatordeči na krema podlagi . 81. Grenadir (Campfire), lesketajoče škrlatni. Vzdr¬ žen je proti vročemu solncu in je kljub temu lep. 82. Ali Bright, lesketajoče škrlatni, oranžno nadah- njeni . 83. 2 L. 0., ognjenordeči, po ognjevitosti prekaša ta vrsta vse ostale. 35. Crimson King, temnordeči, orjaškocvetni . . . 36. Maud Holmes, lesketajoče karmezinrdeči, orja¬ škocvetni, nova Spencerjeva vrsta. 12’— 12'— 12’— 12 ' — 12 - — P — P— P— P— 12-— 12 -— 12-— 12-— 12-— P— P— P— P — P — Planika .uspeva v vsaki vrtni zemlji, pa ne v gnojni. Najbolje uspeva v apneni, rušnati zemlji. Aprila jo posejemo v lonce, z lahko peščeno zemljo ter pokrijemo s šipo in obsenčimo. Mlade rastlinice pikiramo v lonce, kasneje jih pa presadimo na pro¬ sto, na solnžno, peščeno lego. Letna cipresa glej Kochia št. 38301 3898f Leptosine maritina, krasna rumena margareta . Setev marca do maja v dobro, zmerno toplo gredo ali v lonce. Sadike presadimo šele takrat, ko se ni več bati slane. Cvete od julija do jeseni. 3900t* Leptosiphon androsaceus, modra, nizka . . . 18-— 1-50 8905t* Leptosiphon hybridns, prav lepe barve mešane 12-— 8912 ® Leucantkemum (Chrysanthemum), orjaška mar¬ gareta, bela, za rezanje.12- _ P- 1~" 3914® Leucanthemum masimum, bela z rumeno sre¬ dino, izvrstna za rezanje. 10 -— V' 3917® Leucanthemum maximum laciniatum. Zelo ve¬ lika cvetica na 1 meter visokem steblu. Izvrstna vrsta za rezanje . 14 - — - 1-50 69 Brzojavni naslov: Severin — Telefon 23-16, 39-16 391913 I 39200 3924t 3930 *3933 03967 3970 mit»sjgw‘r -v*jss' t m S s' Lencantheimim grandiflorum vernale, spomla¬ danska marjeta, zelo bogatocvetoča. Leucanthemum mavimum liybridurn »Shasta Dai- sy«, rana in bogatocvetoča marjeta z zelo ve¬ likim, snežnobelim cvetom. Leacocoryne isioides odor. Sončna slava, modri z belim, višina 45 cm. Levkoja. (Hatthiola, Seboj, fajgelj.) Letno levkojo sejemo februarja v toplo gredo ali v evetične lonce. Zemlja mora biti peščena in ne premastna. Seme moramo sejati redko in ga pokriti s tanko plastjo lahke, peščene zemlje. Zalivati mo¬ ramo previdno, da ne odplavimo semena, najboljše dopoldne. Kadar je lepo vreme, rastline zračimo, ko pa imajo tri do štiri lističe, jih pikiramo. Ce so sredi maja dovolj močne, jih presadimo v posamezne lonce, ali pa na prosto. Oblačni dnevi so za to delo najprimernejši. Zemlja ne sme biti pretrda, temveč rahla, jeseni pognojena in pomešana s peščeno ilo¬ vico. Levkoja ne prenaša mnogo mokrote, zato jo zalivamo le ted'aj, ko je zemlja resnično suha. Pri presajanju ne zavrzite slabotnejših rastlinic, kajti ravno te so večinoma polnocvetne. Jesensko levkojo sejemo marca ali aprila in jo gojimo tako, kot letno. Zimsko levkojo sejemo aprila ali maja ter jo go¬ jimo tako, kot letno. Koncem junija ali začetkom julija presadimo sadike na gredice v razdalji 20 cm. Sredi septembra jih pa presadimo zopet v lonce, v rodovitno, s peskom pomešano zemljo, jih dobro za¬ lijemo in za nekaj dni postavimo v toplo gredo. Cim se dobro primejo, postavimo lonce na _ solnco. Levkoja prezimi tam, kjer ne zmrzuje. Pozimi, ob ugodnem vremenu sadike zračimo ter jo le malo za¬ livamo, samo toliko, da ne uvene. Levkoja velikocvetna letna, po večini je polno- cvetna. Višina 35 cm. Dobavljamo jo v nasled¬ njih barvah: 1. bela 2. svetlomodra 8. temnomodra 4. rožnata 5. živordeča 6. temno krvavordeča 7. žveplenorumena 8. mesnatordeča Vsaka barva zase. Levkoja velikocvetna letna, v krasni mešanici . Levkoja letna Bismarck, snežnobela, krasna, no¬ va vrsta, ki večkrat cvete. Cvete v obliki pira¬ mide in zraste zelo visoko (70 do 80 cm) . . . Levkoja pritlikava, piramidna, lepa, veliko¬ cvetna mešanica, goste in nizke rasti, zelo lepa za lonce in gredice, višina 30 cm. Levkoja pritlikava kraljevska, temnordeča, bo¬ gatocvetoča, zelo učinkujoča., višina 20 cm. Cveti so veliki in lepo polnjeni. Levkoja pritlikava letna »Snežinka«, snezno- bela, najranija izmed vseh lepih, belih levkoj. Zelo i pripravna za siljenje. Višina 15 cm . . . Levkoja Dresdenska, trajna, letna, rana, kobu- ljasta, je bogatoevetoča in močne rasti. Nudimo jo v naslednjih barvah: 10 g | pore, Din 36 -— 14 -- 44 -— 20 -— 44 -— 54 -— 68 -— 68 -- 1-50 14 - — 1’50 1-— 1’50 1-50 1-50 1-50 08970 • 8977 ( 3110 ) 08978 1. bela 2. rožnata 3. mesnatordeča 4. karmezin 5. temno- krvavordeča 6. kanarčnorumena 7. svetlomodra 8. temnomodra Vsaka barva zase . . Višina 80 cm. Levkoja Dresdenska v krasni mešanici . Levkoja letna v krasni mešanici . . . Levkoja velikocvetna, večkrat cvetoča, letna, »Kraljica Avgusta Viktorija«. Tvori zelo ve¬ like kobulje, katerih cveti se leskečejo v nežni srebrnolila barvi. Višina 60 cm. 3981 Levkoja orjaška, paličasta Escelsioj- za siljenje. Izmed vseh poletnih levkoj cvete ta prva. Zra¬ ste v eno steblo, ki je 60 do 70 cm visoko. Ker ima vsaka rastlina samo eno, 60 do 70 cm vi¬ soko lato gosto napolnjenih cvetov, zato sadimo to levkojo bolj na gosto: 1. snežnobela 2. karmezin 8. rožnata 4. krvavordeča 5. svetlomodra 6. temnomodra Vsaka barva zase 3982 Levkoja orjaška paličasta ExceIsior, v najlepši mešanici. 3985 Levkoja velikocvetna bombna, orjaška, je močne rasti, drevesne oblike s trajnobujnim cvetjem, ki je v velikem odstotku polnjeno. Višina je 75cm: 1. bela 2. kanarčnorumena 3. mesnatordeča 4. krvavordeča 5. svetlomodra 6. temnomodra Vsaka barva zase 10 g | pore. Din 44 -— 38 ‘— 20 -- 44 -— 122- 164 - 128 - 128 -- 12S- 164 - 160 -— 1-50 1-50 1-50 3 -— Levkoja bombna 4030 Levkoja zimska, velikocvetna 4027 4030 4032 04034 04035 70 Semena za polje in vr t — Seve r & Kom p., L jubljana •4036 (3227) -1038 4040® 4044® 4046® 4060+ 4070® O4080f 04082® koja. Ce sejemo to vrsto junija, cvete že oktobra in večkrat tudi pozimi. Višina 60 do 70 cm Kraljica Aleksandra, nežna, lilarožnata .... Lepotica iz Nice, mesnatorožnata. Bela iz Nice, snežnobela. Mandljev cvet, krasna, bela, v karmezinrož- nato prehajajoča. Monte Carlo, kanarčnorumena ....... Korala, nove krasne modne barve, temno ko- ralnordeča z nežno rumeno sredino. Nežna lepotica, novosti Bela, nežnorožnato na- dahnjena.. Levkoja rano cvetoča, zimska iz Nice, v pre¬ krasni mešanici. Levkoja zimska Erfurtska »Bela dama«, veliko- cvetna, višina 50 do 60 cm. Veliki in gostopol- njeni cveti so snežnobele barve. Liatris spicata rožnata, zelo lepa ...... Lilium Martagon, krasna rdeča lilija z rjavo liso, višina 100 cm.• Lilium regale (kraljevska lilija). To novost ozna¬ čujejo vsi izvedenci in vrtnarji kot najlepšo li¬ lijo za rezanje, siljenje in vrt. Seme, ki ga nu¬ dimo, je kaljivo 98 do 100%. Seme vzkali v osmih do desetih dneh po setvi. Lilija cvete belo že v prvem letu najmanj z enim cvetom, dvoletna s tremi, večletna s petimi do osmimi cveti. Sejemo jo od aprila do junija. Linaria maroccana hvbr. Excels (madronščica), velikocvetna mešanica krasnih barv, ki se pre¬ livajo. Doseže višino 30 cm. Priporočamo za go¬ jitev na gredicah in za rezanje. Linaria Cymbalaria, jako mična za obeske . . Sejemo jo koncem marca v toplo Kredo ali v lonce ter jo kasneje presadimo na prosto. Linaria Cymba- laria ljubi vlago ter polsenco. Cveti so svetlolila z rumenimi očesci. Zelo primerna za obeske in skalne obrobke. Linam grandillorum rubrum (lan), rdeči . . . Linum perenne, sinjemodri, trajni. 10 g | pore. Din 28- - 7-— 28- 1-50 1-— 2 -— 1-— !■— 1138 Lobelia Erinus comp. Cesar Viljem 4168 Lophospermum soandens 4122m Lobelia erinus hybrida Hamburgia, krasna, vi¬ seča lobelija, zelo hitro rastoča, z navzdol vi¬ sečimi poganjki. Cveti so sinjemodri z belim očesom. 4123m Lobelia erinus hybr. Saphir, novost! Viseča lo¬ belija, močne rasti in čudovito modrih cvetov, z velikim belim očesom. 4124m* Lobelia erinus comp. »Goldelse«, nizka, cveti so azurnomodri, z rumenimi listi, višina 10 cm . . 4127m Lobelia erinus comp. spec. Chrystal Palače, s temnimi in velikimi ultramarmmodrimi cveti, višina 10 cm . . . . .. 4128m* Lobelia erinus comp. alba, čisto bela, popolno¬ ma nizka, višina 10 cm .. O4130m* Lobelia eriuus comp. Cesar Viljem, svetlomo¬ dra, krasna, zelo efektna, višina 10 cm . . . 4135m* Lobelia erinus comp. »Nemška deklica«, temno¬ modra z belim očesom, najlepša, višina 10 cm . 04138m* Lobelia erinus speciosa, Crystal Palače, krasna 4150® Lobelia eardinalis, kraljica Viktorija, krasna, škrlatnordeča . 04154® Lobelia eardinalis, kraljica Viktorija, trajnica s temnordečimi listi in škrlatnordečimi cveti, kra¬ sna, višina 90 cm. 4156+ Lobelia hybrida pendula, Miranda, odlična lonč¬ nica, purpumorožnate barve z belim očesom. Krasna viseča lobelija. 4160m§ Lophospermum scandens. krasna ovijalka z rožnatordečim cvetjem in lepim listjem. Cvete od julija do kasne jeseni ......... To cvetico sejemo marca v lonce, z rahlo peščeno zemljo. Setev moramo imeti na toplem in primerno zalivati. Cim sadike nekoliko odrastejo, jih pikira- mo in koncem maja presadimo na prosto ali v lonce za sobo. Q4170®b Lunaria biennis, škrlatnordeča, srebmolistnata. Višina približno 120 cm. : A-' t- 'i&M* > ■ $ i m t ►4175+ (5075) 4178t 10 g | P g££- Din 38-— 44-— 110 -— 28-- 28-— 28'— 36-— 18 " — Lupinus enoletni (volčji bob), visoki, mešani, višina 90 cm. Lupinus enoletni, srednjevisoki, mešani, višina 60 cm . 68 -- 12'- 2 -— 5-— 3- 1-50 1-50 1-50 2 ' 1-50 10 ”- Lobelia. Enoletne lobelije (Erinus) sejemo marca ali aprila v posode z rahlo, peščeno zemljo, jih postavimo na toplo ter jih primerno zalivamo, dokler seme ne vzkali. Sadike pikiramo, sredi maja jih pa presadi¬ mo na prosto. Večletne lobelije (Cardinalis) sejemo junija. Sadike prezimijo v prostoru, kjer no zmrzuje. Spomladi jih presadimo na prosto. Enoletne nizke lobelije so nenadomestljive za obrobke, blazinaste gredice, pa tudi za balkone in zaboje na oknih. Več¬ letne lobelije so tri četrt do en meter visoke traj¬ nice in zelo mične za dekoracije. • 4120m* Lobelia erinus (gracilis), krasna, modra, do ( 5000 ) 25 cm visoka. 8 -— T— 4180f Lupinus enoletni, nizki, mešani, višina 30 cm . 4181+ Lupinus Cruikshanski, modri z rumenim oče¬ som, približno 1 m visoki. 4182f Lupinus Hartvvegi roseus, zelo lepi, temnorož- nati, 60 cm visoki.-. 4183-f Lupinus mutabilis, velikocvetni, modri in rož¬ nati, približno 1 m visoki. 8 -— 4-— 6-— 4-— 1 — V'' V" V" 4184+ Lupinus luteus Romulus, velikocvetni, rumeni, 30 cm visoki. Setev koncem aprila na stalno mesto in solnčno lego v razdalji 20 do 30 cm. Cvete junija in v jeseni. 12 -— l--" Ji Brzojavni naslov: Severin — Teleion 28-16, 39-16 71 41850 Lupin us polyphyllus roseus, ima krasne rožnate cvete. Mraz dobro prenese. To cvetico sejemo spomladi na prosto, maja pa presadimo sadike na solnčen prostor, v rahlo rodovitno zemljo. Zraste okoli 90 cm visoko. 41890 Lupinus polypliyllus, novi, zbirka najlepših barv, rani, višina 90 cm. 4192+* Lupinus nanus, pritlikavi, za obrobke, višina 30 cm .. ■ • • 4T& 4200 Lych.nis chalcedonica 4Ž20 Malope grandiflora 0 42000 Lychnis chalcedonica (goreča ljubezen, luCica), lepa, škrlatnordeča, približno 80 cm visoka traj¬ nica, ki cvete od junija do septembra .... 042050 Ljchnis Haageana hybr., več barv mešanih, vi¬ šina 45 cm. Lučiče spadajo med najlepše trajnice. Njihovi ogn.ienordeči cveti so postali splošno priljubljeni na domačih vrtih. Sejemo jih junija ali julija, sadike pa presadimo jeseni. Mačeha glej Viola tricolor št. 5710! Mak glej Papaver št. 4500! 04215| Malope grandiflora, bela, velikocvetna, višina im. 04220+ Malope grandiflora purpurea, škrlatnordeča, velikocvetna, višina lm. 42240m Malva moschata, rožnata, prijetno dišeči popel, višina 90 cm.. Marjetica glej Bellis št. 2570! Martinka glej Chrysanthemum št. 2829! Matthiola glej Levkoja št. 3930! 8 - 28- 3- 3- 16- 0>423Ob Matricaria esimia fl. pl., čistobela 42350+ Matricaria eiimia nana II. pl. Goldball, lepe ru¬ mene barve, učinkovita za lonce in skupine . . Čeravno je to trajnica, vendar jo priporočamo (ro¬ jiti kot enoletno rastlino, kor no cvete v drugem letu tako lepo kot v prvem. Sejemo jo marca ali aprila v poltoplo gredo, maja pa presadimo sadike na prosto. Izvrstna je za rezanje, višina 30 cm. 4ž50m§ Maurandia, v krasni mešanici. Maurandija je ljubka ovijalka, ki se ovija dva do štiri metre visoko. Sejemo jo začetkom marca v toplo gredo ali v skledice, ki jih postavimo na to- 52- 1 -— 1-50 l'— 1-— 1-50 1-50 1-50 1-50 plo. Sadike pikiramo ter sredi maja presadimo na solnčno lego. Cvete že prvo leto in služi za okras nizkih sten in zidov. Meconopsis Bailejd, sinjemodri, višina 60 cm . . Meconopsis cambrica, rumeni, višina 30 cm . . Medeola asparagoides, krasna šparglju podobna za obeske . . .. Ta je lepa ovijalka za mrzle rastlinjake in sobe. Njeni lepi odganjki se lepo podajo med cvetjem v vencih in vazah. Sejemo v lonce, v peščeno zemljo, kasneje sadike presadimo posamič v lonce. Meseček glej Calendula št. 2332! 4275m* Mesembrianthemum cordifol. varieg., zelo nizki, 15 cm visoki, s pisanim listjem in rožnatim cvet¬ jem. Na obrobkih je zelo učinkoviti. Sejemo ga spomladi v lonce, ki jih postavimo na toplo. Cvete od julija do konca avgusta. 04278m Mesembrianthemum trieolor, trobarvni, popol¬ noma nizki, z bleščečimi zvezdnatimi cveti . . O4280m Mimosa pudica (Ne dotikaj se me), zraste 60 cm visoko. Je zelo zanimiva zaradi svoje izredne občutljivo¬ sti napram zunanjim vplivom. Najmanjši dotik za¬ dostuje, da jo razdražimo. Listi se stisnejo, pri močnem dražljaju se pa celo peclji povesijo ob ste¬ blu. Po nekoliko minutah zopet nastopi prejšnje sta¬ nje. Sejemo jo februarja ali marca v lončke, s pe¬ ščeno zemljo, ki jih postavimo na toplo. Sadike pre¬ sadimo posamič v lonce. Zelo priporočljiva cvetica lončnica za tople rastlinjake in sobe. ako ni prepiha. O4290m* Mimulus moschatus, prijetno diši po moškatu, višina 15 cm. 04292m Mimulus cardinalis, 60 cm visoki . . . rdeči, velikocvetni, do O43Q0m* Mimulus tigrinus grandifl., krasna marogasta cvetica, velikocvetna, izvrstna za skupine, cvete vse poletje, višina 30 cm. 4302m* Mimulus cupreus Fiirst Bismarck, cveti so pur- purnokarmezin barve, čudovito lepi za lonce . O 4305m Mimulus quinquevulnerus, zelo učinkoviti . . . Pestrobarvna cvetica je zelo primerna za obrobke in cvetične gredice, zaradi svoje nizke, lepe rasti in bujnega cvetja. Seme cvetic mimulus je zelo drobno, zato ga sejemo rano spomladi pod steklo, kasneje pa sadike pikiramo in polagoma privadimo na zrak in solnce, da se utrde. Maja jih presadimo. 4310m§ Mina lobata, bogatocvetoča, lepa ovijalka, škr- latnorumene barve. Začetkom marca jo sejemo v toplo gredo ali v cvetične lonce. Kasneje jih pikiramo in presadimo na stalno mesto na prosto. Ljubi solnčno in zavetno lego. Ovija se do šest metrov visoko, cvete pa od junija do jeseni. 04320+ Mirabilis Jalapa (Večerna krasotica), mešana, (5145) 60 do 80 cm visoki grmiči, izvrstni za parobke. Cvetni listi so podnevi zaprti in se odpro pred solnčnim zahodom. 4324+ Mirabilis Jalapa, čisto bele barve. 4325+ Mirabilis Jalapa, rdeča z belim. 4326+ Mirabilis Jalapa, rumena z rdečim. Čudovito rožo sejemo marca ali aprila v toplo gredo ali v lonce. Sredi maja presadimo sadike na prosto v razdalji 40 do 50 cm. Ljubi rodovitno zemljo in solnčno lego. Ovete od julija do septembra. 10 g j pore. Din 144-— 12S-— 14-— 20 - 8- 98- 58- 36- 180- 48- 28-— 3-— 2-50 1-50 5'— 1-50 1' — •50 1-50 1- — 1 -— 1 -— 1 ’— 4328 Momordiea Oharanthia 4338 Musa En set / 72 Semena za polje in Trt — Sever & Kom p., Ljnblja n a 10 g | pore. 4328t§ 4335t 4338t Momordica Charanthia, plodovi so oranžnorume- ni, zelo učinkovita ovijalka. Husa Ensete (banana). Musa Arnoldiana, krasna nova, s širokimi tem¬ nozelenimi, močnimi listi.• • • Muse spadalo med naj lepše dekorativne rastline, dosežejo že po par letih impozantno velikost. Seme ima trdo lupinico in kaljivo redkokdaj nad 30“/o. Ka- litev pospešimo s tem, da sejemo seme v vlažno zem¬ ljo in da imamo setev v prostoru, s temperaturo 20 do 24° E. Posamezne rastlinice presadimo v lonce z mešanico dohre gredne in listne prsti, kateri prime¬ šamo nekoliko ilovnate. Poleti postavimo muso v zatišje. Kot samska rastlina učinkuje čudovito. Din 8 -— 1 -- 14-- 16 '- Myosotis. (Spominčica, potočnica, mačje oči.) Myosotis alpestris sejemo junija ali julija v za¬ bojčke, lonce ali na prosto v zavetno lego. Dokler seme ne vzkali, moramo skrbeti za zadostno vlago. Rastlinice pikiramo, septembra jih pa presadimo na stalno mesto, v razdalji 20 do 25 cm. Cvete že naslednjo pomlad. Višina 25 do 30 cm. Višina nana eomp. pa 10 do 15 cm. Myosotis oblongata in palustris sejemo rano spo¬ mladi pod steklo, sadike pikiramo koncem aprila v vlažno, močno zemljo. Potem cvete že prvo leto. 4349 Myosotis alpestris 4357 Myosotis alpestris Victoria 4340®* Myosotis alpestris (alpska spominčica), modra . 12'— 4345®* Mvosotis alpestris Indigo, nova, krasna, temno¬ modra ...14' — 1 -- 1-50 4346®* Mvosotis alpestris Indigo comp., nova,, nizka, temnomodra. 15 - — 04351®* Myosotis alpestris nana alba, bela, nizka . . . 04354®* Myosotis alpestris nana rosea, rožnata, nizka . . 4355®* Myosotis alpestris robusta grandill. Triumph, cvete že deseti teden po setvi. 04357®* Myosotis alpestris Victoria, nizka, sinjemodra, velikocvetna, v krogli častih grmičkih . . . . • 4359®* Myo80tis alpestris, mešana. (5176) 4362®* Myosotis dissitillora Perfection, velikocvetna, svetlomodra, 30 cm visoka. 24 * 1 .— 26*— 22 -— 26-— 6 -— 64-- 1-50 1-50 1-50 1-50 1-50 1-— 2'— 4365®* Myosotis hybr. Ruth Fischer, novost, posebno velikocvetna, pripravna za siljenje, toda ne v pretoplem prostoru. Cveti so sinjemodri. Ponov¬ no odlikovana vrsta, višina 25 cm.144- _ 4368®* Myosotis hybr. Isolde Krotz. Novost! Ta vrsta je višja in močnejše rasti ter večjih cvetov, kot Ruth Fischer. Barve je svetlikajoče, sinjemodre. Od januarja dalje pripravna za siljenje ... _ 4375®* Myosotis oblongata perfecta, velikocvetna, tem¬ nomodra vrsta, izvrstna za lončke, ker cvete pozimi. Če jo posejemo rano, cvete že prvo leto. Višina 30 cm.18 - — 3'— 15 - 1-50 4377®* Myosotis palustris semperfl. Grof Waldersee, temnomodra, lepa za šopke in vence, kakor tudi za gojenje v loncih. Dobra je tudi za siljenje. Ta vrsta cvete od pomladi dalje. 10g [ p orfe Din_ 40 ' 2 '- Nagelj glej Dianthus št 31301 Sejemo jo marca ali aprila v lonce, z lahko, pe¬ ščeno in humozno zemljo. Setev imamo na toplem. Mlade rastlinice presadimo posamič v lonce ter jih nato dalje vzgajamo v mrzlem rastlinjaku ali v so¬ bi. Ljubi solnčno lego. 4436 Nicotiana aflinis 4459 Nigella damascena fl. pl. Brzojavni naslov: Severin — Telefon 28-16, 39-16 73 0l428 m P^30® p. (5209) fmi n 044S6 m * ll450+* (5230) 4455+* 4458+* ° 4465 m * 4470®* 4472®* 4473®* 4474®b 4475+m ^478 m * 4485® Papaver. Nicotiana afiinis, prijetno dišeča. Nicotiana affinis, nova hybr., krasna mešanica Nicotiana sylvestris, z velikimi, snežno beli mi cveti, krasna dekorativna rastlina. Nierembergia gracilis. Nigella damascena fl. pl. (tamburica), polnjena, sinjemodra .. Nigella damascena fl. pl. nana, nizka, sinje¬ modra . Nigella damascena fl. pl. Devojka v zelenem, mešanica različnih vrst, višina 45 cm . . . . Nigella je poletna cvetica z interesantnimi cveti. Lepa za obrobke in skupine. Sejemo jo aprila di¬ rektno na prosto. Cvete od junija do avgusta. Višina 45 cm. nana 25 cm. Nycterinia capens., bela, prijetno dišeča . . . Oenothera macrocarpa, zlatorumena, nizka, zelo velikocvetna. Oenothera missouriensis, rumeni, nizki, veliko- cvetni svetlin, višina 50 cm. Oenothera missouriensis speciosa, rosea. Nova, rožnordeča, prijetno dišeča, višina 60 cm . . . Onopordon tauricum, osat, purpurnordeče barve, krasen za skupine, višina 250 cm. Orlica glej Aquilegija št. 21501 Ostrožnik glej Delphynium št. 30731 Ovali s rosea (srečna deteljica). Ljubka vrsta za skupine na solnčni legi.. . Oxalis tropael., rumenocvetoča s temnorjavimi listi, višina l5cm. Aprila sejemo Oxalis v lonce ali v nepretoplo gnojno gredo. Dokler seme ne vzkali, setev zasen¬ čimo in pazimo na enakomerno vlago. Sredi maja presadimo sadike v rahlo, peščeno zemljo. Paeonia herbacea fl. pl. (potomka), polnjena, me¬ šana . Seme potrebuje često eno leto, predno vzkali. Se¬ jemo jo na prosto in pokrijemo z mahom. Junija ali julija jih sejemo v lonce ali v mrzlo gredo ter pa¬ zimo na stalno vlago, dokler seme ne vzkali. Po okrepitvi sadike pikiramo v dobro pripravljeno gredo, spomladi pa presadimo na stalno mesto, v razdalji 50 do 60 cm. (Mak.) Mak spada med naše najlepše in najbolj bogato- cvetoče' cvetice. Enoletne vrste sejemo aprila, pa tudi jeseni na prosto. Pregosto setev razredčimo s preruvanjem. Cvete od maja do junija. Trajne vrste sejemo maja ali junija v mrzlo gredo ali v lonce, nato • rastlinice pikiramo, septembra pa presadimo na stalno mesto. Papaver somniferum fl. pl., polnjeni, mešani, višina 90 cm 18-- 4-— 1-50 !•— 15| H Papaver paeoniflomm fl. pl. 4508 Papaver Bhoeas fl. pl. Ce sejemo nudicaule-mak jeseni, bo posebno lepo cvetel in bo izvrsten za rezanje. P. nudicaule in ori- entale sta trajnici. P. orientale se rad izprevrže, prištevamo ga med najučinkovitejše spomladanske trajnice. 4534 Passiflora coerulea 4558 Pentstemon gentianoid 4534m§ Passiflora coerulea (Kristusova krona), modra, rodi krasne sadove. Zelo pripravna za prevleke verand, okenskih stebrov itd. Priljubljena je tudi kot okrasna rastlina za cerkve. Sejemo jo rano spomladi, pikiramo in kasneje presadimo v majhne lonce. Prezimi v prostoru, kjer ne zmrznje. O4540k Pelargonium zon a! o (pelargonija, gorečnlca), bronasto listnati, v krasni mešanici. 04543k Pelargonium hybr., angleška, velikocvetna, kra¬ sna mešana vrsta, višina 40 cm. Pelargonijo sejemo marca ali aprila v lonce, v rahlo peščeno zemljo ter jih postavimo na toplo. Mlade sadike pikiramo v majhne lonce, kasneje jih pa presadimo v večje. Dasiravno da setev često del manj vrednih rastlin, se vendar izplača gojitev iz semena, ker s tem pridobimo mnogo novih vrst. Ako pred setvijo seme oribljemo, vzkali če po Šti¬ rinajstih dneh. Pelin glej Artemisia št. 21681 14-- 40’— 1-50 2 '- 6’- 74 Seme na za polje ia vrt — Sever & Ko m p., L j n b 1 j a n a 45503 45523 Pentstemon gentianoid (orjaška brada), krasna, mešanica novih, velikocvetnih vrst. Pentstemon hybr. giganteus, Kraljica, mešanica rdečih barv, orjaškocvetna krasna učinkovita vrsta Pentstemon sejemo in gojimo tako kot pelargo¬ nije. Po izkalitvi rastlinice pikiramo ter septembra presadimo na prosto, v rahlo, rodovitno zemljo. Ljubi solnčno, zavetno lego. Prezimi, ako je pokrit, na prostem, sicer pa v sobi ali v mrzlem rastlinja¬ ku. Pentstemon je radi svojih krasnih cvetov kras¬ na vrtna cvetica. Višina 75 cm. O4560m 04562m Perilla nankinensis, krasna, soka rastlina. Perilla nankinensis tus, rdeče barve . listnata, 60 cm vi- fol. atropurpurens laeinia- Perilla je nenadomestljiva za blazinaste gredice in za obrobke pri večjih skupinah. Ker prenaša oh ; rezovanje, jo vsled tega lahko obdržimo v poljubni obliki. Posejemo marca ali aprila v poltoplo gredo, konec maja jo pa presadimo na določeno mosto. Petelinov greben glej Celosia št. 2720! 10 g j pore. Din 26— 102 -- 5— 5 ’- 4590 Petnnia polnjena nageljnata meš. 4658 Petnnia grdil, fimbriata fl. pl. Petunia. (Petimi ja.) Petunijo sejemo marca v lonce z rahlo, peščeno zemljo. Imamo jo na toplem, zasenčenem mestu ter jo primerno zalivamo. Mlade sadike pikiramo ter presadimo konec maja na prosto, na solnčno lego, ali jo pa gojimo v loncih ali zabojčkih. Višina 45 cm, višina pritlikavih pa 20 cm. Malocvetne vrste: Viseče petunije. (Hybr. pendula.) Viseče petunije so posebno prikladne za učinko¬ vito okrašenje balkonov in oken. 4574m Petunia pendula Karlsruher Rathaus, nova, z baržunastimi, vijoličastomodrimi, velikimi cveti, krasna za balkone. 4574/a Petunia pendula alba, bela . .. 4574/c Petunia pendula purpurea, baržunasto, temno¬ rdeča .. 4574/dm Petunia pendula Venosa, vijolično črtana na pur- purnorožnati podlagi. 4574/em Petunia pendula inflata Saphir, malocvetna, na dolgih steblih, bogatocvetoča, čistomodra . . . 4575m Petnnia pendula, krasna mešanica zgornjih vi¬ sečih petunij .. . . 86 - 50- 50- 108 - 28 -- 90 - 1-50 2-50 2-50 2 — 2 — 2-50 1 - 50 2 — Nizke vrste: 4576m Petunia hybr. nana comp. mnltifl., marogasta, nizka petunija, za na prosto in v lonce . . , . 4578m Petnnia hybr. nana comp. Snežinka, nizke rasti z motnobelimi cveti, bogatocvetoča. 4590m Petunia polnjena, nageljnata, mešana. (Petunia hybr. comp. II. pl.). To so nizke hibride, ki so poznane po njihovih rožnatocvetočih osnovnih oblikah. So v krasnih barvah in v vseh nijan- sah, od bele do karminaste. Višina 25 cm . . • “'Tk' _. fmr' r ' > 'j * f- jH Petunia hybr. grandiflora. (Velikocvetne vrste.) 4600m Petunia grandiilora, velikocvetna v najboljši mešanici... 4604m Petunia grandiilora alba, zelo cvetoča, najboljša bela vrsta. 4607m Petunia grandiilora Kriemhilde, svetlopurpurna, z veliko belo sredino.. . . . . 4614m Petunia grandiilora Kraljica balkonov (violacea albo marginata), baržunasta, modro in belo pi¬ sana ., 4625m Petunia hybr. limbriata, Beli oblak, nakodrana, bogatocvetoča grmičasta vrsta z belimi cveti . 4627m Petunia hybr. limbriata Brlurtska, Večerno son¬ ce, nakodrana, velikocvetna, rožnatordeča . 4628m Petunia hybr. grandill. limbriata Aurora, svetlo- rožnata, purpurnorožnato črtana. 4629m Petunia hybr. grandill. limbriata Delicata, bela __ z rožnatolila . O4630m Petunia grandiilora limbriata, nakodrana in pramenasta, velikocvetna, v krasni mešanici . . O 4650m Petunia grandiilora 11. pl., velikocvetna, polnje¬ na vrsta, mešana. O4660m Petunia grandiilora limbriata II. pl., velikocvet¬ na, polnjena, pramenasta vrsta, mešana . . . 4670m Petunia hybr. grandill. superbissima, krasna, velika, pramenasta cvetica, ki je radi svoje valo- vitosti zelo lepo učinkovita. Lilamodra, pur- pumo pramenasta z velikim, temnim grlom . . 4672m Petunia hybr. grandill. superbissima Intus au- rea, z rumenim grlom, zelo lepa. 4674m Petunia hybr. grandill. superbissima Quadrico- lor, krasna, štiribarvna vrsta. 4676m Petunia hybr. grandifl. superbissima Camilla, nova, rožnatordeče črtana s temno sredino . . 4678 Petunia hybr. grandill. superbissima atrosangui- nea, močna, temnorožnata z belim grlom . . . O4700t Phacelia tanacetilolia, izvrstna čebelna paša. Vi¬ šina 90 cm. Spomladi ali jeseni jo sejemo neposredno na pro¬ sto. Cvete od junija do septembra. 4702+ Phacelia campanularia, cvetni šopek je krasne encijan-modre barve. Najlepša poletna cvetica . 10 g [ jog: Din 20 — 20— 20- 1+0 1+0 14 - 8" 10 - 8 - 8 - 10- 8- 4 - 10 '' 10 - 10 " 10 — 1— i+o Brzojavni naslov: Severin 10 g f pore. Telefon 23-16, 39-16 75 4802 Phlox DrmnmoniSi hortensiifiora % ^lOm ^728 m * 4732m 4735 m ° 4 738m ° 4 74o m 4 750m* 4765m* 4 795na ° 4 79 7m ^480013 ^802m 4820Sm Phlox Drummondi. (Plamenica, lusk&vcc.) Poletni floka je že od nekdaj priljubljena cvetica v domačih in okrasnih vrtovih. Posebno rdeči floksi so impozantnega pomena za evetične gredice radi svetlikajočih se, pozornost vzbujajočih barv. Floks sejemo marca v toplo gredo ali v lonce. Do kaljenja imamo setev enakomerno vlažno, maja pa presadi¬ mo sadike na prosto v razdalji 25 do 30 cm. V za¬ četku junija se pokaže že prvo cvetje. Seme potre¬ buje dva do tri dni, da vzkali. Ljubi rahlo, rodo¬ vitno zemljo. Trajni floks (decussata) prištevamo med najlepše trajnice. Višina do enega metra. Tega sejemo jeseni v lonce, ki jih pozimi prenesemo v kraj, kjer ne zmrzuje. Tudi če ga sejemo rano spomladi, cvete včasih že prvo leto. Phlog decussata kali zelo počasi. Phlox Brumni, prvovrstna mešanica vseh vrst . Phlos Drumm. grandiilora, velikocvetna meša¬ nica, višina 30 cm. • Phlos Drumm. grandiilora, alba snežnobeli krasni Phlos Drumm. grandiilora, atropurpurea, temno škrlatnordeči . Phlos Drumm. grandiilora, Brillant, lesketajoče rožnati, krasni. Phlos Drumm. grandiflora, coccinea, škrlatni s temnim očesom . Phlos Drumm. grandiflora splendens, lesketajoče karmezin, z belimi zvezdicami. Phlox Drumm, nana comp., pritlikavi floks, v krasni mešanici, višina 15 cm. Tvori enakomer¬ ne, okrogle grmiče, ki so popolnoma pokriti s cveti. Izvrsten za gredice in tudi za gojenje v loncih.. , , Phlox Drumm, nana comp., Ognjena krogla, sve¬ tlikajoče škrlatne barve. Phlox Drumm. cuspidata, zvezdnati floks, z ostro nazobčanimi cveti, zelo lep za šopke. Vi¬ šina 30 cm. Phlox Drumm. cuspidata in fimbriata, v naj¬ boljši mešanici .. . . Phlox Drumm. decussata (perennis), vrtni floks, zelo odporen proti mrazu, izbran iz najlepših, velikocvetnih vrst. Seme kali dolgo, često šest do dvanajst mesecev .. Phlos Drumm. hortensiillora, rožnati, srednje- visoki, izredno bogatocvetoči, ..zelo učinkoviti. Višina 20 cm. Phjsalis Francheti (Volčje jabolko, češnja). Tvori velike oranžnordeče mešičaste plodove. Krasna, okoli 60 cm visoka rastlina. Sejemo jo v toplo gredo ali v lončko spomladi. Po pikiranju .io presadimo na prosto, kjer trajno raste, da jo le plevela varujemo. Zelo pripravna je tudi za gojenje v loncih. Plavica glej Centaurea št, 27541 12-— 14-— 14--— 14-— 14-— 14- — 14-- 26- 28-- 14'— 24'— 36'. 26'- 14 — P— T50 1-50 1-50 1-50 1-50 1-50 1- 50 2- 1-50 1-50 1-50 1-50 1-50 76 O4890k 4891k 4892k 4893k 4894k Semena za polje in Tri — S e t e r & K o m p., L jnbljana Primula obconica grandifl. (Jeglič.) Te vrste jegliče sejemo v času od januarja # do maja kakor pač želimo imeti cvetje, jeseni, pozimi ali spomladi. Seme vsejemo v rahlo, peščeno zemljo, pognojeno z zmesnim gnojem ali pa v zemljo iz toplih gred. Lisnato, gozdno in barsko zemljo od¬ svetujemo, ker v tej zemlji seme slabo ali sploh ne kali. Seme pokrijemo kvečjemu toliko, kolikor je se¬ me debelo. Setev postavimo v mlačno gredo in po¬ krijemo s šipo. Najbolje je, ako imamo te posode osem do deset dni v temi. Enakomerna toplota, pri¬ bližno 12° R, enakomerno zalivanje ter čuvanje pred solnčnimi žarki so predpogoj za dobro kaljenje. Pri pravilnem postopanju kali seme 90 do 95°/o. Samo en¬ kratno, tudi delno izsušenje povzroči dvomljiv uspeh setve. Seme vzkali v štirinajstih do dvajsetih dneh. Nadaljnje postopanje z rastlinami je tako kot pri kitajskih jegličih. Višina 30 cm. Primula obconica grandifl., krasna mešanica naj¬ lepših barv. Te vrste ni tako težko vzgojiti, ka¬ kor Primula obconica grandifl. gigantea, ki cvete vso zimo neprenehoma zelo bujno. Zato jo zelo priporočamo za rezanje in za gojenje v loncih 4 *— Primula chinensis fimbr. (Kitajski jeglič, trobentica.) Primula obeonica grandifl. crispa, krasna no¬ vost, z lepo nakodranimi in nagubanimi cveti . Primula obconica grandifl. fimbriata, pramena¬ sta, krasna mešanica.— lo¬ to-— Kitajski jeglič sejemo spomladi do začetka julija, v lonce z rahlo, peščeno, kompostno ali lisnato zem¬ ljo. Do skalitve imamo lonce na senčnatem prostoru in stalni vlagi. Mlade rastlinice nekolikokrat piki- ramo, kasneje pa presadimo najprej v male. potem pa v večje lonce, višina 25 cm. Primula obconica grandifl. alba, velikocvetna, bela... 4 -— O 4940k Primula chin. fimbr. pramenaste barve v krasni mešanici. 190 -— 4— Primula, obconica grandifl. rosea Ronsdorfer, velikocvetna, lepa, svetlorožnata, trajnocvetoča, izvrstna za vse namene. 4-— 04948k 4950k Primula chin. fimbr. alba, snežnobela . . . . Primula chin. fimbr. alba magnifica, čistobeLa, z rumenim očesom. 4'" 4 —- 4895k Primula obconica grandifl. hamburška, cenjena radi ranega cvetja jeseni. Ima velike posamezne cvete, ki so svetlorožnati do temnordeči. Pozimi preneha cveteti. 4896k Primula obconica grandifl. karmezin Ronsdor¬ fer, temnordeča, svetlikajoče se temnokarmezi- naste barve, izvrstna za prodajo v loncih. Po barvi je mnogo lepša kakor marsikatera pod imenom sanguinea in atrosanguinea, ki jo po¬ nujajo ..• . 4910k Primula obconica gigantea rosea, rožnata . . 4914k Primula obconica gigantea, Lososova kraljica, slabotnejše rasti, ampak bogatocvetoča. Novost iz vrste gigantej. Izredno čiste, lososovorožnate barve z lepim, zelenim očesom ....... 4915k Primula obconica gigantea karmesina, svetlika¬ joče se karminastordeče barve. 4920k Primula obconica gigantea lilacina, temnolila . 8 -— O— 4 -— lO— lO— 10 — Primula obconica 6 -- 4925k Primula obconica gigantea, orjaškocvetna, vse barve mešane . 4957k 4960k 4962k 4965k O4970k Primula chin. fimbr. Befianee, krasna, nova vrsta, temnordeča, s temnim očesom. Primula chin. fimbr. Granat, temno krvavo- rdeČa, krasna. Primula chin. fimbr., Jutranja zarja, krasna no¬ va vrsta, izredno močne rasti, cvete zelo lepo. Cveti so nežnorožnati in orjaški. Primula chin. fimbr. coerulea, modra, krasna . Primula chin. fimbr. fl. pl., polnjena, pramena¬ sta, mešanica.. Purmanov kljun glej Amaranthus št. 2090! 5668 Pyrethrum parthenif. 5615 Pyrethrum roseum hybr. aureum grandiflora O5000m* Pjrethrum parthenif. aureum, z ziatorumenim listjem... 6003m* Pjrethrum parthenif. aureum laciniat, rezljan . 6015® Pjrethrum roseum hjbrida grandiflora, krasna mešanica, velikocvetna trajnica ... P. parthenif so splošno znane, zlatolisnate rastli¬ ne, velike vrednosti za obrobke In za blazinaste gre¬ dice. Marca jih sejemo v toplo gredo, kasneje jih pikiramo, maja pa presadimo. Višina 30 cm. P. hybridum so dragocene trajnice, ki dobro pre¬ zimijo. Njihovo cvetje je na dolgih pecljih in traja dosti časa, zato ga uporabljajo za šopke. Aprila, maja ali junija jih sejemo v gnojno gredo, kasneje pikiramo, avgusta ali septembra pa presadimo na prosto. Višina 80 cm. 10 — 1 " 10 — 1 " 28 -— 1 ’ 5 ° 77 10 g j POTC. 5125 Rndbeckia bieolor superba 5133 Salpiglossis variabilis grandifl. 5125mf Rudbeckia bieolor superba, silno bogatocvetoča, dolgo pecljata cvetica za rezanje. Cveti so ve¬ liki zlatorumeni s temnorjavo liso. Višina 60 cm 14' •50 Behmania angulata, lepa okrasna rastlina za skupine. Cveti, ki so svetlorožnati in zvončaste oblike, se često vzdrže dva do tri, tedne. Vi¬ šina 60 cm. Ce jo sejemo jeseni, jo moramo prezimiti v za bojih z vlažno zemljo, ki jih imamo v prostoru, kjer ne zmrzuje. Spomladi pa presadimo rastline na pro- sto. Ce jo pa posejemo maja ali junija, cvete čudo¬ vito lepo pozimi, ne sme pa biti v toplejšem prosto¬ ru. kot oinerarije. 2-50 Beseda odorata Machet 5030 Beseda odorata grandiflora Reseda odorata. (Rezeda, bojka.) Beseda je izvrstna rastlina za gojenje v loncih in na prostem. Za gojenje na prostem sejemo rezedo aprila, na stalno mesto; za gojenje v loncih pa mar¬ ca ali kasneje v lonce. Pregosto setev večkrat raz¬ redčimo. Višina visokih vrst je 30 do 40 cm, višina nizkih pa 20 cm. " 5025 + .(5600) »5030f (5601) 5037+ 5038+ & 5040 + (5615) 5042+ ^5043-j- 5045f Reseda odorata, prijetno dišeča. Reseda grandiilora, velikocvetna, mešana . . . Reseda grandiilora Bismarck, zboljšana Machet, izredno lepa za lonce in siljenje.. Reseda grandiilora Goliath, temnordeča, orja¬ ških lat in močne rasti. Reseda grandiilora Machet, z velikimi, širokimi latami in rdečkastimi cveti, izvrstna za gojenje v loncih... Reseda grandiilora Bevetnajststo, rumena, iz¬ redno bogatocvetoča, nizka, kompaktna, zelo pri¬ pravna za gojenje v loncih. Reseda grandiilora ameliorata aurea eomp., zla- torumena . .. Reseda grandiilora pumila erecta, rdečecvetoča, nizka, kompaktna, izredno pripravna za gojenje v loncih. P— P— 1-50 1-50 P-- 1-50 P— 1-50 5050+ 05052+ 50600 5075m O5077m 5078+ O5080m 5100m 5105m •5110m (5645) 5115m 5117t 5119® 2 -— 3-— 18’ — 14 ' — 4 ' — 22 -- 10 -— 18-- Reseda grandiilora Machet Rubin, lesketajoča se bakrenordeča . Reseda grandiilora Victoria, z rdečimi cveti in svetlozelenim listjem. Rheum paJmatum tangutieum, tatarska orjaška listnata rastlina, na prostem zelo vzdržna z rjav- kastordečimi listi, tudi kadar cvete, je izredne lepote. Višina 200 cm. Rhodante maculata, velikocvetna, rožnata s tem¬ no sredino, zelo lepa suha roža, krasna za vrt, kakor tudi za gojenje v loncih. Višina 30 cm . Rhodante Manglesi, rdečkasta. Rhodante maculata alba, bele barve, višina 30 cm Rhodante enojne vrste, mešane. Suhe rože sejemo aprila v gnojno gredo ali v lonce z lahko, peščeno, gozdno zemljo. Maja jo pre¬ sadimo v dobro pripravljeno gredo z rahlo, nekoliko peščeno zemljo. Ricinus borboniensis arborens (kloščevec), dre- vesnat.. . . Ricinus Gibsoni, krasna listnata rastlina . . . Ricinus sanguineus, krvavordeč, najlepši za sku¬ pine . Ricinus zanzihariensis enormis, tvori orjaške, rdečkastorjave liste. Krasen za skupine . . . Ricinusi so bujno rastoče listnate in dekorativne rastline z orjaškimi listi, podobni araliji. Bieinus sejemo marca ali aprila v lonce ali skledice in jih postavimo na toplo. Mlade rastlinice presadimo po¬ samič v lončke, ki jih imamo v začetkn na toplem In v zaprtem prostoru ter jih polagoma privadimo na zrak. Konec maja jih presadimo v rahlo in gnoj¬ no gredo. Ce jih od časa do časa zalijemo s tekočim gnojilom, dosežejo izredno višino. Rochea falcata, učinkovita, škrlatnocvetoča, tržna rastlina. Višina 40 cm. Sejemo jo od marca do maja v lonce, v mešanico stare listnate, gozdne in peščene zemlje; setev pokri¬ jemo s šipo. Kasneje presadimo sadike v male lon¬ ce s peščeno zemljo. Zalivati jo moramo le malo, ker ji mokrota škoduje. Rosa polyanta nana mnltillora (pritlikava ro¬ žica). Cvete že šest mesecev po setvi in je od¬ porna proti mrazu. Tvori nizke, močne grmičke, ki so od junija do jeseni posuti s cvetjem. Cvetje je po večini napol polnjeno in nežnih barv, od bele do svetlordeče. Pred setvijo moramo seme izluščiti iz sadov. Setev teh rožic se zelo iz¬ plača. Najbolje je, če jih sejemo rano spomladi v lonce ali zaboje, s peščeno zemljo. Kalijo pa neenakomerno. Ko dobe rastlinice štiri lističe, jih pikiramo, kake štiri tedne kasneje jih pa presadimo na prosto. 78 Semena za polje in vrt — S e v e r & K o m p., Ljubljana O 5130+m Salpiglossis variab. superbiss. grandifl. Krasni kelihasti cveti nudijo lepo barvno sliko in pi¬ sano raznovrstnost, M spominja na orhideje. Ce ga sejemo marca ali aprila, cvete od junija do avgusta, višina približno 60 cm. Krasen je za grede na solnčn i legi. Posadimo ga 20 do 30 cm narazen.. . . 05133fm Salpiglossis variabilis grandifl., izvrstna meša¬ nica .. . 5135f Salpiglossis variab. superbiss. grandifl. rjava z zlatim. 5137f Salpiglossis variab. superdifl. grandifl. Aurea, čiste zlatorumene barve. 5140+ Salphiglossis variab. superbiss. grandifl., vijo¬ lična z zlatim. 5145t Saintpaulia ionantha (Usambara - vijolica). Mi¬ kavna lončnica s temnomodrimi, vijolicam po¬ dobnimi cveti. Cvete obilno in dolgo, celo po¬ zimi, ter dalje poleti. Sejemo jo v času od januarja do maja v toplo gredo ali v lonce. Zelo drobno seme pokrijemo malo ali celo nič. Mlade rastlinice moramo večkrat piki- rati, kasneje jih gojiti v loncih, kakor gloksinije in begonije. Višina 10 cm. 10 g | pore. Din_ 5171 Salvia splendens »Ognjena krogla« O5190m* Sanvitalia procumbens, oranžnorumena, s črno sredino. Če jo presadimo maja, cvete že začet¬ kom junija. Višina 12 cm. Lepa za obrobke in skalnate vrte. O5200m* Sanvitalia procumbens fl. pl., zlatorumena, di¬ šeča, gostopolnjena. 05215+* Saponaria multiflora (milnica), rdeča . 05217* Saponaria multiflora alba, bela. 5218® Saponaria ocvmoides, za alpske skupine, višina 30 cm. . . Saponarija je zaradi nizke, grmičaste rasti ne¬ precenljive vrednosti za gredice in obrobke. Seje¬ mo jo kasno jeseni ali pa spomladi marca ali aprila Višina 25 em. 10 g | poro. Din 5190 Sanvitalia procumbens 5225 Saxifraga hypnoides 5220® Saxifraga lingulata »Leichtlinik (kamenokreč), živahnordeče barve, dražestna cvetka, izredno primerna za obrobke in skalne skupine. Vi¬ šina 70 cm. 5223k® Saxifraga hybrida, Cvetna preproga, lesketajoče se karminašte barve, 20 cm visoka, .krasna za skalne skupine. 5225k® Saxifraga hjpnoides, bela, 15 cm visoka, krasna za blazinaste gredice. To moramo obilno zalivati in je ne preveč izpostavljati solnčnim žarkom . Saxifrago sejemo od aprila do julija v lonce z lahko peščeno zemljo. Zelo drobno seme pokrijemo prav malo z zemljo in ga nalahno potisnemo. Zali¬ vamo previdno in zmerno ter setve nekoliko zasen¬ čimo, kasneje pa rastlinice pikiramo. 4— 6 '- 6 ’ — Salvia. (Kadulja.) Kadnljo sejemo marca v toplo gredo, če jo pa sejemo v lonce, jo moramo postaviti na topel pro¬ stor. Kasneje sadike pikiramo, konec maja pa pre¬ sadimo na prosto. Kadulja ljubi solnčno in zavetno lego. S. argentea in patens sta večletni. 6160® Salvia argenta s srebrnobelimi listi, višina 120 cm 05162mk Salvia coccinea, svetlordeča. 5103m Salvia farinacea, ima dolge, svetlomodre kobu- ljaste cvete. Izvrstna za rezanje ...... 05165mk Salvia splendens s krasnimi, škrlatnordečimi cveti, višina 60 cm. 5170mk Salvia splendens »Ognjena krogla«, krasna, ve- likocvetna, ranocvetoča, tvori kroglaste, 40 do 50 cm visoke grmiče s krasnimi cvetnimi latami škrlatnordeče barve ... . 5171mk Salvia splendens »Ognjena krogla«, nemška se¬ tev. Najboljša in najranija, velikocvetna kadu¬ lja. Izvrstna je za skupine na solnčni legi. Ako jo sejemo januarja v skledice in kasneje pre¬ sadimo v majhne lonce, cvete od konca maja dalje vse poletje v krasni, svetlordeči barvi . . 12 -— 10 -- 14-— 18 - 20 - 50-— D— D— 1-50 1-50 2 -— (Udoviča, blažeč.) Scabiosa. 5176mk Salvia splendens Curih, svetlordeča, 30 cm vi¬ soka . O 5180k Salvia patensis, s sinjemodrimi cveti, višina 75 cm ... . 52-— 2-— 72-- 2-50 Zelo hvaležna poletna cvetica, ki se izvrstno po¬ da v skupinah. Marca ali aprila jo sejemo v toplo gredo ali v lonce, maja jo pa presadimo na prosto. Sejemo jo pa tudi lahko neposredno na prosto proti koncu aprila v dobro pripravljeno, v zatišju ležečo gredo. Cvete od julija do kasne jeseni. 79 'im Seabiosa atropurpurea major grandiil. H. pl., polnjena, velikocvetna v krasni mešanici, okoli 90 cm visoka. Seabiosa atropurpurea grandillora maxima 11. pl., orjaški Zamorski kralj, črno purpumordeča, krasna za rezanje. Velike važnosti je za žalne dekoracije. Višina 90 cm. Seabiosa atropurpurea nana fl. pl. nizka, pol¬ njena, višina 60 cm. Ta srednjevisoka vrsta je z ozirom na pestrost barv in ustroj najlepša in najdragocenejša, kar je pa premalo znano . . . Seabiosa atropurpurea grandifl. II. pl. »la Fee«, nova, sinjemodra, krasna za rezanje. Višina 90 cm. Seabiosa atropurpurea grandiil. comp. 11. pl. nizka, velikocvetna, polnjena, mešana, višina 45 cm. Seabiosa candidiss. II. p »Snežna kepa«. Udo¬ viče sejemo najraje v mešanici, ker so čiste barve zelo nestanovitne. Samo lepa, bela can¬ didiss. tvori pri tem izjemo ........ 10 g | pore. Din , 6 -— 16-— 10 '— 50 - 14 -- 12 - JU 1- 1-— 1-50 1-— 2 - 1-50 !■— 1 JU 1-50 5320 Silene pendula Bonetti 5352 Solarnim Henderaonii 5304® 05315f* O5320f* #5325t* (5782) OB330t* 5332b 5334f* 5336f* 5350m 5352k 5354k Sidalcea Rosenknospe, polnjeni slez, zelo lepi, rožnatocvetoči grmiči, višina 50 cm. Silene pendula (pokalica), rožnordeča, lepa za obrobke in lonce. Tvori nizke grmiče, 10 do 15 cm visoke, ki so polni cvetja. Silene pendula Bonetti, temnolistnata . . . Silene pendula ruberrima, karminastordeča . Silene pendula, vse vrste mešane. Silene orientalis, temnorožnata, višina 75 cm . Silene pendula II. pl. comp., cveti so nežno lila- modre barve in zelo gosto polnjeni .... Silene pendula II. pl. comp., Damska cvetka, lo- sosnorožnata, nova, učinkovite apartne barve, lepo polnjena. Za rano pomladansko floro jo sejemo od 15. av¬ gusta do 15. septembra, za kasnejšo pa marca ali aprila na prosto. Slak glej Convolvulus št. 2975! Smolnati nagelj glej Viscaria št. 5875! Solanum capsicastrum (rdeči razhudnik), dra¬ žestna lončnica z lepimi, rdečimi sadovi, viši¬ na 50 cm ... Solanum Hendersonii z oranžnordečimi plodovi, izvrstna lončnica, višina 40 cm. Solanum robustum. Spada med najlepše listnate rastline za na prosto s krasnimi rjavordečimi listi, višina 120 cm . .. Sejemo ga kasno jeseni, ali marca do aprila ne¬ posredno na prosto. Ta lisnata rastlina z lepo pisa¬ nimi listi in plodi tvori učinkovito menjavo. Izvrst¬ na je za skupine in za obrobke. Pa tudi kot samska rastlina na tratah. Solanum capsicastrum priporo¬ čamo radi njegovih krasnih plodov za rastlinjak in pa kot sobno rastlino. Marca ali aprila ga sejemo na toplo v lončke ali pod steklo in ga primerno za¬ livamo. Mlade rastlinice presadimo posamezno v lonce, tiste pa, ki že imajo plodove, gojimo še na¬ dalje v loncih ali pa konec maja presadimo na prosto. 5361 Solidago spectabilis 5381 Statice sinnata atrocoor.* 5360® Solidago spectabilis, grmičasta rastlina, zlate barve, ki je v cvetju nepretrgoma od maja do je¬ seni. Višina 75 cm. 5362® Solidago canadensis, rumena, izvrstna zn reza¬ nje, višina 150 cm. 'S V s Seabiosa caucasica hybr. (perfecta), mešanica krasnih barv od temnovišnjeve do rožnatolila. Krasna cvetica za rezanje. Višina 100 cm . . . Seabiosa japonica, zelo velikih cvetov, nežne svetlolila barve, izredno bogatocvetoča. Dasi- ravno je trajnica, jo vendar lahko porabimo kot enoletno rastlino, višina 75 cm. Schizanthus hybr. grandiil., mična velikocvetna hibrida, okoli 30 cm visoka. Schizanthus Misetonensis tvori gostovejnate gr¬ mičke, nad katerimi se dvigajo približno 90 cm visoko, rahle, cvetja polne late od junija do av¬ gusta. Izvrsten je tudi za gojitev v loncih . . . Schizanthus hybr. grandiil. comp. pinnatus, me¬ šani .. Schizanthus sejemo jeseni ali marca neposredno na prosto. Jesenska setev da močnejše in lepše rast¬ line kot pomladanska. Sedum spurium, krasna za gredice, cveti so lila- rožnati, višina 15 cm, za okras oken. Sedum več vrst mešanih, izvrstna za pobočja in jarke . Sedum sejemo od maja do junija v lonce, skledi¬ ce ali v toplo gredo v mešanico zemlje iz tople gre¬ de, komposta in peska. Ko so rastline že precej močne, jih pikiramo. Od srede maja dalje pa lahko sejemo Sedum kar na prosto, v dobro zemljo. Senecio elegans 11. pl. (mali kostriš), bujno cve¬ toči, lep za skupine in obrobke. Sejemo ga aprila v toplo gredo, maja pa presadi¬ mo na stalno mesto. Od julija do jeseni cvete obilno in bujno. SicyoB angulata, ovijalka, ki tvori kumaram po¬ dobne sadeže . Sejemo jo od marca do aprila v primerno toplo gredo ali v lonce. V sredini meseca maja presadimo sadike na stalno mesto. 80 5366t 5374® 5378® 5881m 5382f 5390m Semena za polje in Trt — Sever & K o m p., Ljubljana Sparmannia africana, poznana višina lm. sobna rastlina, 10 g | poro. Din 14-- Sejemo 30 od januarja do aprila v lonce, v meša- nico zemlje iz tople grede, gozdne in peščene. Setev treba dobro zalivati in' nalahko pokriti. Paziti mo- ramo na enakomerno vlago. Spergula piliiera, blazinasta rastlina za tviorenje lepih trat, višina 5 cm. Sončnica glej Helianthug št. 3682! Spominčica glej Myosotis št. 4340! Sporiš glej Verbena št. 5600! Srčki glej Dielvtra št. 3268! Stachys lanata, okrasni grm, z belimi listi, vi¬ šina 60 cm .. 1-50 Statice sinuata atrocoerulea (žrebica), intenziv¬ no izboljšanje stare sinuata, popolnoma temno¬ modra. Izvrstna za suhe zimske šopke. Višina 90 cm 4-— !•— 5412t Sreptocarpus hyhridus Goliath, modri, jako ve- likocvetni. Sejemo jo v travniško zemljo, pomešano s pe¬ skom. Seme je drobno, zato ga ne pokrivamo, tem¬ več ga le na lahno potisnemo. Lonec pokrijemo s šipo in ga postavimo na toplo. Zalivamo previdno z razpršilnikom, da ne odplavimo »semena. Rastlinice pikiramo čimpreje. lOgJjorc. Statice Bonduelli, rumenkasta, višina 90 cm . . Statice Suworowii, z dolgimi klasi in svetlimi, rožnatordečimi cveti. Krasna, 80 cm visoka su¬ ha roža. 3-— 1’— 14’— 1-50 5436 Tagetes patnla nana fl. pl. 5438 Tagetes patnla nana »Oastni križ« Tagetes. 5392mf Statice superba, rožnato nadahnjena, 60 cm viso¬ ka, zelo lepa za široke obrobke ter za sveže šopke 5395® Statice incana nana, mešana, trajnica, nizka, vi¬ šina 35 cm.. 10-- D— 14 - -- 1-50 (Turki.) Turke sejemo aprila v mrzlo gredo. Cim pože¬ nejo rastline, jih pridno zračimo, da se ne preteg¬ nejo. Od srede do konca maja, ko se ni več bati slane jih presadimo na prosto: visoke vrste v raz¬ dalji 40 do 50 cm, nizke pa 20 cm. 5400® Statice tartarica, trajnica, bela, izvrstna za sušenje 5402f Statice dumosa novost! Tesno zaprti cveti so srebmosive barve, stebla so močna in tanka. Cveti so gosto polnjeni. Ko jeseni uniči nočni mraz vse na vrtu se naha¬ jajoče poletne cvetice in se od teh le tu in tam na¬ haja poedina, tedaj pride v polnem cvetju rezano in prahu obvarovano latje žrebice do polne veljave. Vsled tega naj ne manjka na nobenem vrtu. Eno¬ letne vrste sejemo marca v toplo gredo. Sredi maja jih presadimo na stalno mesto na prosto. Trajnice pa sejejmo maja v mrzlo gredo ter jih oskrbujemo tako, kot druge trajnice. O5404fm Stevia Lindlcyapa, bela, z živahnim, zelenim list¬ jem, ki se lepo podaja belim cvetom, zato je za vezanje posebno prikladna.. . . O 5405m Stevia purpurea, škrlatnordeča, prijetno dišeča, 50 cm visoka in lepa za sveže šopke, kakor tudi za skupine in obrobke. Radi lepega vonja in krasnih cvetnih kobuljev je vredna vsega upoštevanja. Marca jo sejemo pod ste¬ klo, če jo pa sejemo v lonce, jih postavimo’na toplo. Rastlinice pikiramo, konec maja jih pa presadimo na prosto, na solnčnl prostor. 5408® Stokesia cyanea, z velikimi modrimi cveti, ki sličijo cvetom scabiose. Zelo lepa, višina 40 cm 5410t Streptoearpus hybr. grandifl., mešana, nova, krasna, velikocvetna lončnica za topel rastlinjak in za sobe. Najbolj cvete pozimi, ko ni drugih cvetic, višina 30 cm. 16-- 26'- 40-- 56'— 26-- 1-50 2-— 2 - — 2’50 8 -— O5430fni Tagetes erecta II. pl. (žametnica), visoka vrsta, višina 75 cm... 5432fm Tagetes erecta il. pl. aurantiaca, zlatorumena . . 5433tm Tagetes erecta il. pl. nana aurea, nizka, rume¬ na, višina 45 cm... . 5434fm Tagetes erecta fl. pl. nana, mešana nizka vrsta, višina 45 cm ... . ■efo: 6 -- 18-- T- 8 -- >5436fm*Tagetes patula nana 11. pl., nizka vrsta, me- (5872) Sana, višina 30 cm. 5438tm*Tagetes patnla nana, »Častni križ«, krasna iz¬ redne lepote. Cveti imajo oranžnordeč rob in baržunastorjavo sredino, višina 20 cm .... O 5439tm*Tagetes patula nana striata il. pl., rjava, ru¬ meno črtana. 5440fm*Tagetes patula nana il. pl. Aurora, nizka, ble- dorumena, rdeče nadahnjena, višina 30 cm . . O 5445tm*Tagetes signata pumila, z neštetimi oranžnimi cveti, višina 25 cm • . .. Teloh glej Helleborus št. 3736! 5450® Thalictrum aqualegiiIoIium hybridum, mešanica novih lepih barv, nad 1 m visoki, lepi, krasni grm. 5452® Thalictrum dipterocarpum, cveti so purpurnovijo- liČni, listi pa lepo narezljani, višina 100 cm . . 5460-j-rn Thunbergia alata, z rumenimi cveti. Ta plezalka čudovito učinkuje v obeskih na bal¬ konih, na zidovih in v vrtu, s svojimi malimi zvon¬ častimi cveti. Marca jo sejemo v lonee pod šipo pri zmerni temperaturi. Vzklile rastlinice pikiramo, kasneje jih pa posamič presadimo v male lonce, sredi maja pa na prosto, oziroma v posode kot vi¬ seče, okrasne rastline. Ljubi solnčno in zavetno lego. 3-- 5-— 26-— 7-- 15-— 40-— 60-— 14-— T- 1-50 T- T T-' T 1-50 T- 1-50 2-50 1-50 Brzojavni naslov: Severin — Telefon 23-16, 39-16 81 O B475f§ 5476f* B477f 6478f* 6479+* O6480f§ Torenia Fonmieri grandiflora 5472 Tritoma Uvaria ^68m* Torenia Fonmieri grandiflora, Izredno bogato- » cvetoča, velikocvetna, kompaktna, svetlomodra s temnovijolično liso. Višina 30 cm . . . . '. . 54 - 2 *— Torenia Fournieri Nymphe, svetlomodra s tem¬ nimi lisami, velikocvetna, višina 30 cm . . . . Februarja jo sejemo v lonce s peščeno zemljo ter skrbimo za enakomerno vlago in toploto. Sadike pikiramo, končno pa presadimo po tri v 12 cm ši¬ roke lonce. Ljubi solnčno lego in zadostno vlago. ^70tf Trachymene coernlea (Didiseus), sinjemodri, okrasni kobulji, višina 40 cm.• • ^7l®m Tritoma hvbrida mirabilis . Nova nizka vrsta, ki cvete prvo leto po setvi zelo bogato, v barvah od svetlorumene do ornažnoškrlatne. Izvrstna za re¬ zanje, višina 75 cm. 32*- 108 '— Tropaeolum Lobbiannm hedcraofolium, z ognje- noškrlatnimi cveti . Tropaeolum Lobbianum Princ, temno krvavordeči 10 g j pore. ■ Din _ 3 - 1 -— 3 - 1 -— Tropaeolum Lobbianum Črni princ, črno škr- latnordeči, temnolistnati. 3* Tropaeolum Lobbianum compact Othello (Lili- put), čmordeči, temnih listov, nova nizka vrsta, ki se ne vzpenja ter ima ljubke majhne cvete, višina 25 cm . . .. 8* Tropaeolum Lobbianum compact (Liliput), kras¬ na mešanica. Tropaeolum majus, prvovrstna mešanica, ki se ovija dva do tri metre, cvete pa ima večje ka¬ kor Lobbianum. ^4720 Tritoma Uvaria granditlora, krasna trajnica z 1 m visokimi cvetnimi stebli in krasnimi svetlo- rdečimi cveti, zelo učinkovita za skupine, pa tudi kot samotna rastlina. Tritoma so prave okrasne rastline elegantne rasti. Če jih gledamo iz daljave, napravijo na nas veličasten vtis . . 40’ — Spomladi jo sejemo v presejano, peščeno zemljo. Cvete od septembra dalje. Pozimi jo zavarujemo pred mrazom z listno odejo. ^?8+§ Trichosanthes colubrina. nad 2 m visoka ovi¬ jalka z zanimivimi, jeseni dozorelimi plodovi, ki so podobni kačam. Gojimo jo tako, kot buče in kumare.14’ — Tropaeolum. (Kapucinčet.) Splošno znana lepa ovijalka sten, lop itd. Trop. Lobbianum in Trop. peregrinnm plezata višje in bujnejše cvetita, kakor Trop. majus. Nasprotno je pa majus velikoeveten in odpornejši. Nizke vrste majus nanum so lepe za skupine, obrobke in lonce ter zrastejo 30 cm visoko. Kapucinčke sejemo aprila do maja kar na prosto ter Cveto vse poletje nepre¬ trgoma. Ce hočemo imeti, da rano cveto. jih pose¬ jemo že februarja ali marca v lonce in jih imamo na toplem do maja. ®**4 Tropaeolum Lobbianum 5488 Tropaeolum majus Tropaeolum Lobbianum, prvovrstna mešanica plezajočih, bogatocvetočih vrst. 2* 2 *- 1-50 82 Semena za polje in vrt — Seyer & Komp., Ljubljana 10 g 1 pore. Turki glej Tagetes št. 5430! % Turški nagelj glej Dianthus chin. št. 3138! Scabiosa št. 5240! Heliotropium št. 3730! Večerna krasotica glej Mirabilis št. 4320! Din 5645m* 5650m* 5652m* Verbena hybrida compacta Defiance, ljubka, škrlatnordeča, z ozkimi listi.. Verbena hybrida comp., pritlikave verbene v izvrstni mešanici. Verbena hybrida colossea, nova verbena z orja¬ škimi cveti, mešanica. lOglporfc Din 36 - 32 - 6S- 2-- 2'-r 2 - 5578f Venidium calendulaceuat. zlatorumeni enojni cveti 24- 5579f Venidium iastuosum, orjaška zlatooranžna cve¬ tica s temno sredino, zelo lepa za rezanje, ljubi sončno in suho lego. Višina 80 cm.154- Sejemo ga od januarja do aprila v toplo gredo ali v lonce. Skrbeti moramo za enakomerno zračenje. Aprila presadimo rastlinice na prosto. 1-50 3 -— 5662k 5664® Veronica hvbrida (jetičnik), mešan, navodilo o gojenju je tako, kot je navedeno pri fuksijah, prezimimo jo v prostoru s temperaturo dva do pet stopinj.. Veronica repens, belocvetoča z modrikastim od¬ sevom, za obrobke in skalnate vrte, višina 5cm Veternica glej Anemona št. 2113! 62 -- 4 — 2 '" 6580® Verbascnm olvmnicum (papeževa sveča, lučnik), z orjaško rozeto belosivih listov pri tleh in pri¬ bližno dva metra visokim piramidalnim steblom, ki je cele tedne posuto z zlatorumenimi cveti . Papeževo svečo sejemo spomladi ali junija v toplo gredo ali v lonce. Kasneje jo presadimo na solnčna. rahla in gnojna tla. 86 - 2 - 50 ' 5670f§ Vicia hybrida . (belo sneženo vejevje ali pleza- joča grasica^), je plezalka, ki v resnici s cvetjem pobeli kakor sneg visoke plote in neprestano cvete do kasne jeseni. Sejemo jo marca na pro¬ sto ali v lonce. Cvete od junija dalje in zraste do dva metra visoko. 16 - 1 - 50 ' Verbena hybrida. (Sporiš, zelenjak.) Važno! Ako hočemo s setvijo verben doseči siguren uspeh, jih sejemo februarja ali marca v zabojčke z rahlo, presejano. peščeno zemljo iz gnojne grede. Setev do¬ bro zalijemo, pokrijemo s šipo in postavimo zaboj¬ ček v mrzel rastlinjak (temperatura 4 do 6“ R) ali v sobo v temen prostor. Tu jih imamo 14 dni. šele po preteku te dobe pokrijemo seme z nekoliko peščene zemlje. Potem postavimo zabojček na svetlo, v pro¬ stor s temperaturo 12 do 18" R. Po takem ravnanju seme vzkali. Mlade rastlinice se hitro 'razvijajo. Če jih pikiramo v toplo gredo. Tako vzgojene verbene eveto na stalnem mestu rano in bujno. Višina 45 cm, višina vrste compacta 25 cm. #5600m* Verbena hybrida, zelo lepa mešanica . . . . (6000) 5605m* Verbena hybrida, prvovrstna mešanica . . . . O5610m* Verbena hybrida candidissima, čisto bela . . 5611m* Verbena hybrida, coccinea, rdeča, krasna . . . C>5625m* Verbena hybrida Defiance, temno škrlatnordeča, krasna, drobnih listov.. 5628m* Verbena hybrida Mammut Modri kralj, čisto- modre barve.. . . . ; O5630m* Verbena hjbrida striata, italijanska, mešana . . 5635m* Verbena hybrida Mammut, mešanica orjaško- cvetnih vrst v krasnih barvah. 18 - 16 - 18-— 26 - 16 - 18 - 1-50 1-50 1 '50 1-50 1-50 1-50 83 junija do srede julija v mrzlo gredo ali pa v dobro pripravljeno vrtno gredo, od koder sadike po piki- ranju presadimo na stalno mesto, če sejemo mačehe maja, cveto od junija do jeseni, če jih pa sejemo od junija do srede julija, cveto pa od pomladi dalje. Semena ne smemo sejati pregosto, pač pa potlačiti in na tanko pokriti z dobro presejano peščeno zem¬ ljo. Setev imamo približno 14 dni v temi ter jo mo¬ ramo enakomerno zalivati. Ko rastlinice vzkalijo, jih polagoma privajamo na solnce, jih zračimo in pazimo, da imajo dovolj vlage. Junija in julija po¬ sejane mačehe so lepše rasti in imajo lepše in večje cvete. Da se dobro razvijajo, jih presadimo v dobro pognojeno zemljo in solnčno lego. 10 g | pore. Din Mešanice: #5720b* Viola trie. maxima, mešanica vseh vrst, zelo ( 6060 ) lepa in vzdržna.. . Q5722b* Viola trie. maxima, krasna, prvovrstno cvetje v mešanici .. 05723b* Viola trie. maxima, francoske vrste, mešane . . 5725b* Viola trie. mas ima Trimardeau, orjaška, veči¬ noma trobarvna, cveti so nenavadno veliki in lepo oblikovani.. . 10 g | pore. Din 14— 26— 20 — 20 — 1-50 1-50: 1-50' Pozimi cvetoče orjaške mačehe. 5770b* Viola trie. maxima Psyche. Posamezni cveti so lepo valoviti, nakodrani in peterolisasti. Venčni listi imajo baržunaste, vijoliSastomodre lise in so obrobljeni s širokim, belim robom .... Vrste: Podčrtane vrste so čistobarvne in zato posebno primerne za posaditev preprog (blazin) in za vezanje. 5773b* Viola trie. maxima, Alba pura, snežno atlasovo- bela .. 30- 2-50 2 — Novost! . 57286* Viola trie. maxima, Orjaška elitna mešanica, orjaškocvetne, krasne vrste. Zelo veliki cveti, ki so večinoma peterobarvni, stoje pokonci nad listjem in so krasnih barv . .. 5729b* Viola trie. maxima, Mojstrska mešanica. Ta mešanica v resnici prekaša vse vrste mačeh, ki so kdaj prišle na trg. Zanimive so ne samo radi nenavadne velikosti cvetov, temveč tudi radi njihove rdeče podlage, ki daje tem mače¬ ham čudovit žig. Po pestrosti barv, novosti in svojevrstni lepoti, nadkriljuje ta mešanica vse dosedanje. Cveti s premerom 12 cm niso nikaka redkost. Odlikuje se pa tudi po trpežnosti. Ko že vse druge mačehe jeseni odcveto, je mojstr¬ ska mešanica še v najlepšem cvetju. Q5740b* Viola trie. maxima Bugnots, orjaška z velikimi lisami. Zgornji cvetni listi so večinoma fino črta¬ ni. Krasna velikocvetna vrsta, bogata mešanica temnih, redkih barv. 50- 72— 60- 2-50i 2-50 68 — 40— 80— 54- - 118 — 102 — 26— 26— 26— 26— 26— 26— 26— 26— 2-50 2-50 1-50 [■50 1-50 1-50 1 50 1-50 1-50 1-50 2 '—■ 2 — 2-50 2 — ^08b* 6?O0 6 7lO 6?U >57 13 6714 6?15 6716 671 7 Viola trie. maxima Cassier, tri in petero lisasta, orjaška, ogromnih cvetov, s presenetljivo lepim očesom in raznovrstnih, večkrat popolnoma no¬ vih barv. Viola trie. maxima Modno barve. Krasne nove barve, rdeče, lososove in opekastordeče, tako, da je ta mešanica radi svojih barv najbolj priljubljena Viola trie. maxima Germania, nova valovita, peterolisasta, orjaška mešanica. Cveti so orjaške velikosti in krasne, valovite oblike. Viola trie. maxima Orchidaeflora, krasna vrsta z izredno nežnimi, redkimi barvami in veliki¬ mi, valovitimi cveti. Krasna mešanica . . . . (Viola tricol. max. hiemalis.') Velika prednost te novosti je v tem. da so to¬ vrstne mačehe silno odporne proti mrazu ter da začno cveteti že pozimi in cveto dalje do poznega po¬ letja. Mačehe te vrste imajo prijeten duh, so zelo velike ter se pojavijo že februarja ali v začetku marca, torej znatno prej, kakor ostale mačehe. Viola trie. max. hiemalis Roggli, Alpsko sonce, temnoškrlatna, krasna novost! .. Viola tricolor maxima Roggli, nova orjaško- cvetna vrsta, mešanica.- . . Viola trie. max, hiemalis, Zimsko solnce, svetlo- rumena z lepim, temnim očesom. Viola trie. max. hiemalis, Ledeni kralj, svetle, srebmobeie barve, s temnomodrim očesom . . Viola trie. max. hiemalis, Nebeška kraljica, svo¬ jevrstna, krasna. Svetla ali sinjemodra z ma¬ lim očesom.. Viola trie. max. hiemalis, Marčni čar, temne baržunastomodre barve, orjaškoevetna . t> . . . Viola trie. max. hiemalis, izvrstna mešanica vseh vrst. Viola trie. max. hiemalis, Snežni vihar, nova, snežnobela, odlična... Viola trie. max. hiemalis, Mars, ultramarinmodra Viola trie. max. hiemalis, Helios, čista, zlato- rumena, izvrstna Q5745b* 5748b* 5760b* 5765b* 84 Se t er & Komp., Ljubljana OS774b* Q5775b* #5777b* ( 6080 ) O 5780b* 57S2b* Ob784b* O 5795b* 5797b* 5810b* 5812b* Semena za polje in yrt Viola trie. maxima, Rumena z očesom, zelo lepa 10 g | pore. Din 2(r 1*50 5850b* Viola trie. maxima, Zlati rob, temnorjava, s fi¬ nim rumenim robom in očesom. ' 38 - 5851b* Viola trie. maxima, Cesar Viljem, modra s temnim očesom .... ultramarin- 36' i. Viola trie. maxima, Lord Beaconsfield, krasna, vijolična . 30 - 2* - 5852b* Viola trie. maxima, nigra grandifl. Dr. Faust, črna, lepa za grobove. Kr Viola trie. maxima, Srebrni krajec, purpurna, belo obrobljena. 1 -50 5855b* 5857b* 2 *~ Viola trie. maxima, Trimardeau Adonis, svetlo¬ modra s temnim očesom. 2fr •50 5860b* Viola trie. maxima, Trimardeau, Nevestina dru¬ žica, bela in rožnata, s temnomodrimi lisami, krasna. Viola trie. masima Trimardeau candidissima, čistobela. 55 ' - O 5875f 05876t O 5877t Viola trie, maxima Trimardeau, Kraljica vil, krasna, velikocvetna, svetlomodra z belim robom O.B878f Viola trie. maxima 5815b* Viola trie. maxima Trimardeau Ognjeni kralj, lesketajoča, škrlatna, velikocvetna, spodnji cvet¬ ni listi so ognjeno zlatorumeni s temnorjavim očesom, krasna. 5818b* Viola trie. maxi'ma Trimardeau, Gospa Perret, lepa, vinskordeče barve na beli podlagi . . . 5820b* Viola trie. maxima Trimardeau, Knez Bismarck, svetlorjava marmorirana. 5825b* Viola trie. maxima Trimardeau, zlatorumena s črnim očesom. 28- 48 ' ■ 56' — 48- 5830b* Viola trie. maxima Trimardeau, Goldelse, čista zlatorumena . .. 30- 5835b* Viola trie. maxima Trimardeau, indigomodra, nova, krasna. 28 5837b* Viola trie. maxima Trimardeau, Preciosa, pur- purnovijolična, na osnovi bela, s temnovijolie- nimi lisami, jako velikocvetna. 4 § 5840b* Viola trie maxima Trimardeau, Cesar Viljemi, ultramarinmodra s škrlatnovijoličnim očesom, krasna . . 5842b* Viola trie. maxima Trimardeau, Kardinal, le¬ sketajoča se temnordeča, spodnji cvetni listi so temnolisasti, najlepša izmed rdečih mačeh . . 5845b* Viola trie. maxima Trimardeau, Lord Beacons¬ field (polžalovalka), baržunasto, purpurnovijo- lična z belim robom, prištevajo jo med najlepše 38- 34- 54*— 2* 2 *- 2 -— 5880 Viscaria oculata nana, 5880f Viscaria oculata nana, nova, nizka, v krasni me¬ šanici. Tvori 15 do 20 cm visoke, goste, cvetne blazine v živih barvah. Krasna cvetica za sku¬ pine, lepa tudi za lonce. Vodenka glej Impatiens št. 38001 Volčji bob glej Lupinus št. 41751 24- — 5900S Wahlenbergia grandiflora (orjaška zvončnica), trajnica, okoli 50 cm visoka, z velikimi modrimi cveti zvončaste oblike. Tudi je zelo lepa za ob¬ robke. Sejemo in gojimo jo tako, kakor zvonč¬ nico . 26*~ O5910f IVhitlavia. mešana, približno 30 cm visoka, lepa za obrobke. 16 — 5920t Wigandia caracasaaa. krasna listnata rastlina, ki mora prezimiti v toplem rastlinjaku. Višina 150 cm. Se.iemo jo od januarja do aprila v lonce, v me¬ šanico zemlje iz tople grede, gozdne in peščene. Se¬ tev moramo dobro zalivati, nalahko pokriti in pa¬ ziti na enakomerno vlago. 5940f Keranthemum annuuro fl. pl. polnjene, suhe rože (slamnjače), mešane, če te cvetice porežemo, ko so v polnem cvetju in jih posušimo, so izvrstna tvarina za suhe vence in šopke. Višina 60 cm. Suhe rože sejemo rano spomladi na prosto ali v mrzlo gredo zelo na redko. Rastlinice presa¬ dimo. Cvete od junija do septembra. Zajčki glej Antirrhinum št. 21171 2S- Zlati seboj glej Cheiranthus št. 27981 Zvončnica glej Campanula št. 26501 1 -m p50 f" 10 g | pare. Zinnia elegans fl. pl. (Cinija.j Din Oiniie ne smejo manjkati na nobenem vrtu, ker so všlod dolgotrajne j^tne dobe in velike pestrosti barv zelo potrebne za sknpine. gredice in tobko. Sejemo jih aprila v toplo gredo aii v lonce. Konec maja, ko se ni G bati slane, jih presadimo v rahlo, rodovitno zemljo na solnimi legi. “»ke vrste sadimo v razdalji 40 cm, nizke pa 30 em. Oveto julija do jeseni. 5960 Zinnia elegans II. pl. 5965 Zinnia elegans H. 'in Zinnia elegans enojne vrste, najlepša mešanica, višina 70 cm. 'm Zinnia elegans II. pl. polnjene vrste, v najlepši mešanici, višina 70 cm. 'W Zinnia elegans fl. pl. grandifl. plenissima, gosto polnjena, orjaška cinija v krasni mešanici, ne- nadkriljivo bogata pestrost barv. 'm Zinnia elegans II. pl. alba, bela. pl. grandifl. Okrasne trave, trstike. Dalijske orjaškocvetne cinije. p. Ta nov razred se odlikuje po izredno velikih, polnjenih cvetih, ki so w°dobni novim hibridinim orjaškim dalijam. Posamezni cveti so 12 do 14 cm jj. Premeru, visoko obokani, ki daleč prekašajo do sedaj znane orjaške ci- 0v +* -^ n °žina barv v krasni mešanici je čudovita. Na dolgih pecljih stoječi so trajni in za rezanje izvrstni. Višina 90 em. Dalijska orjaškocvetna cinija, krasna mešanica ^ 7 3f Dalijska orjaškocvetna cinija, zlatorumena . . 5 ® 7 4+ Dalijska orjaškocvetna cinija, karmezin . . . Dalijska orjaškocvetna cinija, bakrenoškrlatna . 5976f Dalijska orjaškocvetna cinija Exquisit, svetlorož- nata s temno sredino., ® 77 + Dalijska orjaškocvetna cinija, rožnata 12 - 16-- 16'- 16 - Kr 16 - K— 1-50 1-50 i'50 1-50 1-50 6002m O6005m #6020 (6270) •6021 (G271) 6023 • 6024 (6277) 6030 Enoletne vrste sejemo konec marca v toplo gredo ali v lonce, sadike kasneje presadimo na prosto. Sejemo jih pa lahko tudi aprila neposredno na prosto na stalno mesto. Večletno cvetice in cvetice trajnice sejemo maja, sadike pikiramo, septembra jih pa presadimo na stalno mesto. Trstiko Arundo in Pampaško travo (Gynerium) moramo pozimi nekoliko pokriti, da ne pozebejo. 6075 Bromus brizaeformis 6100 Gymnotrix Iatifolia 5978f 5979f 5980m 6000m 6001m Dalijska orjaškocvetna cinija, čistobela . . . Dalijska orjaškocvetna cinija Traum, apartne vijolične barve, ki prehaja v purpurnovijolično Dalijska orjaškocvetna cinija, II. pl. atropurpu- rea, temnoškrlatna. Dalijska orjaškocvetna cinija fl. pl. nana, nizka, krasna mešanica, višina 40 cm. Dalijska orjaškocvetna cinija Liliput, Rdeča ka¬ pica, škrlatnordeča 12 '- 8 -— 2 - 2 - — 5--- 3-— Poletne cvetice, za setev na prosto, nizke vrste, mešane. Poletne cvetice, mešane za čebelno pašo . . . Ovijalke in piezalke. mešane. Japonske cvctične vrste, najlepše nizke poletne cvetice, pomešane z najboljšimi okrasnimi tra¬ vami, ki nudijo dolgo trajajoče cvetje ter naj¬ lepše gradivo za šopke itd. Sejemo jih v braz- dice v razdalji 12 do 15 cm od konca marca do maja in jih pokrijemo s tenko plastjo zemlje. Najboljše uspevajo na prostem, solnčnem kraju. Za kvadratni meter je treba tri do štiri grame semena. Dalijska orjaškocvetna cinija Liliput, krasna me¬ šanica pritlikavih einij, približno 35 cm visokih. Cveti so ljubki, mali, zato je ta cinija zelo pri¬ kladna za rezanje in vezanje. Zinnia Haageana fl. pl., polnjena, lesketajoča oranžna, višina 40 cm.. Poletne cvetice za setev na prosto, visoke vrste, mešane.. 86 Semena za polje in vrt — 6065®m Arnndo Donax fol. varieg. (španski ali italijan- trst) z zeleno in belo pisanimi, Širokimi listi, približno 1 in pel metra visoki .. 6G70f Briza inaxima (migalica, tresulja), okoli 40 cm visoka, lepa za travnate Šopke. 6075f Bromus brizaeformis (stoklasna repeča, repu- Ija), lepa okrasna tava za suhe šopke 10 g | pore. Din 8110 Gyneri’jrn argentetan 6112 Hordeum jubatum 8115 Lapirns ovatus 6138 Pennlsetum longistjdum 6115f Lagurus ovatus, z baržunastimi, jajčastimi cvet¬ nimi klasi . 6130f Pennisetum longistvlum, krasna za obrobke in šopke. 6182f Eueppelianum. Sveži, kakor tudi suhi cvetni klasi so lepi za šopke . 7 -- 14 -~ 14- 8140 Stipa ponna ta 6158 Zea japonica tol. varieg. 1 -— 1-50 1-50 Sever & Kamp., Ljubljana V sobah, na balkonih in na vrtu so palme najlepše dekorativne rastlin 0. Seme posejemo v posode s peščeno zemljo ali v jelovo žagovino. Postavim 0 jih na toplo in skrbimo za primerno in stalno vlago. Ker je seme v trdi lupini, kali zelo počasi od štirih tednov do enega leta. Da kaljenje pospe¬ šimo, napilimo ali narežemo pred setvijo lupino na šiljastem koncu. pD zelo trdem semenu pa stolčemo lupino. Vzgoja palm je preprosta. Cim od¬ raste prvi list 10 cm visoko, presadimo mlade palme posamič v cvetlične lončke, pri tem pa pazimo, da bo precej dolga korenina ne poškoduje in da ob steblu le viseče seme ne odpade. Zemlja naj bo lahka, palma ljubi polsenco, zato postavimo mladi nasad na jutranjo lego. Od tretjega lete dalje pa presajamo palme v težko zemljo, kateri primešamo nekoliko reč¬ nega peska. Z rastjo potrebujejo palme čedalje večje posode, kar moram 0 pri presajanju uvaževati. Nikdar pa ne smemo ob presajanju rezati ali krajšati korenin, ker bi usahnile. 6296 Palma Ghamerops excelsia 6296 Chamerops escelsia, najodpomejša sobna palma 6297 Chamerops hmnilis, pritlikava, pahljačasta pal¬ ma, najboljša vrsta za gojenje v sobi .... 6302 Cocos australis, pritlikave rasti, lepa za mrzle rastlinjake in šobe. 6305 Oorypha australis (Livistona), krasna, pahlja¬ Sasta palma, zelo hvaležna za sobe, ker je ne¬ občutljiva proti suhemu zraku in vremenskim spremembam.. 6308 Phoenil canariensis, zelo lepa dolgolistna sobna palma, kali hitro. 6345 Latania borbonica, pahljača, zelo lepa . . . . 6348 Washingtonia robusta, lepa, trdna, dekoracijska palma za mrzle rastlinjake in sobe, poleti pa kot samska rastlina na prostem. 1 -" 1 - 2" 3— 1 — 1 -50 87 Brzojavni naslov: Severin — Telefon 23-16, 39-18 GOMOLJI IN ČEBULICE! Čebulice In gomolje razpošiljamo »amo ob zadosti toplem vre¬ menu. Če Je zima preostro, Je nevarnost, dla iste med potjo zmrznejo ali ^ozebejo. V tem slučaju, sl naročila na čebulice In gomolje samo pred" beležimo za poznejši čas, ko bo vreme ugodneje. Begonije. Dobava decembra do aprila. r , Nobone cvetice ni lažje KO j iti kakor gomoljaste begonije. Njihova upo- aft . i® vsestranska. Z begonijami zaljšamo okna, balkone, grobove in it ar j e. Čudovito učinkujejo na vrtu, na gredicah, zlasti pa na obrobkih v skupinah. y Gomoljaste begonije ljubijo lahko, pa rodovitno zemljo. Še lepše uspe- če zemljo pognojimo z umetnim gnojem. Uspevajo v vsaki legi, samo .ata ne, kjer žgo vroči popoldanski žarki. Konec poletja so na višku svoje jjP°te. Ko nastopijo hladnejši dnevi, zaostane rast in listi odpadejo. Odslej “O čedalje redkeje in manj zalivamo, končno pa pustimo, da se zemlja '“bolnoma posuši. Tedaj poberemo gomolje iz loncev ter jih brez zemlje "Oložinio v zabojček, ki ga postavimo v suh, pred mrazom varen prostor. Pooinladi posadimo posamezne gomolje v male lonce s peščeno zemljo, pa .". tako globoko, da gledajo gornji deli gomoljov iz zemlje. Ko nekoliko “ženejo, jih presadimo nekoliko globokeje v večje lonce. Gomoljaste be- fPttije potrebujejo precej časa. da odženejo, zato pa kasneje hitreje rastejo 01 «veto. Gostopohuenc. velikocvetne divne begonije 8042 8 O 47 8051 8056 8058 8 O 63 bela . . rumena rožnata škrlatna bakrena temnordeča oranžnoskrlatna krasna mešanica zgornjih barv velikosti: 2 - - 2 -— 2 - 2 -— 2 -— 2 - 2 -— 1-75 2-25 2-25 2-25 2-25 2-25 2-25 2-25 2 - 2-50 2-50 2’50 2-50 2-50 2-50 2-50 2-25' 8136 8138 8139 8140 8142 8143 8149 8157 8160 8161 8167 8197 8199 8205 8211 8214 8219 8233 8238 __ n Jg Fimbriata s polnjenim, valovitim in nako¬ dranim cvetjem: bela. rumena. rožnata. oranžna . škrlatna. temnordeča. krasna mešanica zgornjih barv .... Marmorata, z gostopolnimi lepo pisanimi cveti, mešanica . .. Camelia, gostopolnjena, čudovito lepa, krasna mešanica. Papillon, gostopolnjena, dražestna, nova vrsta, krasna mešanica.. Kosenknospe, nova, krasnih cvetnih oblik polnocvetna, krasna mešanica. Enojne vrste. Enojne, orjaškocvetne. krasne begonije, izbrane. I. velikosti. bela. rumena.. . rožnata . temnordeča. škrlatna. oranžna . bakrena . _ .. krasna mešanica zgornjih barv .... Pri naročilu čebulic iznad 25 komadov od posamezne vrste računamo po ceni za 100 komadov, nad 5 komadov po ceni za 10 komadov in izpod 5 komadov po ceni za 1 komad. I 88 Cristata z enojnimi, bradatimi, zelo lepimi cveti 8279 bela . . . 8285 ramena 8298 lososova . 8299 temnordeča 8301 oranžna 8308 bakrenordeea 8310 krasna mešanica zgornjih barv Crisna s čudovitimi, valovitimi, nakodra¬ nimi, enojnimi, okroglimi cveti: 8319 bela.•. 8323 ramena. 8330 rožnata. 8335 rdeča.. 8340 lososova. 8343 škrlatna. 8351 temnordeča.. 8357 krasna mešanica zgornjih barv .... Viseše begonije polnjene. (Begoma pendula 0. pl.) Uporabno za okras oken in balkonov ali gosto nasajene za skupine. Vzgoja in oskrbovanje, kakor pri drugih gomoljastih begonijah. 8365 bela. 8367 rumena. 8369 škrlatna . ,. 8371 rožnata. 8375 krasna mešanica zgornjih barv 3-— 3-— 3’— 3'— 2'75 3-25 3-25 3-25 3-25 3- 3-50 3-50 3-50 3-50 3’25 Bogatocvetoče pritlikave begonije. (Begoma semperflorens.) Krasne nove vrste z majhnimi Številnimi cveti, čudovito učinkujejo f nninah. oh roki n in Ion h Gloksinije so krasne cvetice za lonce z lepimi zvončastimi cveti razno¬ barvnih tonov, čudovite lepote. V marcu, čo želimo kasnejšega, cvetenja, tudi kasneje, posadimo gomolje gloksinij v plitve zabojčke,'v šoten zdrob, pomešan s ^peskom in jih postavimo na toplo in svetlo. Ko se gomolji uko¬ reninijo, jih presadimo z zemeljsko kepo v lončke od 8 cm, v mešanico lahko zemlje, ki sestoji iz dveh delov travniške, enega dela listnate, pol dela iz tople grede in pol dela mivke. Posadimo jih samo tako globoko, da je gomolj tik pod površjem zemlje. Ako ima gomolj več odganjkov, odlo¬ mimo šibkejše in pustimo le dva do tri močnejše. Še preden prerastejo ko¬ renine lonec, jih presadimo v lončke od 12 cm ter primešamo zemlji neko¬ liko rožene moke. V jeseni vzamemo gomolje iz zemlje ter jih prezimimo v zmerno toplem prostoru na suhem v Šoti. Sončne loge ne prenašajo. Naj¬ boljše uspevajo v polsenčm jutranji legi. Sprememba prostora in obračanje lončkov jim škoduje. 8528 Mont Blanc, snežnobela, velikocvetna . . 8531 Princ Albert, krasne modre barve . . . 8540 Princesa Matilda, bela z modrim, zelo lepa 8543 Cesar Viljem, temnovijolična, z belimi robovi . 8545 Svetli ogenj, škrlatnordeča, velikocvetna . 89 2 — 2-50 2 - — 1- 75 2- 50 1-75 1-50 1- 75 2- 50 1-75 1-75 1-75 1-75 2-25 2-75 2-25 2 '— 2-75 2 -— 1- 75 2 - - 2-75 2 -— 2 -— 2' 2 -— 2- 50 3- — 2-50 2- 25 3- 2-25 2 ' 2-25 3' 2-25 2-25 2-25 2-25 Ikon. 8605 White Giant, odlikovana, snežnobela, ve- likoevetna vrsta. 8607 Peace, bela, kasna. 8608 Willv Wigman z nežno, karminasto sredino 8611 Beli barvni toni v krasni mešanici . . . Rnmene vrste. Brimstone, svetlorumena, ranocvetoSa , . Schwaben, najbolj cvetoča gladijola, ka- narčnorumena, proti sredi rjavopegasta . Leviathan, čislorumena, zelo velikocvetna Yellov Hammer, čis toru mena, ni prav ve¬ likocvetna, zato pa najbujneje cvete . . Rumeni barvni toni v krasni mešanici . . Rožnate in lososove vrste. Amerika, nežno rožnata z vijoličnim od¬ sevom . Lady Boreel, svetlorožnata s škrlatnim grlom v sredini, ki da lep kontrast. Rana in zelo učinkovita vrsta. Wilbrink, rožnata .. Halley, lososovo rožnata s kremrumeno liso, zelo rana. Baron van Wynbergen, lososnorožnata, ra¬ na. Ena najlepših novosti, s svojimi veli¬ kimi in mnogimi cveti ter jo zelo pripo¬ ročamo . Pink Perfection. rožnata. Mar,«chall, lepa, rožnata, velikocvetna in močnorastoča vrsta. Panama, krasna, temnorožnata s krasnimi, velikimi cveti. Trudel Grotz, lososnorožnata z ognjenorde- čimi pikami. Ljubka svetla gladijola . . Rožnate in lososove barve v krasni meša¬ nici . 1- 75 2 - — 1-75 1-50 2-25 2 -— 2-25 2 — 1-75 2-50 2-25 2-50 2-25 2 '- Oranžne in rdeče TTste. Electra, lepa, oranžnobela z malimi, be¬ limi pikami v notranjosti cvetnih listov; odlikovana vrsta. Plitzers Triumph, svetlikajoče, Iososno ci- nobrovordeča . Faust, baržunasta temno karminastordeča, v notranjosti cvetnih listov je svetlo sen¬ čena . Crimson Glow, karminastordeča . . . . Pride of Haarlem, Iososno češnjevordeča Odin, čisto lososovooranžna s svetlo liso na spodnjih cvetnih listih, zelo rana . . Krasna mešanica zgornjih barv . . . . Škrlatnordeče vrste. Flaming Sword, lesketajoče škrlatne barve Frau Dr. Hauff, škrlatna, temnejše nadah- njena, srednjerana. Red Canna, temnordeča, velikanske oblike, visoka in močno rastoča vrsta. Red emperor, ognjenoškrlatna, posebno ve¬ liki cveti, presenetljive lepote in oblike . Princ eps, škrlatnordeča z belimi pikami War, lesketajoča, temnoškrlatna, na spod¬ njih cvetnih listih je prevlečena z belo barvo . 8626 8630 8634 8635 8640 8643 8644 8640 8648 8649 8650 8653 8655 8650 8658 8660 8661 8662 8667 8668 8671 8675 8685 8688 8691. 8694 8695 8696 Gladijole. Dobava decembra do aprila. „ Gladijole spadajo med najlepše in najhvaležnejše cvetice na vrtu. Za "“saditev skupin, pa tudi na sončnih mestih pred grmovjem so gladijole »“led barvne pestrosti in cvetnih lat na dolgih steblih izrednega učinku. rano cvetenje posadimo gladijole že v marcu v lonce, za kasneje pa na r°sto v aprilu do konca maja. Na prostem, na stalnem mestu prezimijo dobro in tudi tiste, ki jih v jeseni posadimo, ako jih odenemo. Vendar j; boljše iz previdnosti, da jih, kadar se listje posuši, vzamemo iz zemlje n .Čebulice shranimo na varnem, suhem prostoru. Za rezanje so posebno ? ri Pravne. Drže se dolgo v vodi, zato jih priporočamo za šopke in v okras- namene. Ker so najlepši okras vrta in sobe. so neizogibno potrebne za “akega vrtnarja in ljubitelja evetie. Urjaškocvetne vrste. Čebule izredne velikosti 2-25 2-25 2-25 2-25 2 '— 2-50 2-50 2-50 2-50 2-25 2-75 2-75 2-75 2-75 2-50 Škrlatni kralj, krasne, temnoškrlatne, než¬ ne barve . Violacea, vijolična, zelo hvaležno cvetoča Kraljica Viljemina, bela, rožnato obrob¬ ljena, zelo ljubka. Tigraste in pisane vrste, lepe, mešane . . Mešanica najlepših velikoovetnih gloksinij 6655 8561 8573 8581 90 Semena za polje in vrt — Malocvetne primulinus vrste. Te eveto približno 14 dni prej kakor orjačkoovetne eladijole. Zaradi le¬ pih barv so za Šopke In vaze nenadomestljive. 8749 8750 8751 8758 8755 8758 8758 8760 Hermione, oranžna, svetlo senčena, zelo lepa ... . Innocence, krembela z belimi prašniki, ljubi senčnato lego. Maidens Blush, krasna, zelo učinkujoča, mesenordeča, odlična za rezanje . . . . Oranžna kraljica, krasna, oranžna prište¬ vajo jo k največjim Primulinus zelo rana Salmonea, lososovooranžne barve, mikav¬ na, odlikovana vrsta .. Scarletta, lepi škrlatni cveti so na dolgih, močnih steblih, najboljša izmed škrlatno- rdečih Primulinus vrst ........ Souvenir, kanarčnorumena, najlepša, čisto- rumena, zelo priporočljiva. Krasna mešanica najlepših Primulinus vrst, krasnih barv. Se t er & Ko mp., Ljubljana Montbrecije. Dobava decembra do aprila. IDO kom. 10 kom. Din Montbrecije so_ čebulice, ki po lepoti v živih barvah stoječega cvetja latah. narojajo najlepšo skupino. Porabne so tudi za obrobijenje gredic * gladijolami in za šopke. Ker niso popolnoma odporno proti zimi, jih ode- nemo ali pa v jeseni izkopljemo in čebulice shranimo v suhi kleti. I’oini> 0 _ žujemo jih s semenom ali pa z mladim čebulnim zarodom. Seme sejemo d® toplem v posodice ter presadimo rastline v maju na prosto. Stare in ml® 00 zarodne čebulice posadimo v 5 cm globoko, v dobro in gnojno zemlje " marcu. Ako rasto nad tri leta na enem mestu, jih moramo presaditi. 8762 Montbretia crocosmiaeilora, krasna, oranž- nordeča, naglo in bujno cvetoča . . 8763 Imenitna mešanica, sestavljena iz krasnih vrst in barv. Tuberoze. •25 •25 —•35 -•35 Dobava februarja do aprila. čebule posadimo v času od marca do maja v 12 cm široke lonce s® 1 ® 0 tako globoko, da gleda čebulin vrat Iz zemlje. Zemlja naj bo srednjetežk®’ zmes listne in ilovnate, kateri pridenemo nekoliko peska. Dokler čebule ® e odžonejo, kar traja nekoliko tednov, zalivamo poredko in samo toliko, °® je zemlja vlažna ter jih postavimo na toplo. Ko pa odženojn, jih dobr° zalivamo in večkrat tudi z gnojnico. V juniju, ko je topleje, jih prenesem 0 na prosto. Cveteti začno v juliju ali kasneje, kar odvisi od rane in kasu« saditve. Okoli 50 cm dolga cvetna stebla privežemo k palčicam. Deževn? vreme povzroči gnilobo cvetja, zato. jih ob takem vremenu prenesemo P°° streho. Tuberoza zasluži po lepoti belega cvetja in čudovitem vonju predo° 8 ^ pred drugimi čebulnicami. - -r/ 8764 Biser, polnjena, bela, prijetno dišeča . . 6-50 6-75 Canna indica Dobava februarja do aprila. Kane spadajo med najbolj učinkovite cvetice v skupinah, gojimo jih P a tudi posamezno v loncih. Kakor že hočemo imeti preje ali kasneje cvetoč® kane, posadimo gomolje, ki so podobni korenom, od februarja do aprila ^ lonce in jih postavimo na toplo. Ko odženejo, ali lahko že prej, razrežem® gomolje, vendar tako, da ima vsak del najmanj en odganjek. Kane potrO' simo z ogljenim prahom, da ne gnijejo. Lonci morajo biti tako veliki, da je okrog gomolja še nekoliko prostora. Zemljo pripravimo težko, to je dve tretjini iz tople grede in eno tretjino ilovnate s primesjo nekoliko peska. Z naraščajočo toploto v pomladi jih utrjujemo z zračenjem in konec maja ali v juniju jih posadimo na prosto v dobro in pognojeno zemljo. Ako jib gojimo v loncih, jih moramo med letom gnojiti. V jeseni, pred slano, ji* 1 prenesemo v sobo, kjer eveto še dalje. Ko odcveto, jih čedalje manj zali' varno in ko listje usahne, odrežiemo stebla nekaj centimetrov nad gomoljem* očistimo korenine zemlje in jih prezimimo na zmerno vlažnem pesku, v kleti. Ravno tako prezimimo tiste, ki so posajene na prostem. Cim prej gomolji zaspe. tem ranije jih lahko posadimo spomladi. 91 fres 8768 8767 8768 8768 8770 Brzojavninaslov: Severin — Telefon 23-16, 39-16 100 kom.jlO kom.] 1 kom. 100 kom. 10 kom. 1 kom. Kraljica Charlotte. Listje Je zeleno, cveti so cinobrovordeči ter široko obrobljeni z eitronastorumena barvo. Višina 70 do 90 cm Ognjeni ptič. Najlepša znana vrsta, listje je zeleno, cveti so zelo veliki, briljantno- rdečs barve. Višina 1 do 1.26 m . . . . Din T- 7-50 7-50 8 -— 8771 L Plemenite ali kaktusove dalije. Andreas Hofer. Cveti so orjaške velikosti, oblika cvetnih listov je neprekosljivo lepa, barve je živahno rožnate z lesketajočo sre¬ dino. Vrsta za rezanje v velikih množinah. Višina 110 cm . .. Din 14 -— 15 -- 16 - - Abel Chatenay. Listje je purpumordečo, cveti so veliki, okrogli, oranžnordeči, bolj živo nadahnjeni. Višina 70 do 90 cm . . Marelična. Cveti so mareličnorumeni, eno¬ barvni, listje je purpurnordeče, višina 1 do 1.25 m ... v. Burbank. Listje je zeleno, cveti so veliki, ki sliČijo cvetom orhideje, so zlatorumeni in škrlatno oškropljeni. Višina 1 do 1.25 m Francija. Listje je purpumo progasto. Ve¬ liki cveti, ki so podobni orhidejam, so oranžnorumeni s škrlatnim refleksom. Vi¬ šina 1 do 1.25 m ... 7-— 7-— 7-— 7-50 7-50 7-50 8 - — 8-— 8-— 7 -— 7-50 8-— 1 8772 Andenken an Otto Mann, oranžnoopekaste rdeče modne barve z zelo širokimi cvetni¬ mi 'listi. Radi lepih cvetov zelo pripravna za skupine. Višina 130 cm . . . . . . 8773 Schwarzwaldmadel z rumenim, rožnato obkroženim velikim cvetom. Cveti so na dolgih pecljih. Višina 100 cm. li¬ li-— 12 -— 12 - 13 -- 13 - 8774 34 -— 35 -— 14 -— 15 -— 8775 Lord Lambourne, presenetljivo veliki cve¬ ti, ki so lepe zlate barve z opekastorde- čim odsevom. Cveti so brezhibno: obliko¬ vani, višina 120 cm. Alt Wien, čistobela, cveti so zelo veliki, krasne oblike, na močnih steblih. Izred¬ no lepa, višina 120 cm 36 --- 8776 Capri 8881 Jngendpracht Dalije ali georgine. Dobava decembra do aprila. Dalije prištevamo radi krasnih barv in 1 raznovrstnih oblik cvetov, od Jhalih okroglih pomponk do orjaških, kaktusovih in hibridnih vrst pač med {rfjlepše, najplemenitejše in najhvaležnejše cvetiee. Uporabne so za sku- fme in posamezno, cvetje pa za šopke in dekoracijske svrhe. Te cvetice naj gasijo vrtove vsem revnim in bogatim. .. vsled raznovrstnosti cvetov delimo dalije v več razredov. Konec aprna ftd v začetku maja posadimo gomolje kakih 10 cm pod površjem zemlje, rjočnejše in številnejše korenišče gomoljev razdelimo na več delov, vendar da ima vsak del na steblu vsaj en popek. Sami gomolji namreč ni- jrjfjo popkov, zato ne odženejo. Ako pa v marcu predkalimo gomolje, je jfhtev lažja, ker so odganjki vidni, jako uspešno pridelamo dalijeve sa- tudi, ako odrežemo na predkaljenih gomoljih mlade odganjke, ki jih podtaknjence posadimo v male lončke s težko zemljo ter postavimo v toplo gredo. Ko se ukoreničijo in utrdijo, jih v maju posadimo v ze- r°l3skih kepah na prosto. Ob sajenju postavimo vsaki daliji potrebni kol za 5 a snaje privezovanje stebel, da jih teža cvetja in veter ne polomita. Vsaki iSstlinl pustimo največ štiri odganjke, ki jih rahlo privežemo h kolu. Uft lijam ne smemo gnojiti, ker bujnejše cvetejo v nekoliko revni zemlji. - V jeseni, ko slana popali stebla, jih izkopljemo, odrežemo stebla 15 cm »?d gomolji ter spravimo za prezimljenje v neprevlažno klet. Tu jih polo- lI ao na police, na zemljo ali pa jih vložimo v jelovo žaganje ali v pesek. 8771 Andreas Hoier 5775 Alt Wien 8776 8777 8778 8779 8880 8881 8882 8883 Capri. To novost prištevamo k najlepši in najboljši vijolični vrsti. Izredno veliki cveti stoje na zelo dolgih močnih steblih. Odlična vrsta za rezanje, višina 120 cm . Fran Blisabeth Deegeau Izvrstna vrsta za skupine. Veliki cveti so bele barve z lila- rožnatim odsevom. Najboljša nemška vzgo¬ ja. Višina 100 cm. Goldene Sonnc. Čistorumene barve s tem¬ nimi konicami in je z zlatom prevlečena. Veliki cveti stojijo pokonci nad listjem. Višina 120 cm ........... Parademarsck, kričeča dvobarvna novost, pri kateri se opaža, da cvetiee niso vedno enako zaznamovane. Na močnih steblih stoječi cveti so rjavkastordeči, na zlati podlagi, konci cvetnih listov pa so beli. Višina 120 cm .. Harpagon, velikocvetna, lesketajoče se temnommene barve, pokončne rasti in močnih stebel. Višina 100 cm . ■ . . . Jugendpracht, nežnorožnata kaktusova da¬ lija na motnorumeni podlagi. Nežna vrsta. Višina 120 cm .. 23-— 24 -— 11 -— 12 '— 15 -— 16 -— 18 -— 19 -— 11 -— 12 — 18 - - 19 -— Weisser Hitsch, krasna bela dalija, iz¬ vrstna za rezanje. Na močnih steblih sto¬ ječi cveti so na koncu nakodrani. Najlepša vrsta izmed belih dalij. Višina 120 cm • . 28 -— 29 -- Cigarete. Brembele barve z rdečimi konci cvetnih listov. Interesantna cvetica, vendar cvet ni vedno popolnoma pravilen. Višina 120 cm.. Pri naročilu čebulic iznad z $ komadov od posamezne vrste računamo po ceni za ioo komadov, nad 5 komadov po ceni za 10 komadov in izpod 5 komadov po ceni za 1 komad. 25-— 13 '— 17 -— 20 - - 13 - 20 ' - 30 '— 92 Semena za polje in vrt — Se ver & Ko mp., Ljubljana 8885 Forsterchristl, lesketajoče karmezinrdeča, na koncu cvetnih listov bela. Učinkovita dalija in pripravna za vse namene. Vi¬ šina 120 cm. 8883 Rhein. Madel. Krasna dvobarvna dalija, karminrožnata z belimi konci cvetnih li¬ stov. Lepa za skupine. Višina 120 cm . . 8887 Tannenberg. Izredno velika in zelo pol¬ njena krasna dalija, ki stoji na močnih steblih, je vzbudila povsod največjo po¬ zornost. Cveti so krvavordeče barve na rumeni podlagi, ki prehaja v sredini na temnejšo rumeno, konci cvetnih listov pa so zlatorumeni. To novost priporočamo vsled orjaških cvetov in lepe kombinacije barv vsakemu ljubitelju dalij. Višina 120 cm. 8888 Kalif, velikanski, izredno lep škrlatnordeči cvet na krepkih in dolgih pecljih. Višina 120 cm. Abendstimmung, krasne čmopurpume bar¬ ve, zaradi lepega cvetja zelo pripravna za skupine. Višina 120 cm. '%5'i 8892 Fran Oberbiirgermeister 6893 8896 Frau Ida Mansfeld 8897 8898 8899 8900 8901 8902 8903 8904 17- 17 - 20 - 17 - 13' 20 - 16 - 20 - 17- 1 Pri naročilu čebulic iznad 25 komadov od posamezne vrste računamo po ceni za 100 komadov, nad 5 komadov po ceni za 10 komadov in izpod 5 komadov po ceni za i komad. Telefon 23 - 16 , 39-16 93 Brzojavni naslov: Severin 8914 Adler. Krasna, velika, zelo polnjena da¬ lija, Cisto bele barve. Cveti so okrogli, lepe oblike. Za rezanje in za vse namene zelo dragocena, višina 110 cm. 15 -- 16— 17 — 8915 Goldenes Herz, zlatorumena, na spodnji strani cvetnih listov rdečkasta. Izredno lepa za skupine. Višina 120 cm . . . . 15’— 8929 Elinor van der Veer. Najlepša dalija zad¬ njih let. Izredno veliki cveti so lilarož- nate barve in stoje na močnih steblih. Ta krasna dalija vzbuja pozornost na vsakem vrtu, zato jo zelo priporočamo. Višina 120 cm. 12 ’ — 13 ' 8930 Catharina Klein. Zelo lepa cvetica z za¬ vitimi konci cvetnih listov. Krasna vrsta v dveh barvah, temno škrlatno vi jolčasta, konice pa so do polovice bele. Močnih ste¬ bel. Dragocena vrsta. Višina 120 cm . . 21 ' 8940 Bordeaux. Krasne temnordeče barve. Ve- likocvetna, pozornost vzbujajoča vrsta z zavitimi konci cvetnih listov. Lepa za sku¬ pine in za rezanje. Višina 130 cm . . . I kom. 10 kom. Kathlen Norris. Novost, ki jo prištevamo k največjim, velikocvetnim vrstam. Cveti, ki stoje na močnih steblih, so izredno le¬ pe oblike, nežnorožnate barve, ki prehaja v sredini na nekoliko svetlejše. Višina 120 cm. 18 — 19 — 20 — 8911 15 — 19 ' 16 — 20 - 5 komadov 100 kom. [10 kom, 11 kom. 8913 8905 Hera 8907 Orient Hcra. Posebno veliki plemeniti cveti so lepe, lilarožnate barve. Radi ponosno sto¬ ječega cvetja, ki je lepe barve, je ta vrsta dragocena za vse namene. Višina 130 cm Mabel Lavrence, temnordeča z izredno ve¬ likimi orjaškimi cveti. Vsled bujnih cve¬ tov in lepe barve, jo vsakomur priporo¬ čamo. Višina 120 cm. Orient, svetlo škrlatnooranžne barve z ža¬ metnim odsevom, robovi listov pa so zlati. Cveti so zelo veliki in stoje na močnih steblih. Za rezanje izvrstna, višina 150 cm Atna, veliki cveti so krvavordeče barve, lepe oblike in stoje na močnih steblih. Višina 120 cm. 11 ' 19 -- 15 — 12 — 20 — 24 — 16 — 13 — 21 — 25 — 17 — Jersey Beauty. Cveti so krasni, živahni, lososovorožnati, plemenito oblikovani, pr¬ vovrstni za rezanje in za skupine. To vrsto zahtevajo v velikih množinah po vsem svetu. Višina 130 cm ...... 16 — Grossglockner, zelo polnjeni cveti so v sredini krvavordeče barvani, konci cvet¬ nih listov pa so zlatorumeni. Interesantna vrsta vsled lepih barv, ki ne sme manj¬ kati na nobenem vrtu. Višina 120 cm . . 36 — Hollands Glory, lilarožnate barve, zelo lepa okrasna dalija. Višina 120 cm . . . 7 — 8 — 8923 Saturn 8929 Elinor van der Veer 8912 Erfnrt 8918 Jane Cowl ®912 Erfurt. Najlepša okrasna žametna dalija, purpurne modre barve. Cveti so brezhib¬ no oblikovani, orjaške velikosti in stoje na dolgih, močnih steblih. Zelo učinko¬ vita. Višina 120 cm. 19 ' 20 — 8941 Sonnenuntergang, svetlikajoče rdeče bar¬ ve, konci cvetnih listov pa so oranžnoru- meni. Orjaški cveti stoje na dolgih, moč¬ nih steblih. Zelo lepa vrsta, višina 120 cm 8942 Sclnveiz. Dovršeno ravno stoječi cveti imajo divno vijolčasto rožnato barvo, ki prehaja v sredini na ehamois. Izredno lepa elegantna dalija za vse namene. Vi¬ šina 110 cm. Pri naročilu čebulic iznad 25 komadov od posamezne vrste računamo po ceni za 100 komadov, nad po ceni za 10 komadov in izpod 5 komadov po ceni za 1 komad. 17 -- 8918 8923 8928 Jane Cowl. Amerikanska vrsta. Presenet¬ ljivo veliki, zaviti cveti so zlatorumene barve z bakreno sredino, dočim so konci cvetnih listov močnejše barve. Izredno do¬ bra vrsta za rezanje. Cveti imajo premer do 30 cm. Krasna dalija. Višina 130 cm . Saturn, lososovooranžne barve z nekoliko temnejšo sredino. Cveti so prevlečeni z zelo nežno vijolčasto barvo. Intenzivnega učinka. Višina 120 cm.. Mrs. Alfred Seal, nenavadno veliki cveti imajo čudežno lepo, mesnatorožnato bar¬ vo. Cveti stoje na dolgih močnih steblih, visoko nad listjem. Učinkovita novost, vi¬ šina 130 cm . .. 13 — 17 —. Semena za polje in vrt — Se ver & K e rop., Ljubljana —i 8945 8946 8950 8953 8955 8956 8958 8945 Jersey Beacon 8958 Frau Lotte Heitmann Jersey Beacon. Orjaški cveti so krasni, oranžno škrlatnordeči, na zunanji strani rumeni. Radi bujnih cvetov je ta vrsta zelo dragocena. Višina 110 cm ..... Monmouth Beauty. Najlepša okrasna da¬ lija z izvanredno velikim in lepita cvetom, na ravnem dolgem steblu. Barve je temno- rumene. Divna cvetica, katero vsakomur priporočamo. Višina 120 cm. Bercngaria, zlatorumena, oranžno nadah- njena lepa dalija, ki ima plemenito obliko¬ vane cvete. Stoji na dolgih močnih steblih. Višina 120 cm.. Granada. Odlična zlatorumena okrasna da¬ lija, izvrstna za rezanje. Radi krasnih ve¬ likih cvetov in učinkovite barve, ne sme ta cvetica manjkati na nobenem vrtu. Vi¬ šina 130 cm.. Ave Maria. Snežnobela dalija. Stoji na dolgih močnih steblih. Dragocena vrsta za rezanje in za skupine. Višina 120 cm . . Japannische Sonne. Posebno veliki pleme¬ niti cVeti so rumene barve, rdeče šatirani. Radi ponosno stoječega cvetja, ki se dviga visoko nad listjem, je ta vrsta zelo drago¬ cena. Višina 140 cm. Jupiter, svetlikajoče oranžne barve s tem¬ nejšim odsevom. Zelo velika in izredno polnjena lepa dalija na močnih steblih, višina 120 cm. Pran Lotte Heitmann. Ljubka cvetica, lepe lososovorožnate barve. Izvrstna za reza¬ nje in skupine. Višina 120 cm 18' 22- 18' 20 - 21 ' - 13 — 8998 Borkum 9980 Mrs. I. de Ver Wamer 100 kom. |10 kom. 11k£®^ Din 12 '— 18 - 18- 18— 11 — 15 — 19 '— 13-— 19 '— 120 ' 20 -- 14 - 35— 11 — 19- - 13— 19 - 19 — 12 - 16 — 20 - 20- 13 - 17 - 36 - 12— 15— IS¬ IS— 11 — 11 - 20 - 14- 10 — 16 - 16 — 16 — 12— 12— 37— 13 — 21 — 15- 11 - 17-- 17 - 17- 13- 13- t Pri naročilu čebulic iznad 25 komadov od posamezne vrste računamo po ceni za 100 komadov, nad po ceni za 10 komadov in izpod 5 komadov po ceni za 1 komad. 5 komadov 95 Brzojavni naslov: Severin — Telefon 23-16, 39-16 ^3 Kohort Trpat 9014 Island ®®13 Robert Treat, cveti imajo do 25 cm v pre¬ meru, češnjevordeča ,na koncih karmina- sta. Višina 120 cm . . ,. Island, zelo veliki cveti so rdečkastorjave barve s temnejšo sredino, ki se ponosno dvigajo visoko nad listjem. Dragocena vrsta, ki se odlikuje po izredno bogatem cvetju in vzdrži zelo dolgo. Na svetovni razstavi si je pridobila ta novost prvo me¬ sto. Višina 120 cm. ^15 Margaret Woodrow Wilson, bela z nežno- vijolčastim odsevom in rožnatolila barve na zunanji strani. Izredno velika cvetica, ki ima premera do 25 cm. Višina 110 cm ®®19 Rapallo. Ploščati cveti so posebne maha- gonijevordeče barve z zlatorumenimi ko¬ nicami. Višina 110 cm. III. Dalije, lokvanjske oblike. ®92l Pnppenfee je pozornost vzbujajoča loso- sovorožnata na oranžni podlagi, dočim so konci cvetnih listov lila nadahnjeni. Vi¬ šina 80 cm.j Lachtaubchen, krasna, lilarožnate barve na beli podlagi. Višina 90 cm. IV. Okrogle dalije. Aida. Veliki, dobro polnjeni cveti stoje na zelo dolgih, močnih steblih in so zelo vzdržni. Barve črnopurpurne, v sredi bar- žunaste, ki proti robu preide v amarantno- rdečo. Višina 110 cm ........ Stolze von Berlin, krasna, rožnata, poseb¬ no bogatocvetoča, izvrstna, velikocvetna vrsta za rezanje. Višina 110 cm . . . . 9-— 18-- 9- 9-- 14-- 12 '- 7-— 10 *- 19-— 10 -— 10 -— 15 -— 13-- 1P 20 -— li¬ li-— 16-- 14-- - Pompon dalije Čudovita cvetica (Arum cornutum). Dobava decembra do maja. Interesantna čebulnica, cvete brez vode ln zemlje! So nekatere evetiee_ čebulnice in gomoljnice, ki v svoji domovini cveto ob največji suši, najbrže iz potrebe, da se v istem času po žuželkah oplode, ali pa, kor bi ne moglo za časa dozoreti njih seme. Izmed teh je najlepša čudovita cvetica. Ce postavimo čebulico v topli sobi pozimi na mizo ali krožnik brez zemlje in vode. odžene do 80 cm visok, temnorjav cvet. Nabira si namreč vlago iz zraka, hrano pa iz čebulice. Cvete pa tudi, ako jo po¬ zimi posadimo v lonček s težko zemljo, ali pa spomladi na prosto. 9049 Veliki gomolji . . . 9050 Srednjeveliki gomolji Mali gomolji . . . 9051 12' HI & I 13 - 11 - 7-- 14- 12 - . 8 -- Pri naročilu čebulic iznad 25 komadov od posamezne vrste računamo po ceni za 100 komadov, nad 5 komadov po ceni za 10 komadov in izpod 5 komadov po ceni za 1 komad. 96 Semena za polje in vrt — . IGO km. [ID kom.; 1 kom. Amaryllis. v™ Dobava decembra do aprila. Cveti te cvetice stoje na 20 do 30 cm dolgih pecljih, ki so obdani s temnozelenim, pasastim listjem. Cvete spomladi do začetka poletja. Kakor vse čebulnice, ljubi tudi težko zemljo, ki jo pripravimo iz enega dela listne zemlje, enega dela iz tople grede, enega dela ilovnate ali travniške z dodatkom nekoliko peska. Presadimo jo po odcvetenju. odstraniti pa smemo le stare odmrle korenine. V jeseni, ko konča rast listja, začne rast¬ lina počivati. Tedaj nehamo z rednim zalivanjem in jo zalivamo le toliko, da je zemlja vlažna, ker korenine rasto dalje. Odslej ji določimo poljuben prostor,- kjer ne zmrzuje. V februarju ali marcu jo prenesemo na toplo, ne smemo jo pa še redno zalivati. Šele, ko se prebudi in začne odganjati cvetni popek, jo redno zalivamo s toplo vodo. Vzporedno s cvetom, rastejo Caila ali bela vodna lilija. Dobava oktobra do marca. 9067 9059 9060 Stnttgartski biser, goste in nizke rasti, zraste približno 40 cm visoko. Lepo obli¬ kovani cveti so snežnobele barve. Cvete tudi pozimi v sobi in je kot sobna rastlina zelo priljubljena. Gojimo jo v 12 cm pre¬ mera širokih loncih, v težki zemlji ter ljubi dosti vode. V preveč topli sobi se listje pretegne. Aethiopica, prav tako hvaležna cvetica, ki je pa še bolj skromna in odporna, kakor zgoraj imenovana. Elliotana, rumena . .. 6 -— 20 - - Iris Se v er & Komp., Ljubljana Iris ali perunika. 100 kDm.jlO komjjj* Dobava septembra do marca. i i I Malo je trajnic, ki bi kazale tolikšna raznovrstnost in lepoto, kato 1 E erunika. Cvetje, ki zraste v maju, je raznobarvno in naliči orhidepaj"' dubijo sončno lego in vlažno zemljo. Kjer pa je zemlja suha in pešcem jim pomagamo z izdatnim zalivanjem. Perunike so pripravne tudi za » ljenje ter jih v ta namen posadimo v lonce. 9062 Kaempferi, mešani 9064 Germanica, mešani 2 -— 1-25 2-25 1-50 2-50 1-75 9065 Oxalis esculenta. (Srečna detelja.) Dobava septembra do aprila. Posebno jo priporočamo za gojenje v lon¬ cih. V kratkem času zraste iz gomoljčkov zelo ljubka, štiriperesna deteljica, ki je zelo mikavna in primerna za darilo. Tudi za obrobke na vrtu je uporabljiva zaradi listja in rožnatih cvetov, ki so zelo učin¬ koviti . -•15 -•20 -•25 Lilium ali lilija. Dobava decembra do aprila. 1 1 J Lilije so cvetice krasnih barv, od najčistejše bele do najtemnejše k&f' minastordeče, so pa tudi pisane. Kadi krasnih barv in cvetnih oblik so za vrt in sobo predmet, s katerim se lahko ponašamo. Cveti stoje na visoke#* močnem steblu. Pri sajenju v lonce ali na prosto pazimo, da čebulice pol?' žimo zadosti globoko v zemljo, t. j. kakih 10 cm globoko in nasujemo nanj® le toliko zemlje, da čebulice pokrijemo. Ko zraste lilija nad rob lončki* ali na prostem nekaj nad površje, zasujemo praznino ofb njej z zemljo. Z® prebrano lilij so namreč najvažnejše tiste korenine, ki zrastejo na stebljj v zemlji nad čebulico. Lilije najbolje uspevajo v rahli, humozni ali pa/ ilovnati zemlji, pomešani s sprstenelim gnojem in peskom. Vsako četrto leto, poleti, ko se stebla posuše. Čebulice presadimo. One lilije, ki jih flfj*’ jimo v loncih, moramo tudi spraviti čez zimo v vlažen pesek, ker lilij® ne prezimijo na suhem. M74 Lilium regale - -—---- Brzojavni naslov: Severin — Telefon 23-16, 39-16 97 9067 9068 9072 9074 9075 Lilium auratum ali zlata lilija, kraljica lilij z zelo velikim, lepo črtanim cvetjem Lilium longiflorum iormosum, velikonočna lilija s snežnobelimi, širokorazpetimi cveti. Ta vrsta je zelo pripravna za siljenje v sobah in za skupine. Lilium longiflorum Takesima giganteum, krasna, snežnobela, orjaška lilija, močno duhteča, primerna za gojenje v loncih in na prostem. Izbrane čebulice, izredne ve¬ likosti . Lilium lancifolium Melpomene, krasna vr¬ sta s temnimi, škrlatnordečimi cveti, z be¬ lim robom, prijetnega vonja. Lilium regale, kraljevska lilija, novost! Krasna, prijetno duhteča. Cveti, ki imajo 15 do 18 cm v premeru, se nahajajo na 75 cm visokem steblu. Barve je popolnoma bele, ki prehaja na dnu cveta v nežno, kanarčnorumeno barvo. Na zunanji strani cveta jo krasi lilasta proga. Lilium Candidum, lilija Sv. Jožefa, bela, splošno znana in priljubljena, krasna. Če¬ bule orjaške velikosti. Paeonia ali potonka. Dobava februarja do aprila. Nesporno spadajo k najlepšim in najhvaležnejšim trajnicam. Njihova “Poraba v dekorativne svrtie je raznovrstna. Pestre barve cvetov v zvezi * zelenim listjem tvorijo krasno sliko, zato ne bi smela ta krasna cvetica ?i a njkati na nobenem vrtu. Razen starih, o Binkoštih cvetočih potonk 'Paeonia officinalis), imamo sedaj še vrste Paeonia herbacea sinensis, ki iffito poleti. Gojenje potonk je enostavno. Jeseni posadimo gomolje pri- ?nžno 10 cm globoko v zemljo. Pred nastopom mraza jih pokrijemo z ve¬ jevjem ali s slamo. Spomladi, ko se ni več bati mraza, odstranimo odejo, aakar rastlina kmalu zbrsti. Ko odcvete. porežemo ovenele cvete, grmiček ®a naj krasi še nadalje vrt z lepim listjem. Pred nastopom mraza poreže- 1110 listje ob zemlji ter pokrijemo rastlino s slamo ali vejevjem. . -Potrudili smo se, dobiti prvovrsten sortiment potonk, da nudimo odje¬ malcem s temi krasnimi cveticami največ užitka. 9102 9103 9105 9106 9109 9110 9112 Anemona ali veternica. Dobava decembra do aprila. Veternice spadajo k najhvaležnejšim, trajnim vrtnim cveticam. Naha¬ jajo se na vseh modernih vrtih, vzdolž ograje* posamič na trati ali ob grmi¬ čevju, kjer Čudežno učinkujejo. Uspevajo v vsaki zemlji. Vsako četrto leto jo presadimo na drug prostor. Ker se zelo razmnožijo, jih lahko razde¬ limo na več delov. Sadimo jih lahko spomladi ali jeseni. 9118 Anemona de Caen 9129 Anemona polnjena 607q 9077 6099 6100 6101 Paeonia officinalis. Rosea, krasna, z rožnatimi, polnimi cveti Rubra, temnordeča, polnocvetna .... Paeonia sinensis herbacea. Asa Gray, mesnatorožnate barve . . . Charlemagne, krema, nežne barve . . . Eugene Terdier, lososove barve, pisana . 9116 9118 9120 9125 Holandija, lesketajoče, temnoškrlatne bar¬ ve. Krasna novosti Izborna vrsta za reza¬ nje in dekoracije. 1-25 1-50 1-75 Francoska de Caen, krasna mešanica enoj¬ nih vrst v pestrih barvah. 1*— Krasna mešanica najlepših, polnocvetnih vrst. !•— MO 1-25 1-25 1-50 Dielytra spectabilis. (Srčki.) Dobava februarja do aprila. Stara ali vendar zelo hvaležna trajnica. Lepi rožnati srčnati cveti vise v dolgih grozdih ob zelenih vejicah in listih. Za¬ dovoljna je v vsaki legi in zemlji. Če ra¬ ste več let na istem mestu, izrabi zemljo, zato jo vsako četrto leto presadimo na drug prostor. 98 Semena za polje in vrt — Se ver & Ko mp., Ljubljana VRTNARSKO OROD3E 10041 Nož za oknlaeijo, kopulacijo in za cepljenje trt »Kunde«. Ročaj je iz trdega gumija in z močnimi, medenimi -vložki. Dolžina ro¬ čaja 1034 cm . - ... Ista oblika in najboljša kakovost, »Duis¬ berg« . Ista oblika in najboljša kakovost, »To¬ mažič« . 10044 Nož za cepljenje sadnega drevja in vrtnic »Kunde«. Ročaj je iz trdega gumija in z močnimi, medenimi vložki. Dolžina ro¬ čaja 1034 cm.. Ista oblika, in najboljša kakovost, »Duis- berg« . 10046 Cepilni nož »Kunde«, ki ima epo klinjo za oknlaeijo in drugo za kopulacijo. Ro¬ čaj je iz trdega gumija z močnimi, mede¬ nimi vložki. Dolžina ročaja 1034 cm . . 10048 - „ cepilni nož »Kunde«, ki ima ročaj z močnimi ,medenimi vložki. Dol¬ žina ročaja 1034 cm. 10050 Cepilni nož s koščenim privzdigovalcem lubja »Kunde« in z ročajem iz trdega gu¬ mija ter z medenimi vložki. Dolžina ro¬ čaja 10 cm. 10052 Cepilni nož »Kunde«, ročaj je iz trdega gumija z močnimi, medenimi vložki. Dol¬ žina ročaja 1034 cm.. 10054 Nož obrezač »Kunde« za obrezovanje sad¬ nega drevja. Ročaj je iz poliranega ore¬ hovega lesa z močnimi, medenimi vložki. Dolžina ročaja 1034 cm. Ista oblika in najboljša kakovost, »To¬ mažič« . 10056 Nož za izpodrezovanje špargljev »Kunde«. Najboljša oblika 10064 Drevesne škarje z zaklopko »Kunde« ka¬ kor št. 10062, samo da so močnejše. Dol¬ žina 20 cm. 10062 Drevesne škarje z zaklopko »Kunde«, dolžina 20 cm.. Ista oblika »Duisburg«, dolžina 23 cm . . 10066 Drevesne škarje za levo roko »Kunde« z medeno varovalko in zaklopko, dolž. 20 cm 10068 Drevesne škarje »Kunde« z medeno varo¬ valko in zaklopko. Dolžina 20 cm . . . 10070 Malo damske škarje za vrtnice »Kunde«, ponikljane, s slonokoščenim obložkom iz celuloida. Dolžina 17 cm .. Ista oblika, najboljša kakovost »Duisberg« 10072 Škarje za poklanjanje vrtnic »Kunde«, mo¬ čen izdelek, ročaja sta črno lakirana, dol¬ žina 18 cm. Te škarje odrežejo in obenem obdrže cvetico. 10074 Cvetične škarje »Kunde«, ponikljane, dol¬ žina 1334 cm. 10075 Škarje za poklanjanje grozdja, dolgopec- ljatega sadja in cvetic »Kunde«. Močna iz¬ delava, oba rezila sta izdelana iz najbolj¬ šega jekla. Dolana 18 cm ...... 10076 Drevesne škarje »Kunde«, najboljše kako- ‘ vosti z masivnimi, močnimi rezili lese¬ nimi ročaji. Cela dolžina 55 cm . . . . 10078 Škarje za obrezovanje žive meje »Kunde« s potegujočim rezilom, močan izdelek z matično varovalko. Dolžina 46 cm . . . . Ista oblika, najboljša kakovost »Duisberg« 10128 Travne škarje s črnimi ročaji »Helios«, dolžina 32 cm. 99 Brzojavni naslov: Severin — Telefon 23-16, 39-16 10138 10139 %S6 101S7 10138 10139 Škarje za gosenice »Kunde«, s potegujočim rezilom. Dolžina 21 cm . .. Škarje za gosenice »Helios«, dolžina 20 cm Škarje za gosenice »Kunde«, dolžina 22 cm Škarje za gosenice »Helios«, dolžina 20 cm 0l44 Drevesna nožasta žaga »Helios«, rezilo iz prvovrstnega litega jekla, nekoliko upog¬ njena oblika, s patentno tuljavo. Dolžina rezila 34 cm. 10148 '0152 Drevesna žaga »Helios«, rezilo iz prvo¬ vrstnega litega jekla, upognjena oblika, zobje na pritego in samokresovim ročajem Drevesna žaga »Helios«, z močno klinjo iz litega jekla. Dolžina klinje 30 cm . . . '0154 '0158 IOI57 Drevesna žaga »Helios«, s črno lakiranim zapcrtim ročajem s polirano leseno zaklop¬ ko, zelo priročna in nepokdnčljiva z moč¬ no klinjo iz litega jekla, ki je na koncu koničasta, posebno dobra izdelava. Dol¬ žina klinje 60 cm Drevesna žaga »Helios«, prvovrstnega iz¬ delka, lepo broncirana, le s prvovrstnim kaljenim jeklenim rezilom, najboljše ka¬ kovosti. Močna in ročna na lok, z enim vijakom in poliranim držajem Drevesna žaga »Helios«, najboljša, svetlo zacinkana s polirano zaklopko. 40-— 42'— 44.— 62-— 64-— 66-— l °i5a Drevesna žaga »Helios«, s svetlo klinjo, z dvema vijakoma in vijakom za pritrjeva¬ nje. Ročaj je poliran, prvovrstna kakovost. Testa komada 0.640 kg. 32-— 34-— 36-— 10188 Drevesna strgulja »Helios«, iz najboljšega jekla, z malim ročajem, ki ga po potrebi nasadimo na palico. Dolžina 30 cm . . . Drevesna strgulja »Helios«, brez ročaja . 10190 Drevesna strgulja »Helios«, iz prvovrstne¬ ga jekla, s 13 cm dolgim ročajem, kaljena in ostro brušena. Klinja ima tri različna rezila, z lakirano tuljavo. Dolžina 30 cm . Drevesna strgulja »Helios«, brez ročaja . 10192 Drevesna strgulja »Helios«, z zobci, v dol¬ žini 13 cm, iz prvovrstnega jekla, kaljena in ostro brušena, z železnim držajem in 23 cm dolgim, belim ročajem. Cela dol¬ žina 67 cm. Drevesna strgulja »Helios« z zobci, brez ročaja. 10194 Drevesna strgulja »Helios«, s 13 cm dol¬ gim poliranim ročajem, cela dolžina pri¬ bližno 38 cm.. I 10195 Jeklena vrtna lopata »Kunde«, boljše vr¬ ste, znamke »Ideal«, polirana, cela iz ene¬ ga kosa najboljšega jekla, brez nožnih robov. Ročaj je brezov, na zgornjem kon¬ cu z glavico, velikost 19'5X30cm . . . ““I 10196 »Dresdensia«, »Kunde«, vrtna lopata iz Bessemer-jekla, znamke »Ideal«, polirana, cela lopata iz enega kosa konično varjena, brez nožnih robov, s »T«-ročajem . • • d 10197 Koničasta jeklena vrtna lopata »Runde«, iz najboljšega jekla, z brezovim ročajem, v obliki »D«, velikost 18'5 X 28’5 cm . . .»ass a g g fO 10198 Vilasta lopata »Kunde«, iz močnega jekla in z ravnim ročajem, uporabna za vsako zemljo. S to lopato novejšega izuma je kopanje lahko, hitro in temeljito. Veli¬ kost 18‘5 X 28'5 cm. 10200 Otroška lopata »Helios«, s tuljavo, dolžina 13 cm, širina 10 cm, lepo izdelana, zgor¬ nja polovica modro lakirana, spodnja pa svetlo brušena. Ročaj je poliran in 65 cm dolg .... . 10202 Otroška lopata »Helios«, dolžina 14 cm, ši¬ rina 10 cm, zgornja polovica modro laki¬ rana, spodnja pa svetlo brušena. Ročaj je poliran in 65 cm dolg. 100 Semena za polje in v r t — Sever & Kom p., Ljubljana 10204 10206 10250 10260 10264 10276 10278 10280 10296 10306 Otroške greblje »Helios«, dolžina 10 cm, širina 8 cm, zgornja polovica modro laki¬ rana, spodnja pa svetlo brušena. Ročaj je poliran in 73 cm dolg. Otroške greblje »Helios«, s šestimi roglji, zgornja polovica modro lakirana, spodnja pa svetlo brušena. Ročaj je poliran in 73 cm dolg. Cvetična žlica »Helios« za pre¬ sajanje iz močne jeklene ploče¬ vine in s poliranim ročajem. Pero je 16 cm dolgo, do polovice modro lakirano, končna polovica pa svetlo brušena ..... Cvetična žlica »Helios«, cela je¬ klena. Pero je 16 cm dolgo, na obeh straneh svetlo brušeno, z ostrimi robi. Pol modro lakirana Cvetične vilice »Helios«, z ne¬ koliko zakrivljenimi roglji. Dol¬ žina 25 cm. Cvetične vilice »Helios«, cele jeklene, s 4 roglji, kovane iz enega kosa, do polovice so rde¬ če lakirane, roglji so svetlo brušeni . Rahljač »Helios«, v cvetličarstvu, in zelenjarstvu neobhodno po¬ trebno orodje . .. Rahljač »Helios«, jeklen, iz ene¬ ga kosa, s petimi zobmi, zeleno lakirani, zobje svetlo brušeni . Vrtna rahljača »Wolf«, za majh- ročno orodje na lepotičnih vrto¬ vih, za rahljanje zemlje na cve- tičnih gredah. Širokost 12 cm . Rahljača »Helios«, s petimi rog¬ lji, zelo praktično in pripravno orodje za rahljanje zemlje na vrtu. Izdelana je iz enega kosa prvovrstnega jekla, lepo in trd¬ no in z zelo odpornimi konci rogljev . Mala rahljača »Woll«, za majh¬ ne vrtove in ozke vrste . . . Rahljač »Helios«, kovan iz ene ga kosa. Odlično orodje za rah¬ ljanje zemlje med ozkostoječimi rastlinami in pod grmičevjem. Prvovrstni tudi za rahljanje po okopavanju. Ostra konica se lahko in brez truda vleče v zemlji. Do polovice je modro lakiran in z broncirano konico 100 kom. 10 kom. 11 kom. Din 12 -- 12 -— 10 '— 10 -. 10 -- 13-- 13- Id¬ il¬ ik 14 -- 14-— 11 - 12 -- 12 - 11 ' 10 -- 30'- 18'- 2P 11 - 32-- 19-- 22 -- 15'- 16- 12 -- 10 -- 12 '- 34-— 20 - 23- 17 - 10314 10318 10326 10334 10340 10342 10350 10364 10368 Okopalnik »Helios«, s tremi rog¬ lji, zelo močnega izdelka, za rahljanje težke zemlje, na vrtu in na polju. Široki ostri lemež- ki in pripravna oblika pospe¬ šujejo hitro in lahko delo. Oko¬ palnik je modro lakiran, z bronciranimi lemežki in z od¬ prto peresno tuljavo .... Motika za pletev in okopavanje krompirja »Helios«, naravne že¬ lezne barve, dolžina 12 cm, ši¬ rina 8/4 cm, ročaj je 12 cm dolg Pralca »Helios«, iz prvovrstne jeklene pločevine in ostrim re¬ zilom, dolžina 20 cm, širina 8/4 cm, naravno črna z belim ročajem. Vlačljiva motika »Wol!« ali »He¬ lios«, dvojna, za vrtne in poljske pridelke. Zobje služijo za zbi¬ ranje izkopanega plevela ali pa tudi za drobljenje kep. Širina 7 cm s 3 zobmi . . . Širina 9 cm s 3 zobmi . . . Širina 11 cm s 5 zobmi . . . Vlačljiva motika »Helios«, za pridelke na vrtu in polju. Stran¬ ski gladilniki varujejo mlade rastline pred poškodbo: Širina 10 cm. Širina 14 cm. Motika »Helios«, neprekosljivo orodje za pletev in za rahljanje zemlje, iz prvovrstnega jekla, kaljena, z ostrima reziloma, lič¬ no izdelana in praktična ročna oblika. Pol modro lakirana, pol svetlo brušena. Širina 140 mm . Vrtna motika »Helios«, iz je¬ klene pločevine. Spodnja polo¬ vica je svetlo brušena z ostrim rezilom, zgornja je pa črno la¬ kirana. Dolžina 26 cm, širina ' 5 cm . Vrtna motika »Helios«, dolžina 26 cm, širina 7 cm .... m Vrtna motika »Helios« s tremi klinjami, iz prvovrstne jeklene pločevine, pol modro lakirana, pol svetlo brušena. Dolžina 19 cm, širina 15 cm. Vrtna motika »Helios«, iz jekle¬ ne pločevine, zgornja polovica modro lakirana, spodnja pa svetlo brušena z ostrim rezilom. Dolžina 14 cm, širina 11H cm . Vrtna motika »Helios«, iz je¬ klene pločevine, pol svetlo bru¬ šena, pol črno lakirana, z ostrim rezilom. Dolžina je 13 cm, širi¬ na 14 cm . Rončalica »Helios« (vejek) iz prvovrstnega jekla, kaljena in svetlo brušena, tuljava je laki¬ rana. Cela dolžina 23 cm . . . Brzojavni naslov: Severin — Telefon 23-16, 39-16 101 10386 Okopalnik za peso »Helios«, iz najboljšega jekla. Rezilo je na obeh straneh svetlo brušeno in trdo kaljeno. Ti okopalniki se pri rabi sami ostrijo. Zelo tanka in močna klinja omogoča prav lahkio delo. Upognjene ali zlom- ljenje orodja je izključeno. Uho je črno lakirano in koničasto. Širina 13 cm. Širina 18 cm. Širina 23 cm. Okopalnik »Wolf«, s katerim okopavamo in plevemo večje rastline, peljaje ga za seboj, katere bi s stranskimi ogli na¬ vadnih motik lahko poškodovali. Posebno pripravno orodje za okopavanje korenja: Širina 10 cm. Širina 15 cm. Ročni osipalnik »Helios«, za osi- panje in brazdanje sočivja, krompirja itd. V težki in lahki žemlji se je umno narejen roč¬ ni osipalnik sijajno obnesel. Brazde vlečemo po volji globo- keje ali plitveje. Neutrudljivo in hitro delo: Širina 20 cm. Širina 25 cm. Novi osipalnik »Wolf«. Osipal¬ nik velikosti 15 cm za naprav- ljanje jarkov za namakanje, in za osipanje žita in sočivja. — Krompir sadimo in osipamo z osipalnikom velikosti 20 in 25 cm in se ravnamo pač po oddalje¬ nosti vrst in po tem kako glo¬ boko rastlino vsadimo. Svetla greblja je zeleno lakirana, a konica je izdolbljena. Širina 15 cm Širina 20 cm Širina 25 cm Vrtna greblja »Helios«, z me¬ njajočimi noži iz najboljšega je- kia za čiščenje poti z vlače¬ njem. Rabimo jo tudi za plitvo okopavanje pri okopavinak: Širina 15 cm. Širina 17 H cm. Širina 20 cm. ^896 Obsekač trat »Helios«, iz jekle¬ ne pločevine, s svetlim, ostrim rezilom, raven, s prešano tu¬ ljavo : ■ Širina 6 cm, dolžina 1534 cm Širina 8 cm, dolžina 2034 cm Širina 11 cm, dolžina 28 cm Pralca »Wolf«, reže robove trat in gredic navpično in vodorav¬ no z eno potezo. S tem orodjem naredimo trikrat več, kakor s starimi spodrezačami . . .» Dvovrstna vlačljiva motika »Woli«. Sprednji prehod služi v varstvo mladih rastlin. Na vsaki strani okopljemo in ople- vemo ob rastlinah 8 cm na ši¬ roko z enim potegljajem. Pre¬ hod je širok 4 cm. Klin za saditev »Helios«, je¬ klen iz enega kosa. Cela dolžina 25 cm. Primerni in preizkušeni novi model s topo konico. Za sajenje ne¬ dosegljivi, ker naredi po že¬ lji čašasto odprtino. Pol oranžno lakirani, pol svetlo brušeni Dolžina 25 cm . . 15-— 17-— 20 -— 16-— 18-— 21 -— 17'— 19’— 22 ’- 10420 0 Klin za saditev »Wolf«, rast¬ linic, cel iz jekla, priročen in trajne vrednosti. S tem smo pridobili pripravo, ka¬ tera zadošča vsem zahtevam za presajanje rastlin. Do polovice je svetlo brušeni, zeleno lakirani, približno 30 cm dolgi. Klin za saditev »Helios«, s svetlo železno konico in be¬ lim, lesenim zakrivljenim ro¬ čajem. Dolžina 32 cm . . . 29’— 34-— 30-— 31’— 35'- 36-- 40'— 56’- 42'- 44-- 58'- 60--. 10448 Vrtne grablje »Helios«, izsekane in kovane iz enega kosa, lepo izpelja¬ ne, ročne in praktične oblike, nepokončljive, do polovice modro lakirane: Komad z 10 zobovi . . Komad z 12 zobovi . . Komad z 14 zobovi . . Črtalo »Woli«, za male in velike vrtove z drobno zemljo. Služi za razdeli¬ tev gred in za napravlja- ljanje brazd. Črtalo je orodje, katero bi moral imeti vsak vrtnar ali lju¬ bitelj vrtnarstva. Laki¬ rano je zeleno in jih ima¬ mo v naslednji velikosti: 60 cm široko, 6 lemež- kov. 120 cm široko, 10 le- mežkov. I kom. 10 kom. 1 kom Din 23’— 16-— 13'— 16-— 18 - — 79'— 156'— 24'— 17'- 14- — 17-— 19-— 81- 158*— 25’ 18’— 15’- 18’- 20 ’- 83-- 160’ 10454 Grebijaste grablje »WoU«, uporabljamo za čiščenje plevela na potih in gre¬ dah, ki ga s temi grab¬ ljami spravimo na kup. Nož iz najboljšega jekla prodre povsod ter seče tudi leseni plevel, ki osta¬ ne vedno oster. Nož je svetlo poliran. Širina 17'5 cm. 10 zob je zeleno po¬ liranih . 34-— 36-— 38’— 13 ’— 14 -- 15’— 1 10456 Valjčne grablje »Woli«, za vrt pokrijejo seme in zemljo z valjem enako¬ merno pritisnejo. Na ta način je seme močneje pokrito in hitreje vzkali. Ob zaključku dobe za se¬ tev se val na enostaven način odstrani. To ročno in praktično orodje ne bi smelo manjkati v nobe¬ nem vrtu. Cela širina 25 cm, grablje imajo 10 zob, val ima 7 cm v pre¬ meru, zeleno lakiran . . 1046C Vrtna metla »Helios«. To novodobno orodje je po¬ trebno za oskrbovanje vrtnih trat in za stalno vzdrževanje poti na vrto¬ vih in parkih, ki so s pe¬ skom ali s premogovim pepelom posute. Primerjaje to orodje z železnimi grablji, s kate¬ rimi zaradi trdih zobov pokvarimo mnogo nežne trave, je vrtna metla va¬ žen napredek za oskrbo¬ vanje vrtnih trat. Komad brez ročaja . . Komad z ročajem . . 58’— 60-— 62-— 40’— 52’— 42-— 44 — 54’— 56’— A 102 Semena za polje in vrt — Sever & Kom p., Ljubljana 10484 Draždanska rožna škropilnica »Kunde«, iz medenine z univerzalnim razpršilnikom za poljubno razprševanje vode v meglo ali v kapljice. Dolžina cevi 50 cm, premer cevi 30 mm ... 10488 Ročna medena škropilnica »Kovina«, z univerzalnim razpršilnikom. Za vrtnarje, čebelarje in ljubitelje cvetic predstavlja ta škropilnica idealno orodje. Imamo jo v naslednjih velikostih: 30 cm. 35 cm. 40 cm. 10492 Draždanski razpršilnik »Kun- de«, iz medenine ih poniklan. S'". . Rabimo ga za razprševanje vo- > de, za zalivanje cvetičnih setev in za pranje cvetic. Uporaben je tudi za razprševanje zatiral- nih sredstev proti sadnim in vrtnarskim škodljivcem, kakor tudi v čebelarstvu. Ta razpršil¬ nik moremo vstaviti v vsako steklenico, da se le zamašek prilega. Velikost 23cm . . 10496 Draždanski razpršilnik »Kunde«. Delo s tem razpršilnikom opravljamo z eno roko in je brez vsakega napora. Ves raz¬ pršilnik je izdelan iz me¬ di in ni nikjer kaljen. Izdelan je iz enega kosa, igf, dno je dvakrat valjano JfUgt iu i« radi ega velike *--* ' ' vrednosti. Ta razpršilnik je zelo priljubljen zlasti za Cvetličarne, vrte in nasade. Priporočamo ga vrtnarjem cvetic, nadalje za prhanje cvetja na bal¬ konih in sobah. Ravno tako se ga lahko uporab¬ lja tudi v čebelarstvu itd. Z vsebino % 1 vode . . Z vsebino % 1 vode . . 10502 Zalivača za rastlinjak z vsebino 3 V* 1 vode 10516 Zalivača jajolika iz najboljše pocinkane pločevine in po obliki najpripravnejša za zalivanje: Po 11 litrov vsebine. Po 13 litrov vsebine. Po 16 litrov vsebine. . 10526 Draždanski žarom etni razpršilnik »Kunde«, za škropljenje vrta in poti. Z obračanjem končnega obročka na razpršilniku nastane po potrebi mo¬ čan curek, poljubna prha v deževnih kapljicah ali v megli in če je po¬ trebno zastoj. Prednost tega razpršil- nika obstoja tudi v tem, da se ne za¬ maši. Izdelan je iz medenine s 54” notranjim vijakom in s tuljavo po de¬ belosti gumijevih cevi: 19 mm . . . 1 .10 kom. 1 11 Din 156’— 158’ 18 ’- 42-- 56’ 46— 160’- 1Q’ 44’ 58— 48’- 66 — 68 — 20 ’-' 46-- 60- 50— 70— 10530 10534 10536 'Razpršilnik za umetni dež »Kunde« V” notranjim vijakom za cvetličnjake i i n to P le gredo. S tuljavo po debelo- ®S/ in toplee grede. S tuljavo po debelo- sti gumijevih cevi: 19 mm .... Kombinirani razpršilnik, za vrtnarje, sadjarje, vinograd¬ nike, soboslikarje, ličarje, za umivanje avtomobilov, vozov itd. Razpršilnik je kombini¬ ran na dve prhi. Obstoji iz nastavka, ustnika in razpr¬ šilca, s spiralnimi zarezami. Novost, ki jo ima ta razpr¬ šilnik je regulacijski, spre¬ daj koničasti klin, kombini¬ ran s spiralnim razršilcem. Ako je kratka stran vdela¬ nega pršilhega plina spredaj v ustniku, je prha kratka in široka. Ako pa vtaknemo daljšo stran klina v ustje ustnika, se pa curek mnogo podaljša. Izredno praktičen razpršilnik, katerega posebno priporočamo, ker je za vse namene. Razpršilnik »Perolin«. Za de¬ lovanje tega razpršilnika privijemo najprej dozo na konico razpršilnika, potem snamemo žebljiček s kapico z njega. Po odrabi položimo zopet žebljiček na svoje me¬ sto v malo luknjico povezne¬ mo kapico in jo privijemo na cev. Žebljiček nam služi nadalje tudi, da z njim či¬ stimo cevko, na katero se včasih nakopiči nesnaga ali vosek. Rabimo ga v cvetli¬ čarstvu, vrtnarstvu, za des- inlckcijo lokalov, za sobosli¬ karje, ličarje itd. Najnovejši izum za splošno uporabo 10546 10544 10546 Škropilnik za trato in vrt, kompletni »Kunde«, prši vodo pri % atmosfere vodnega pritiska do 8 m, pri 1 atmosferi 12 do 14 m v premeru. Pri pritisku IV do 2 atmosferi spremeni vodo v meglo. Prše¬ nje vode se lahko regulira v curek s po¬ močjo gornjega vijaka na razpršilniku, da meče vodo na določeno mesto, kar se pa z nastavo prsta poljubno usmeri . . . . Škropilnik za trato in vrt, brez podstavka »Kunde«, za pritrditev z vijakom na sto¬ ječe cevi ali vodno škropilno napravo z 2” notranjim plinskim navojem . . . . 10548 Belgijski brusni kamen v nepravilnih oblikah za brušenje cepilnih nožev . . 100 kom. 10 koa. jj!! 20 ’- 28— 76— 130- 42— 15— 21 ’ 22 - 29" 78— 132’ 44" 16 — 30" 134 ’ 46 - ' 17 - 103 Brzojavni naslov: Severin — Telefon 23-16, 39-16 10550 Tratni obreza? »Helios«, z ročajem, za obrezovanje tratnih robov in travnih ob¬ robkov ob gredicah. gg Br .. v . .jj 10552 Plevelni izruvač za vrt in travnik »He¬ lios«. Konice tega orodja zataknemo zra¬ ven plevelne korenine in zasukamo ne¬ koliko na desno. Kavlji korenino primejo, nakar jo potegnejo iz zemlje. Dolžina z ročajem 100 cm. 10554 Steklarski dijamant »Kunde«, z ročajem za rezanje in lomljenje stekla z 2 zobima 10556 Steklarski dijamant »Honigsfeld« z 2 zob. 10558 Steklarski dijamant »Honigsield« s 3 zob. 10560 10572 10572 10574 Amerikansko rezilo za steklo »Kunde« s šestimi rezalnimi kolesci. Sadni obira?, jekleni, »Helios«, s platne¬ no vrečico. Sadni obira? »Sadobir«, s platneno vreč¬ ko, zelo praktičen. 10580 10590 10586 Drevesna Ščetka »Kunde«, z navadnimi močnimi ploščatimi jeklenimi ščetinami. Oblika zato zelo pripravna za snaženjevej 10588 Drevesna jeklena ščetka »Kunde«, za¬ okrožena .k . • 10590 10620 Jrevesna jeklena ščetka »Kunde« Kolov poriva? za lažje zabijanje drevesnih in trsnih kolov v zemljo. To pripravo nastavimo ha kole in stebre, ki jib na¬ meravamo zabiti v zem¬ ljo. Vmes vtaknemo klin, po katerem 'tolčemo. S tem ravnanjem obvaru¬ jemo kole poškodbe ’. . Podpora za jagode, iz močne jeklene žice, zelo pripravno orodje . . .. 10630 Lončki iz lepenke, za vzgojo zelenjadnih in cvetičnih sadik, trajajo v zemlji tri me¬ sece. V teh preluknjanih lončkih se rast sadik ne zaustavi, ko jih presadimo na prosto, zaradi tega pa tudi dorastejo dva do tri tedne preje: Širina 73, višina 70 inm Širina 90, višina 80 mm Širina 110, višina 105 mm 10632 Ročaj iz izvrstnega nordijskega bora, ru¬ meno pobarvan. Vsako orodje ima tako- zvano uho, v katerem se točno prilega ta ročaj in stoji tako trdno, da ga ni treba pritrjevati z vijaki, žeblji ali zagozdami. Tudi kasneje se ročaj ne razmaje in tudi se ne kruši: Dolžina 130 cm. Dolžina 150 cm.. , Dolžina 170 cm. 10634 Etikete za privezovanje, lesene z luknjico, rumeno barvane, 10 cm dolge. 10636 Etikete' za vtikanje v zemljo, lesene, rumeno barvane: Dolžina 10 cm.. Dolžina 15 cm. Dolžina 17 cm. Dolžina 20 cm . . .. 10638 Etikete za zatikanje, lesene, dolge 50 cm, široke 4 cm, rumeno barvane, so neobhod- na potreba vrtnarjem, drevesničarjem in javnim nasadom, za označenje posamez¬ nih rastlin in skupin. 10650 Svinčnik za napise »IVetterfest«. Edini svinčnik za napisne tablice na drevesih, grmičevju in cveticah, ki obdrži pisavo tudi v dežju trajno čitljivo. 10652 10654 10656 10658 10652 Leseni toplomer »Kunde«, rumeno laki¬ rani, dolžina 20 cm.. . . . 10654 Maksimalni in minimalni toplomer »Kun¬ de«, z magnetom, s pločevinastim okvir¬ jem in mlečnim steklom Skala. Dolžina 25 cm.. . . . 10656 Toplomer z mlečnim steklom »Kunde«, dolžina 20 cm.. . . 10658 Toplomer za toplo gredo in rastlinjak »Kunde«, iz lesa z medeno konico za vti¬ kanje v zemljo. Dolžina 3914 cm ... . —•50 —•55 —•65 —■60 -•65 —•75 —•70 -•75 —•85 104 Semena za polje in vrt — Sever & K o mp., Ljubljana V Škropilnice za sadno drevje in vinograde. Samodelne nosljive škropilnice. Ko smo gumijasto cev z razpršilnikom na škropilnici pri odvodu G dobro pritrdili da U® more prepuščati zraka in tudi ne tekočine (brtvilni obroč mora dobro ležati na spojkah), zapremo odvodni ventil G. Pokrov A škropilnega kotla odvijemo ter nato z lijakom B napolnimo kotel škropilnice z že pripravljenim škropilom. V kotel škropilnice bomo zamogli naliti le ono količino škropila* ki je za dotično vrsto škropilnice predpisana, ker se dotok ustavi, kakor hitro doseže škropilo v notranjosti kotla se naW jajočo vrečo. Na napolnjeno škropilnico nato pokrov A dobro privijemo in pazimo, da ne manjka brtvilni obroč, odgrnemo napravo F in tako dolgo sunkoma črpamo zrak, da kaže tlakomer L 5 do 6 atmosfer (do rdeče črtice). Škropilnica je sedaj pripravljena za škropljenje. Ko odpremo ventil G in ventil H, avtomatično izbrizgamo kompletno vsebino kotla brez nadaljnjega dela. Ako uporabljamo bambusove cevi, odvijeffl 0 zgornjo medeno cevko ročnega razpršilnika ter nato na nastavek privijemo bambusovo cev, pri čem er je treba paziti, da je brtvilo v redu. V svrho brezhibne funkcije je neobhodno potrebno, da so pri vseh spojkah in ventilih (G, A, H) brtvila v redu, da je usnjata manšeta M dobro namazana z mastjo, da ni suha in vedno z robi obrnjen® navzdol. Škropilni kotel je treba po vsakokratni uporabi dobro izplahniti in paziti, da ne ostanejo ostanki škropila v isti. Kotel škropilnice pa očistimo na ta način, da odvijemo batni pokrov ter potegnemo batnik iz cilindra črpaljke, slednjega s francozom odvijemo in potegnemo iz kotla. Kotel lahko sedaj dobro izplahnemo ter očistimo pri tej priliki tudi ventil in kroglice na d® 0 črpaljke. 10678 »Rapid« z netto vsebino 81, brutto vsebino 121.Din 800'-" 10680 »Special« „ „ „ 121, „ „ 161.Din 950’-" 10682 »Ideal« „ „ „ 161, „ 221.Din 1050'" V zgornjih cenah so vključene^ kompletne škropilnice z gumijastimi armiranih . ... cevmi, ključem za vijake, lijakom, ročno medeno cevjo z razpršilnikom ter 2 X 2 m dol' Prerez samodelne škropilnice. gimJ bambusovimi cevmi. Samodelna škropilnica. Vinogradniške škropilnice. 10884 »Rex« škropilnica z visokim zračnim pritiskom. Največja prednost škropilnice obstoja v tem, da odpadejo vsi deli od gume in kože. Zračna črpaljka je kot cilinderska črpaljka konstruirana na podlagi najnovejših izkušenj ter pr®" izvaja pritisk do 8 atmosfer. Bat črpaljke je iz medenine, življenska doba črpaljke vsled tega n ©primeru 0 daljša od vseh ostalih črpaljk. Črpaljka sama je nameščena na zunanji strani škropilnega kotla ter pritrjena na obodu, ki je na notranji strani ojačen še z močno bakreno pločevino. Ventilno ostrešje črpaljke i e zvezano z ventitnim ostrešjem zračnega kotla z močno medeno cevko. Zračni kotel je na ventilnem ostrešju privit tako, da ga je mogoče pri čiščenju z lahkoto odviti. Škropilni kotel je iz močne bakrene pločevin®' Vsebina istega 20 litrov. Jermenje za nošenje iz finega govejega usnja. Ročna škropilna cev' iz močn® armirane gume. Kočna razpršilna cev s precejevalno mrežico ter razpršilnikom »Reoc«, katerega je mogoč® regulirati na curek in razpršenje. Cilinder črpaljke R 3 se zabrtvi, ako se privije s ključem šesterokotn® brtvilo R 9 na vrhu črpaljke. Škropilnico »Rex« je mogoče radi visokega zračnega pritiska vporabljati zel® uspešno tudi za škropljenje sadnega drevja z dodajo bambusove cevke, čiščenje in mazanje vseh delo v črpaljke in zračnega kotla je zelo enostavno. Rezervni deli škropilnice so vedno na razpolago. Cena kompletne škropilnice . , Din 520'^ 10886 »Non plus ultra« škropilnica z medeno batno črpaljko na zunanji strani kotla. Kotel škropilnice je iz močne bakrene pločevine v velikosti 48 X 48 X 18 cm. Zračni kotel je po¬ trjen na zunanji strani škropilnega kotla ter ga je mogoče po potrebi sneti. Pasovi za nošnjo so sukneui, 90 cm dolga odvodna cev je iz gumija z medeno razpršilno cevjo in s spiralnim razpršilnikom. Ročaj črpaljke je lesen. Vsebina škropilnega kotla je okoli 18 litrov. Zaradi brezhibne funkcije je treba posebno paziti na batno črpaljko, katere usnjata manšeta mora biti vedno dobro namazana z mastjo. Ako manšeta batnika ne bi ležala dobro v cilindru črpaljke, je treba matico pod manšeto nekoliko priviti, da se obroč od gumija raztegne in dobro zabatvi cilinder. Pri čiščenju je treba odviti podkev, osnažiti kroglico iu dovode, kjer se nabirajo ostanki škropila. Očistiti je treba večkrat tudi spiralni razpršilnik. Cena škropilnice »Non plus ultra«.Din 360'-" 10888 »Vermorel« iz bakrene pločevine z netto vsebine 15 1.Din 400'-" 10890 »Holder« iz bakrene pločevine z netto vsebine 15 1.. Din 400'^ 105 Brzojavni naslov: Severin — Telefon 23-16, 39-16 P 3 i 3 3 a 3 3 3 r ) c l069 4 ROČNI SEJALNI STROJ »SENIOR«, MODEL H. Prednosti tega stroja so izredne. Stroj sam odpre jarek, spusti notri točno odmerjeno količino semena, ga pokrije in končno po¬ tlači povrhu zemljo. S tem strojem sejemo vsako poljubno zelenjadno seme ali poljsko seme.'Prav tako drobno makovo seme, kakor tudi fižol in ga spu.ča točno v razdalji, ki jo določimo. Lahko pa sejemo ž njim tudi grmiče, kakor je navada pri fižolu. Izpadanje semena iz stroja je pregledno. Z oddajo tega stroja pridenemo tudi navodilo o rabi, da ga celo začetnik lahko uporablja takoj. Slika kaže ta sejalni stroj v pripravljenosti za setev. Pred začetkom dela določimo na njem razdaljo za vrste, raz¬ daljo za posamezna zrna semena, odprtino za izpadanje se¬ mena, nastavimo merilo za globokost jarka, merilo za koli¬ čino semena in končno še globokost branice, ki seme pokrije in potlači. Spomladi nastopi pogosto neugodno vreme, ki ovira se¬ tev. Ako posedujemo ta sejalni stroj, odpade odlašanje in skrb za setev, ker v teku ene ure posejemo več, kakor de¬ lavec ves dan. čista teža tega stroja je okoli 16 kg. Vsebina 41. Komad.Din 1075'— KULT1VATOR-PLUG. Okopalnik in osipalnik, z mnogimi, različnimi lemeži, je važen izum za pletev in osipanje v rav¬ nem in hribovitem, visečem svetu ter v vsaki zemlji. Obstoji iz raznih delov, ki jih po namenu dela menjamo. Rabimo ga za okopavanje vseh poljskih pridelkov, v sadovnjakih, dre¬ vesnicah, vinogradih in povsod, kjer so setve in nasadi v vrstah, ne glede na lego in zemljo. Pri okopavinah nam služi kot osipalnik. Prav lahko je poraben tudi za globoko rahljanje zemlje. Cel je jeklen, zato tudi trajen. Menjava lemežov in nožev je enostavna. Ta okopalnik je najpopol¬ nejše orodje za poljubno obdelovanje zemlje. Komad.Din 760— lt>69 0 ROČNI STROJ ZA SEJANJE IN OKOPAVANJE »SENIOR«, MODEL “L 4. Orodje, ki se neprenehoma uporablja od rane pomladi do kasne jeseni. Istočasno se ta stroj lahko upo¬ rablja za setev v vrstah in grmičkih, obenem pa tudi kot stroj za rezanje, okopavanje, zasipanje itd. Obstoji iz raznih delov, ki jih potem po namenu dela menjamo, in sicer v nekoliko minutah s pomočjo vijaka, ki se nahaja neposredno za kolesom za vožnjo. Ta stroj posebno priporočamo vsem, ki se bavijo s polje¬ delstvom in vrtnarstvom, ker je najpopolnejše orodje za obdelovanje zemlje. Z njim ne samo, da prihranimo ogromno na delu i času, ampak dosežemo z njim tudi pravilen iz- gled setve. Komad.Din 1275'— 10698 SEJALNI STROJ »W0LF« za vrt in polje, za enakomerno in hitro setev vsega semena do velikosti fižolovega zrna. Z enostavnim vlačenjem orodja izvršujemo štiri dela: vozimo seme, usipamo seme enakomerno v zemljo, pokrijemo ga in tudi že markiramo obenem za prihodnjo vrsto. Ko stroj pol¬ nimo, ga postavimo postrani, odvijemo srednji vijak in vrtimo zaklopko nazaj kot pri kavnem mlinčku. Nato vsu¬ jemo seme v stroj in pritrdimo znova vijak. Nato stroj eno¬ stavno postavimo v zrahljano zemljo in ga vlečemo po gredi. Vse ostalo opravlja sejalni stroj avtomatično. Wolfov sejalni stroj izvršuje točno in hitro setev v enakomernih vrstah in razdaljah in hrani s semenom. Poklicni vrtnarji, poljedelci in kmetovalci bodo s tem pridobili sejalni stroj, ki so ga že dolgo iskali. Stroj je tako poceni, da si ga lahko vsakdo na¬ bavi. Porabili boste manj semena, imeli boste manj dela, porabili manj časa, ne bo se vam treba pripogibati in dosegli boste mnogo lepšo in enakomernejšo posetev, ki bo dala vedno najboljši pridelek. Kolo stroja je 20 cm visoko, vsebina semena skoro % li¬ tra. Velikost odprtine za vsipavanje semena 15X20 mm, ze¬ leno lakirani, z začrtalnikom in napravo za markiranje. Komad.Din 150 - — 10699 KOSELNI STROJ »KUNDE«, izvrstni, že skozi desetletja pre¬ izkušeni stroj, zelo pripraven za velike travnike in trate. V vrtnarstvu mu dajejo prednost pred drugimi sličnimi stroji. Stroj ima visoka kolesa za vožnjo in 4 spiralne nože iz prvo¬ vrstnega jekla. Os, na katero so noži pritrjeni, je iz trdega jekla in leži v preciznih kugljičnih ležajih. Osi koles za vož¬ njo se lahko menjajo in so ravno tako iz jekla. Premer nožne naprave znaša 13X cm, kosi pa 35 cm široko Delo s tem strojem ne pomeni samo veliko hitrost in ogromni prihranek dela, temveč tudi krasen, enakomeren rez. Komad.Din 650’— 10700 SAMOPLBVEC, za čiščenje plevela, po stezah in potih, vrto¬ vih in parkih, ki so s peskom posuta. Rabimo ga uspešno v suhem vremenu, in sicer tako, da ga enostavno peljemo (po¬ tiskamo) pred seboj, tako da nož izpodreže travo in plevel. Nož je izdelan iz trdega jekla, z dvojnim rezilom ter ga lahko zamenjamo; ko se na eni strani izrabi, ga obrnemo na drugo stran. Komad.Din 150'— 106 Semena za polje in vrt — Sever & Kom p., L jubljana Arbocol lepilo za gosenice. 10702 10704 služi za mazanje lepljivih, pasov na deblih sadnega drevja. Na teh se vjamejo razni škodljivi žužki, ka- /kor zimski pedici, mrav- ^lje in drugi mrčes, ki ple¬ za na drevje. Pasove na¬ stavljamo jeseni in spo¬ mladi. Arbocol: doza k Vi kg , doza kV kg doza k 1 kg Arbocol pas 14 cm široki in okoli 50 m dolgi traki so iz zelo odpornega papirja. Arbocol pas, omot. Pripomba: 1 omot tega pasa in 1 kg Arbocola zadostuje za 60 do 70 debel srednje debelosti. Lepljivi pas za gosenice znamke »Hins- berg« namazan z dobrim »Ichneum« go- seničnim lepom. Zavitek vsebuje 5 metrov dvojnega pasu, to je za približno 15 dre¬ ves. Navodilo prilagamo naročilu .... 10098 10700 Lohsol preizkušeno in od sadjarskih strokovnja¬ kov priporočeno sredstvo za zatiranje rastlinskih in živalskih zaje¬ davcev na sadnem drevju v jeseni. To sredstvo smo dobili do sedaj po največ iz inozemstva, pod različnimi imeni. Sedaj pa imamo domačo tovarno, ki izde¬ luje pod imenom Lohsol sredstvo* z istimi sestavinami, samo z razliko, da je v ceni mnogo cenejše. Približno 1 kg LOHSOL-a vlijemo v 9 do 12 litrov vode in namažemo, oziroma poškropimo s to raztopino debla in veje. Natančno navodilo o uporabi priložimo vsakemu naročilu. Lohsol, odprt, brez posode, kg netto . . v pločevinastih ročkah (vključno'ročka): k 3V kg.Din 50 — k 5 kg. 70 — h 10 kg. 130 — k 15 kg. 190 — š. 25 kg . . .. 245 — v železnih sodih (vključno železni sodi): 100 kg.• . . 200 kg. 201 do 600 kg.. Vse cene se razumejo Iranko naše skla¬ dišče. 11 — 10-75 10-25 10 — lOOkg 15— 9-50 6 — 11 — 21 — Cepilna smola najfinejše kakovosti. Uporab¬ ljamo jo brez razgrevanja v vsa¬ kem letnem času in v vsakem vremenu. 10718 Cepilna smola: doza k % kg . doza k % kg . doza kV kg . 5-50 10 — 20 -— Herbit. Sredstvo za uničevanje plevela po po¬ teh, na dvoriščih itd. Uporabljamo ga, da ga preje raztopimo in sicer 10 do 15 g na 1 liter vode. Za vsak m 2 se rabi 1 liter raztopine. Navodila o uporabi prilagamo brezplačno vsaki pošiljki. 10720 Herbit, netto.. . Mazavo milo za čiščenje; uporabno tudi kot specialni dodatek pri poletnem škropljenju proti rastlinskim škodljivcem. 10732 Mazavo milo: netto brez posode ......... doza kV kg.Din T — kombinirano sredstvo za Istočasno uniče¬ vanje gljivičnih bolezni in škodljivcev na sadnem drevju, trti in drugih rastlinah. Tako za uničevanje škrlupa (Fusicladium), gnilobe (Monilia), gosenic glogovega be- 107 10730 10738 10746 10760 10754 sredstvo za zatiranje listnih in krvavih uši na sadnem drevju in vrtnicah, posebno v poletnem času. Zoper listno uš primešamo 80 do 40 gramov tanafina v litru vode. S to tekočino škropimo ušive vejice, ali pa vejice pomakamo v to tekočino. Zoper krvavo uš na drevju pomešamo 10 do 20 dkg tanafina v litru vode. S tako pripravljeno brozgo mažemo od krva¬ ve uši napadena mesta na deblu in vejicah. Tanafin: steklenica k 75 g . . . . „ v . . . steklenica h 250 g. steklenica h 500 g. kg netto brez posode . .. Venetan, odlično sredstvo za uničevanje listnih uši. Uporabljamo ga v 1 do 2% raztopini. Venetan: doza h 150 g. doza k 600 g. Gralit, lina, jabolčnega zavijača, prelca, pedica itd.; na vinski trti za uničevanje perono- spore, grozdnega molja, trtjone itd.; na detelji in na drugih rastlinah za razne škodljive žužke in gosenice. Uporabljamo ga v 1 do VA% raztopini. Nosprasen, doza h 5 kg. doza a l 1 ^ kg . Nosprasit, kombinirano sredstvo, ki služi v isto svrho, kakor Nosprasen. Uporabljamo ga pa brez apna v 1 do 1A % raztopini ali pa pra¬ šimo z njim rastline. Nosprasit, doza k 5 kg. doza a P/ 2 kg. žvepleno sredstvo za uničevanje plesni na trti (Oidium) ter tudi plesni na cveticah in sadnem drevju, nadalje za uničevanje škrlupa in gnilobe na sadju ter raznih drobnih škodljivcev, kakor rdečega pajka, pašice itd. Uporabljamo ga za škropljenje sadnega drevja in trt pozimi v 3%, ob času rašče pa v 1% raztopini. Solbar: doza k 1 kg. doza k 5 kg. Tanafin Ustin, odlično sredstvo za po- končavanje krvave uši na jablanah. Pozimi odkopljemo koreninski vrat drevesa in nama¬ žemo ali poškropimo ušive naselbine s 5 do 7% raztopino. 10756 Ustita: doza k 150 g doza k 1 kg arzenikov prašek za pokončavanje škod¬ ljivcev, kakor grozdnega rilčkarja, ki ob¬ jedajo listje in zelene dele na rastlinah, kakor na pesi, detelji, repici, špargljih itd. 10760 Gralit; doza k 5 kg Ceretan-močivo ,Za močenje: pšenice, proti trdi snet- ljavosti, snežni plesni rži (Fusarium) in semena povrnine (rabi se v raztopini od 0'2%), ječmena, proti progavosti (Hemin- thosporium gramineum) ovsa, proti črni snetljavosti (Ustilago leviš in U. nuda), pesnega semena (rabi se v raztopini 0'25%). Za polivanje rži (0'25%) in pše¬ nice (0'5%). 10768 Ceretan-močivo doza k 250 g. doza k 500 g . Ceretan-prašivo Za praženje vsakovrstnega semena v svrho uničevanja raznih bolezni, kakor: trde snetljavosti pšenice, snežne plesni rži in pšenice (Fusarium), progavosti ječme¬ na, trde snetljavosti ječmena, črne snet¬ ljavosti ovsa, gnitja sladkorne pese itd. Za 100 kg pšenice, rži, fižola in graha treba 200 g Tillantina; za 100 kg ječmena, ovsa, lana in ko¬ ruze treba 400 g Tillantina; za 100 kg repnega semena treba 800 g 10770 Ceretan-prašivo doza k 1 kg. doza k 5 kg ... .. doza k 10 kg. vrečica a 200 g. 108 Semena za polje in vrt — Serer & Ko m p., L jnbljana UMETNA GNOJILA Da niso pridelki izdatni, je poglavitni vzrok pomanjkanje redilnih snovi v zemlji, to so: fosforova kislina, kalij, dušik in apno. Ker j® dobrega hlevskega gnoja povsod premalo, se moramo posluževati umetnih gnojil. Večino teh potrosimo v jeseni ali prav zgodaj spomladi. ' pomladi pa vsekakor 14 dni pred setvijo. Cim potrosimo umeitno gnojilo, ga moramo plitvo podkopati z grabljami ali z brano, da se a® strdi v kepe ali v skorjo, in da s tem ne izgubi svoje gnojilne vrednosti. Uporaba samo ene vrste umetnega gnojila je enostranska in nepr 0, vilna, ker se zemlja izčrpa, zato si bomo odbrali po eno vrsto gnojil, vsebujočih fosforovo kislino, kalij in dušik in po potrebi tudi apno v prahu ali v moko zmleti apnenec. ^ , Fosforova kislina služi pri žitu za dorast težjega in boljšega zrnja, za pomnožitev beljakovin v rastlinah, za boljši razvoj cvetja ® semena, oziroma sadja, za dozoritev lesu ter zaradi tega odpornost proti mrazu, v vrtnarstvu pa za zgodnejši, trajnejši in večji pridelek povrtnine. Kalij izboljša pridelkom okus, pospešuje rast in zorenje ter trajnost pridelkov, kar je pomembno zlasti za transport in konzerviran]® vrtnih pridelkov. Dušik pospešuje zlasti rast rastlin. Ako gnojimo še z apnom, ki ga trosimo vsako četrto leto v j eseni po 200 do 600 g na 1 m 1 ali 2000 do 5000 kg na 1 ha, moramo t° izvršiti dva do tri tedne preje ali kasneje kakor gnojimo z drugimi umetnimi gnojili. Navedene manjše količine za uporabo umetnih gnojil na polju in travnikih so za srednjedobre zemlje, večje pa za revne zemlje in vrt 6- Nadomestilo za gnojnico. Ker je gnojnice v gospodarstvu vedno premalo, priporočamo v nadomestilo ravno tako učinkujočo meša 11 '® 0 /4 kg 40% kalijeve soli, 1 kg surove kostne moke in 1 kg rožene moke na 20001 vode. Ko to po nekoliko dneh povre (zgnije), postan® univerzalna gnojnica za vse kulture. S to tekočino lahko gnojimo tudi cveticam v sobi, ker ne razvija neprijetnega duha. Ta sestava gnojni® 6 je po vrtnarskem strokovnjaku, ustanovitelju revije »Gartenweltc, Maksu Hesdorfferju. 10832 10830 10838 10840 10850 10854 10858 10860 10862 10864 Sirova kostna moka. Vsebuje 10 do 12% fosforove kisline in 4% dušika. Najuspešneje gnojimo s su¬ rovo kostno moko v jeseni ali pozimi. Za lha potrebujemo 300 do 400 kg. Surova kostna moka. Razklejena kostna moka. vsebuje 30% fosforove kisline in %% du¬ šika. Uporabljamo za gnojenje od jeseni do pomladi. Za lm 2 potrebujemo 20 do 30 g ali za 1 ha 200 do 300 kg. Razklejena kostna moka ....... Rožena moka iz polnih rogov. vsebuje 11'5% dušika in 5% fosforne ki¬ sline ter je prvovrstno gnojilo za vrtove in cvetice lončnice ob presajanju, ki ga primešamo zemlji. Rožena moka. Strugotina iz rogov. vsebuje 12% dušilca, rabimo jo v isto svrho kakor roženo moko. Strugotina iz rogov. Šota (Torfmull). Uporabljamo jo: 1. ) za pokritje setev; 2. ) za zimsko odejo cvetic zlasti trajnic; 3. ) za izboljšanje težke, lahke in ka- menite, plitve zemlje. Na lahkih peščenih zemljah jo podkopljemo eno lopato glo¬ boko, pri težkih pa jo plitvo podkopljemo. Šota naredi tla luknjičava, propustna, da boljše spajajo vlago in dušik Za zbolj¬ šanje zemlje izda 100 kg šote toliko, kakor dva voza komposta. 4. ) Za toplo in mehko steljo konjem, goveji in malim živalim, ker šota popije šestkrat več vlage, kakor slama. Ker tudi ovira gnilobo, je to najzdravejša stelja. 5. ) Za konzerviranje zimskega sadja, gomoljev in cvetičnih čebulic. Da ne škodi humozna kislina, zlasti mladim setvam, jo pred porabo premešamo z gnojnico ali’pa ji dodamo nekoliko vlažni, na vsako balo okoli pol kilograma prahu, živega apna, Pri kulturah na prostem in pri presajanju dreves in grmov jo uporabljamo kakršna je, potrebno pa je, da jo poprej nekoliko zmočimo. Šota, najboljša, čista, mahovita in lahka lOOkg | 10kg]l jg- Din MO 2-40 2-70 P20 1-50 1-30 2'60 2-90 2-25 2-75 1-60 2-90 3-20 Brzojavni naslov: Severin — Telefon 23-16, 39-16 109 lOOkg | 1 kg |Doza ae v in >k P to e. ’0 i0 J0 Umetna gnojila za cvetice. Cvetice lončnice presajamo, čim zamrežijo zemeljsko kepo. Dotlej So namreč hranila v zemlji izčrpana. Ker pa ni vselej presajanje se poslužujemo gnojenja, da dovajamo rastlinam snovi, ki jih Potrebujejo. Gnojimo pa tudi, da pospešimo cvetenje in rast. Gnojenje Pa ugodno učinkuje le pri ukoreninjenih in že rastočih rastlinah. Ravnokar presajenim, bolnim in pozimi počivajočim rastlinam, je gno¬ jile škodljivo Z razstopljenimi gnojili zalivamo največ po enkrat v te< tnu in le toliko, da doseže tekočina do roba lonca. Močnejše zab¬ ije in večja koncentracija dušikovih gnojil umori rastline. Pred dojenjem zalijemo cvetice s čisto vodo. Din POLNOVREDNA KRMILA Nobena krma, ki jo prilagamo domačim živalim, ni popolna, ker nima v dovoljni množini vseh onih redilnih snovi, jč so potrebne za rast in razvoj živali, zato dodaja umni živinorejec tako zvana močna krmila. Ta izpolnjujejo navadno jhmo, da zadobe živali vse one snovi, ki so nujno potrebne, da rastejo, se debele in da so odpornejše proti raznim žleznim. Da tudi v tem oziru gremo našim cenjenim odjemalcem na roko, smo nabavili tista močna krmila, ki so jih odlični živinorejski strokovnjaki priznali kot najuspešnejša. 10890 10892 Ribja moka. vsebuje 65% proteina in 4% soli, je ne- obhodno potrebna za uspešno rejo praši¬ čev. Dodatek 1 do 2 dkg ribje moke, ki jo primešamo k vsakokratni krmi, pospe¬ šuje rast in hiter razvoj živali. Za pitanje odraslih prašičev pa dodajamo k vsako¬ kratni krmi 3 do 5 dkg ali dnevno 12 do 15 dkg. Ko se živali privadijo na ribjo moko, žro raje in tudi pitanje traja 3 do 5 mesecev manj časa. Prav tako je potre¬ ben dodatek ribje moke domači perutnini, ki pri mladih pospeši rast, pri starih pa nosnost. Šibja moka. Krvna moka. vsebuje 80% proteina in se uporablja za krmljenje kakor ribja moka. Krvna moka. Klajno fosforovo kislo zdra¬ vilno apno. (Kostni pepel) vsebuje 38 do 40% fosforove kisline. Iz¬ vrstni uspehi celo navadnega klajnega apna so že davno dokazani pri reji vseh domačih živali. Jakost kosti in splošen razvoj telesa mladih živali pospešuje le klajno fosforovo kislo zdravilno apno. Pri odrasli živini pospešuje tek in zdravje prebavnih organov. Da krave molznice žro les, kosti in obleko, je vzrok pomanjkanje snovi, ki jih vsebuje to apno. Klajno apno je potrebno za vse domače živali, celo za perutnino in pse. Podaja pa se primešano med nekoliko mokre otrobe ali zdrob, ko¬ njem med vlažen oves, psom pa med obi¬ čajno hrano. 10894 10896 10898 Dnevne porcije za posamezne vrste ži¬ vali so: za odraslega konja . . . . za odraslo govedo. za pitane vole ...... za odrasle ovce. za odrasle prašiče. za žrebe ali tele. za pse . za mlade pse. za mlado perutnino . . . . za odraslo perutnino . . . . za breje živali kakor je vrste za vole, ki jih pitamo s slad¬ kornimi, škrobnimi in to¬ varniškimi odpadki . . . 50 do 60 g 25 do 40 g 40 do 50 g 10 do 20 g 15 do 20 g 15 do 25 g 1 do 5 g Y«. do Y g % do lg 1 do 2 g 2 do 10 g 75 g Klajno fosforovo kislo zdravilno apno . . Kostna sesedlina. (Kostni precipitat) najnovejši fabrikat, vsebuje,38 do 40% fosforove kisline. Uporablja se jo kot do¬ datek h krmi v isto svrho, kakor klajno apno domačim živalim. Posebno pripravna in uspešna za svinje. Kostna sesedlina (kostni precipitat) . . . Kostni krmilni zdrob. ali kokošji zdrob imenovan, znamke »Ossa- Special«, novost, na podlagi najnovejše tehnike izdelan iz svežih kosti, brez raz¬ nih kemijskih zdravju škodljivih snovi, ki so se kedaj prej uporabljali. Za rast pi¬ ščancev in nosnost kokoši je kostni krmilni zdrob neobbodno potreben dodatek. Kostni krmilni zdrob. ✓ 110 Semena za polje in vrt — Se ver & Ko mp., Ljubljana RAZNE POTREBŠČINE Vrvice za povezo¬ vanje in pletenje Rafija 10976 10980 10982 Suhe jedilne gobe. Najlepše. Prav lepe.. Suhe gobe y lepih, koloriranih, kosi¬ ter nih dozah, in sicer: doza z 2 kg vsebine najlepših gob . . . 10950 Ekstrisima, dolga, široka in bela, izbrana kakovost, posebno primerna za ročna dela 10952 Prima Majunga, bela, dolga, za povezova¬ nje trt, sadnega drevja in povrtnine . . 10954 Balija barvana, široka, najboljša kakovost, za pletenje košaric, torbic, kaset itd. v naslednjih barvah: 1. rumena 2. svetlomodra 8. temnomodra 4. rdeča 5. zelena 6. rjava 7. črna Vsaka barva zase. Morska trava „Crin d’Afrique“ Originalne bale tehtajo po okrog 65 kg. 50- 3-- — 2-75 - 2-50 — Suhe gobe v celofan vrečicah, in sicer: 10984 vrečica z 200 g čiste vsebine 10986 vrečica z 100 g čiste vsebine 10988 vrečica z 50 g čiste vsebine Sveže jedilne gobe. samo majhne, za takojšnjo uporabo, konzervirane v vinskem kisu, v ste¬ klenicah s patentno zaporo, in sicer: 10990 steklenica z 200 g čiste vsebine .... 10992 steklenica z 400 g čiste vsebine . . . , 10994 steklenica z 700 g čiste vsebine . . . . Laneni firnež in laneno olje. 11020 Firnež la, laneni, rjavi, dvakrat kuhani . Šampinjonsko leglo francoskega izvora! Vsakemu naro¬ čilu priložimo za¬ stonj navodilo o gojenju šampinjo¬ nov. 10970 Originalno francosko 60-— 11030 Laneno olje. Cene se razumejo za kg netto, franko pločevinasti sod s ca. 180 kg vsebine, fran¬ ko Ljubljana. Pri odjemu manjših količin se cena zviša za 75 para. Pločevinaste po¬ sode imamo tudi po 10, 15 in 25 kg, sode pa po 50 in 100 kg. Ce pošljete lastno embalažo, franko Ljubljana, se cene znižajo za Din 0'50 pri kg netto. Prometni davek je zaračunan v ceni in ga plačamo mi sami. Pri odjemu večje količine zahtevajte ' posebno ponudbo. Brzojavni naslov: Severin — Telefon 23-16, 39-16 in Navodilo nabiranje in sušenje jedil- "'h gob. (Goban ali jurček, Boletus edulis, Steinpilz.) j u v M no g° vs t ne so jedilne gobe, v tej razpravi pa mislimo na naše «« ali gobane, ki so najbolj znani in pridejo predvsem v poštev za Pcijo, p r i nas se uživajo gobe skoro izključno v svežem stanju, dočim inozemstvo, posebno pa romanske dežele pokupijo velike množine s Usenih jurčkov. Cim lepše je blago, tem večjo ceno doseže, čim lepše e reza no in čim bolj skrbno posušeno je blago, tem večje povpraševanje s Po njem. Pravilno sušena goba je bela ali vsaj sveže, svetle barve. . nimivo je, da kupec v inozemstvu plača višjo ceno za zunanjost tega ?? a i lahko rečemo za svetlo, belo barvo in tenko, na široko rezano > lko - Napredek za naše narodno gospodarstvo obstoji v tem, ako bodo S6 dežele sposobne dobavljati res lepo sušeno blago in da s kako- Lj J.°. prekosimo druge inozemske dobave ter na ta način ugodimo za- '*? okusu inozemskih trgovcev. Nabiranje in sušenje gob je za naš rajski živelj, še prav posebno pa za naše male ljudi na kmetih, tako I like važnosti, da ta skromna rastlina zasluži vso pozornost naših kme¬ čkih veščakov, šol in vseh drugih činiteljev, ki imajo neposredno zvezo nabiralci te plemenite rastline. Vsak prebujeni podeželan, vsak učitelj, ®k župnik in kaplan naj bi poučil naše ljudi o umnem pripravljanju gob. Pri nabiranju gob misli predvsem na to, da bo zemlja tudi jeseni drugo leto plodila gobe. Ne ruvaj gobe, narahlo jo primi spodaj jo zavrti tako, da ostane plodišče nepokvarjeno. Ne loči je od zemlje J'Prezgodaj, niti prekasno. Prezrela goba je črviva, puhla, mehka plast d klobukom črna in snedena. Taka goba je 1 J brez vrednosti in t>. k - 1 oiicucua. jl ai\a guua jv, mu. »ivuhuvu *** , m °. kvari ceno. Pusti jo, naj popolnoma dozori, naj razpade in oplodi eiDljO ^ — -. L 1 J * 1 J 1 1 ! , A m 71 1 O jjo za novo rast. Odtrgaj gobo takrat, ko se je že primerno razvila, . ITTla lepo, trdo meso v stebelcu in zgoraj. Mehko in zdravo plast d klobukom razreži obenem z ostalo gobo in posuši. Napačno in ne- .jrebno je, ta »Špeh«, kakor ga nekateri imenujejo, ločiti od ostale gobe & a zavreči. i „Svežo gobo očisti vsake prsti! V tem pogledu se pri nas mnogo J SI > najbolj zaostala sta glede tega Suha Krajina in Kočevska. Ako ni jj° ba dosti očiščena, pride med sušenjem in potem, ko se gobe devajo ,, Vr v e .čo in preden jih prevzame kupec, posušena prst na spodnjem koncu in da se vsak trgovec brani gob,'iz katerih se kar pokadi zemski HaK- 1<0 pri prevzemanju prevrne napolnjeno vrečo. V tem pogledu si Nralec gob nikdar ne da preveč dela. Snažnost nad vse! Reži gobe v tenkih in širokih ploskvah! Najlepše blago prihaja na trg « onih krajev, kjer režejo gobe popolnoma enakomerno tenko s •dočin iij.Ua mcjtinc nrinravn — nekega ribežna. Vsi lističi so enako 'Jščenega stebelca na ostale, lepe in bele suhe lističe ter pokvari in 'aže vso belo in svetlo barvo. Sicer pa veleva razum, da prst ni užitna n °cjo neke posebne priprave debeli. Inozemci povprašujejo največ po tenko rezanih gobah, ki posu¬ šene ne presegajo 2 do 2 1 /, milimetra debeline. Skrbeti je treba za to, da narezana goba ohrani obliko listov, da ni pomečkana in posvaljkana brez oblike. Trhle, črvive gobe ne zaslužijo, da jih sušimo. Škoda dela in truda. S tem samo, lepim gobam pokvarimo ceno. Isto velja za snedeno in ob- žrto gobo. Če tudi bi bila svetla, nima vrednosti, ker inozemski kraji ne dopuščajo uvoza takemu blagu. Pri malokateri reči je zdravstveno nad¬ zorstvo tako strogo kakor prav pri uvozu suhih gob. Suši gobe na zraku in solncu! Naravna toplota in topel veter naj imata dostop do narezanih gob od obeh strani (rešeto, vitrasta reta). Med sušenjem pogosto obračaj liste. Ko nastopi večerna vlaga, spravi napol suhe gobe v sobo, kjer je zrak bolj suh. Vlaga in dolgo, počasno sušenje uničuje svežo belo barvo — goba porumeni in sčasoma celo po¬ črni. Najlepše blago donašajo na trg oni, ki čez dan sušijo na soncu, pridno obračajo, zvečer in čez noč pa sušijo v zakurjeni sobi ali sušil¬ nici. Umevno je, da se mora polagati narezani list poleg lista, ne pa drugega na drugega. Nepravilno suši tudi oni, ki na svežo gobo požene takoj spočetka preveč vročine. Pogosto se dogaja, da je narezana goba od obeh strani suha, v sredini pa še vlažna, nezadostno posušena. Takšna goba potem naglo odjenja, postane vlažna, naglo potemni, in se v sredini rade zaredijo glive in črvi. Dobro posušena goba mora tudi v 2 do 3 dneh po končanem sušenju šumeti, kadar jo pretresate. Nezadostno sušene gobe kupec odklanja ali pa odtegne 10 do 20 od¬ stotkov na teži, da se izogne škodi, ker se mu kasneje v skladišču taka goba močno osuši. Suhe gobe hrani vedno na popolnoma suhem in v zaprtem prostoru! Ko jih prenašaš, pazi, da se ne drobijo. Zato je priporočljivo, da se lepo belo blago pošilja po železnici precej stisnjeno v lesenih zabojih. Temne gobe loči od belih! Na ta način doseže nabiralec vedno boljšo ceno. Marsikje imajo še od lanskega leta po nekaj kilogramov starih gob. Ne mešaj starih z novimi, ne mešaj drugovrstnih z jurčki. Vsaka večja trgovina ima strokovno dobro izvežbanega prejemalca in ta takoj spozna staro gobo med novimi in lahko škartira vse skupaj. Ako pa tega ne napravi, se mora v skladišču vse skupaj prebrati in vam za¬ računa strošek za prebiranje, ki ste ga v svoji kratkovidnosti povzročili. Stara goba ima čisto drug duh kakor nova. Snaga nad vse! Kakor pri vsaki stvari, igra veliko važnost tudi 'pri gobah snaga. Kar je določeno za jed, se mora sušiti in hraniti na takem mestu, do katerega'nima nobena golazen dostopa. Gobe morajo biti tudi brez vsakega peska, zemlje in prahu. Moramo nekaj dati na svoje dobro ime in dostojnost. Naša goba si s težavo utira pot v tujino in če hočemo, da dobijo gobe iz Jugoslavije dobro ime, moramo v ino¬ zemskem kupcu v vsakem oziru vzbuditi prepričanje, da je naše blago prvovrstno in ne predrago. Ne smemo misliti, da goba raste samo pri nas. Velike množine gob vržejo vsako leto na svetovni trg Francija, Italija, Češkoslovaška, Poljska in v zadnjih letih tudi Rusija. V svetu vse to blago med seboj tekmuje v ceni in kakovosti. Smo mladi in za¬ četniki v vseh gospodarskih panogah, zato se pa moramo potruditi iz osebnih in splošno narodnogospodarskih ozirov, da pride v deželo mnogo inozemskega denarja, da se to porazdeli baš za to manj znatno in malo vidno rastlino med naše socialno najšibkejše sloje. Goba je plemenita, pa tudi opasna rastlina, ki lahko donaša korist, lahko pa upropasti ve¬ lika in močna podjetja. Cene suhim gobam se zelo često menjajo. Nabrane in posušene gobe oddajajte sproti in jih ne zadržujte doma! Ce leže gobe samo mesec dni, že zgube na barvi, prijetnem vonju in s tem na vrednosti. Po šestih me¬ secih pa oživi v gobah že zalega mrčesa in se pojavijo v njih črvi. Take gobe pa so proti predpisom higijene. Na zahtevo radi sporočimo v vsakem trenutku ceno. Kupimo vsako količino. Sušenje gob na deski. Ob lepem vremenu jih suši na solncu, ob slabem vremenu pa prenesi desko z gobami v hišo, ne da bi moral gobe preložiti. Konzerviranje svežih gob v slanici. Pripravi si vrelo vodo in stresi na 100 litrov vode 6 kg čiste kuhinjske soli. Nato stresi v tako pripravljeni krop dobro očiščene gobe !? jih pusti vreti pet minut. V isti vodi se lahko večkrat kuha a potrebno je vsakikrat dodati nekoliko soli. Tako kuhane gobe očedi iz posode in ^ razprostri po mizi, da se ohlade. Ohlajanje traja često do 12 ur, ne smeš pa nehati prej dokler niso gobe popolnoma ohlajene. S tako ohlajenimi gobami napolni posodo v kateri nam misliš poslati gobe in jih zalij z vodo, ki si jo posebej pripravil na sledeči način: Vže mi 10 litrov vode, jo dobro zavri in stresi vanjo 1 kg čiste kuhinjske soli. To vodo, ki jo imenujemo slanico, moraš popolnoma ohladiti in je vli i toliko v posodo s kuhanimi gobami, da so gobe s slanico pokrite in da je posoda polna. Za konzerviranje svežih gob v slanici pridejo v poštev edinole užitni gobani ali jurčki in sicer samo mlade, majhne, trde in zdrave Sobice, jej ne sme j 0 presegati velikosti kokošjega jajca. Gobe, ki imajo v premeru več kot 5 cm, porabimo raje za sušenje. 112 KL A Z, A i, O ^Gospodarska semena j Detelje Stran Bela detelja.4 Belocvetoča enoletna . . 3 Bokhara ....... 3 Črna detelja.2 Esparzeta.3 Bmeljska lucerna ... 4 Inkarnatka.3 Lucerna.2 Nokota močvirska ... 4 Nokota rožičasta ... 4 Banjek.4 Seradela ....... 4 Švedska detelja .... 3 Trave Angleška ljuljka ... 8 Francoska pahovka . . 5 Gola stoklasa.G Gozdna latovka .... 8 Italijanska ljuljka . . 8 Lisičji rep.5 Mačji rep.9 Medena trava.7 Navadna latovka ... 8 Ovčja bilnica .... 9 Paeey-eva ljuljka ... 8 Pasja trava.6 Pasji rep.6 Bdeča bilnica .... 7 Svetlikasta trstika . . 8 Travne mešanice ... 10 Travniška latovka . . 9 Travniška bilnica ... 7 Trda bilnica.7 Trsna bilnica .... 6 Vrežasta šopulja ... 5 Zlati oves.5 Korenstvo Jesenska repa .... 11 Korenje za krmo ... 11 Krmilna pesa .... 12 Podzem. koleraba ... 11 Sladkorna pesa .... 11 Poljska semena Ajda.13 Gorčica ....... 14 Grahorica.14 Koruza.14 Kumna.14 Mohar .13 Njivski koleneo ... 13 Oves.14 Proso.13 Sirk.13 Sudanska trava .... 14 Svetlo seme.13 Lupina.13 Oljnata semena Buče..15 Konoplja .15 Lan ........ 15 Mak .15 Ogrščica.15 Kepica .. . 15 Biček. 15 Soja-fižol.15 Sončnice.15 Stročnice Bob .16 Fižol.16 Grah.16 Leča .16 Njivski čistnik .... 16 Peluške ....... 16 Ptičja hrana.17 Zdravilna hrana za bolne ptice.17 Hrana za ribe .... 17 čebelna paša.18 [ Zelenjadna semena Artičoka.39 Bob.49 Buče.39, 40 Cikorijina salata- radič.31. 32 Oikorijine korenine . . 32 Čebulno seme.36 čebulček ...... 36 S Cvetična semena j Abutilon .48 Acacia.48 Acanthus ..48 Achillea.48 Achimenes.48 Aconitum.48 Acroclinium.48 Adlumia .48 Adonis.48 Ageratum.48 Agrostemma .... 48 Alonsoa .48 Alsine .48 Althaea .49 Alyssum .49 Amarantbus ..... 49 Ainmofbium ..... 49 Anagallis.49 Anchusa .49 Anemona .49 Anthemis.49 Antirrhinum . . . . 50, 51 Aquilegia.50 Arabis .50 Aralia .50 Arctotis.50 Armeria .50 Arnebia.50 Artemisia.50, 51 Asparagus .51 Asperula .51 Astilbe .53 Astre.51—53 Atriplex.53 Aubretia .53 Balsamina .53 Bartonia .53 Begonia.53, 54 Bellis.54 Benincasa.54 Bocconia ....... 54 Brachycome.54' Browallia.54 Cacalia.54 Ca.iophora.54 Calampelis .54 Calceolaria .55 Calandrinia.54 Calendula.55 Calla.55 Calliopsis.55 Campannla.55, 56 Canna.56 Cannabis ..56 Cardiospermum .... 56 Carduus.56 Catananche .56 Celosia.56 Centaurea.56 Cerastium.56 Cheirantkus marit. . . 56 Cheirantlius Cheiri . . 57 Stran Chrysanthemnm .... 57 Cineraria.57, 58 Clarkia.58 Cobaea.58 Coleus.58 Collinsia.58 Collomia.58 Columnea.i>8 Commelina.58 Convolvulus.58 Coreopsis ...... 58 Cosmea.»58 Cosmidium.58 Crepis. 59 Cuphea.59 Cyclamen.59 Cyclantliera.59 Cynoglossum.59 Dahlia.59 Datura.59 Delphinium . . . . 59, 60 Dianthus.60—62 Dictamnus.62 Dielytra.62 Digitalis.62 Dimorphoteca.62 Dolichos.62 Doronicum ...... 62 Dracaena.62, 63 Eckeveria.63 Echinops.03 Eremurus . •.63 Erigeron.63 Erodium.63 Eryngium.63 Erythrina.63 Eschscholzia.63 Eucalyptus.63 Exacum.63 Euphorbia.63 Felicia.63 Ficus.63 Fragaria.63 Francoa.64 Freesia.64 Fuchsia.64 Gaillardia.64 Gardenia.64 Gentiana.64 Gesneria .64 Gerbera 64 Geurn.64 Gilia.64 Gladiolus .64 Gloxinia.65 Godetia.65 Gompbrena.65 Grevillea ....... 65 Gypsophila.65 Helenium.65 Helianthus.65, 66 Helichrysum.66 Heliophila .66 Heliopsis .66 Heliotropium.66 Helleborus.66 Heracleum.66 Hesperis.66 Heuchera . = 66 Hibiscus .66 Humulus .66 Hyacinthus .66 Iberis .66, 67 Impatiens.67 Incarvillea .67 Inula.67 Ipomea.67 Ipomobsis.67 Isoloma.67 Japonske cvet. vrste . . 85 Kaulfusia.67 Kochia.67 Lantana.67 Lasthenia.67 Lathyrus .68 Lavatera .68 Leontopodinm .... 68 Leptosine.68 Leptosiphon.68 Leucanthemum . . , 68, 69 Levko.ia.69, 70 Liatris .70 Lilinm .70 Linaria ....... 70 Linum ....... 70 Lobelia '.70 Lophospermum .... 70 Lunaria.70 Lupinus.70, 71 Lvchnis.71 Malope.71 Malva .71 Matricaria.71 Matthiola.69 Maurandia .71 Meconopsis.71 Medeola .71 Mesembrianthenmm , . 71 Mimosa . ..71 Mimulus . ..71 Mina ..71 Mirabilis .71 Momordica Nepeta Nicotiana Nyeterinia Onopordon . . . Okrasne trave . _ . Ovijalke in plezalke Paeonia Palme Pelargoninm Phacelia Phlox . . Physalis . Phytolaca Poletne cvetice, meš. Pyrethrum Ricinus Rosa polyantha Salpiglossis.78 Saintpanlia .78 Salvia .. Sanvitalia.* 78 Saponaria.78 Saxifraga.73 Scabiosa .78, 79 Schizanthus.‘79 Sednm . 79 Senecio.[79 Sidaleea . 70 Silene .[79 Solanum.! 79 Solidago Sparmania . Spergnla . . Stachys . . Statice . . Stevia . . Stokesia ‘ Streptocarpus Tagetes . . Thalictrum Thnnbergia Torenia Trachymene.81 Trichosanthes .... 81 Tritoma.81 Trollius.81 Tropaeolum.81 Tunica Tydaea . Ursinia. Venidium . . . . Verbascum . . . . Verbena. Veronica. Vicia. Viola. Viola trie. maxima Viscaria. Wahlenbergia . . . Whitlavia .... Wigandia .... Xeranthemum . . . Zinnia. 81 81 81 82 . . 82 . . 82 . . 82 . . 82 .82—84 84 84 84 84 84 85 Cvetične čebulice in gomolji Amarvllis Anemona Begonije Canna Calla . . Čudovita cvetica Dalije Dielvtra Gladijole Gloksinije Iris . . Lilium . Montbreeije Oxalis Paeonia Tuberose . 96 . 97 87, 88 90. 91 . 96 . 95 91—95 . 97 89, 90 88, 89 . 96 96. 97 . 90 . 96 . 97 . 90 Sredstva za zatira nje škodljivcev tiral mj Arbocol . . . Arbocol pasovi Cepilna smola Gralit . . Herbit . . . Lepilni pasovi Lohsol . . . Mazavo milo Nosprasen . . Nosprasit . . Solbar . . . Tanafin . . Tillantin . . 'Uspulun . . Ustin . . . Venetan . . 106 106 106 107 106 $ 1° 6 ’ $ k ti 107 JO 'S 107 | Umetna gnojilaj Apneni dušik . . • čilski soliter . . • Gnojilo za cvetice . Kalijeva sol ... • Kostni superfosfat . Nitroloskai-Buše . • Bazklejena kostna moka. Božena moka . . . Surova kostna moka Strugotina iz rogov Šota. P 109 JOS ti JO* | Polnovredna krmjj^ j Klajno apno . . Kostni zdrob . Kostna sesedlina Krvna moka . . Bibja moka . . ti P 'Sl ti Firnež laneni Gobe suhe Gobe sveže Morska trava Olje laneno . Balija ... Šampinjonsko leglo Vrvice . . Jlj Jlj u Ji % Ji« Brzojavi: SEVERIN Telefon: 23-16 Naročilni list + Naročam pri tvrdki Sever & KompLjubljana Povzetje je najenostavnejši, najce¬ nejši in najhitrejši način pošiljanja, zato se ga vedno poslužujemo, ako kupec izrecno ne želi kakega drugega načina plačila. Pri nakazilih denarnih zneskov v naprej prosimo, da vpoštevate porto in zavojnino. na temelju prodajnih pogojev cenika za leto 1936., glasom katerega je za slučaj spora za to naročilo kakor tudi za vsa naročila v bodoče za obe stranki merodajno razsodišče borze za blago in vrednote v Ljubljani, niže navedene predmete: po pošti — brzovozno — tovorno 1. ) s povzetjem. 2. ) na račun naročila prilagam v znamkah dinarjev . . 3. ) vsoto dinarjev .. sem poslal v naprej. Podpis (ime in priimek): ... Poklic: .... Kraj: ... Ulica in hišna štev.: Zadnja pošta: . Žel. postaja: . Prosimo nujno, da navedete številke, ki so označene v ceniku. — Polovične porcije ali pa tako majhne teže, ki bi znašale manj, kakor • ustrezajoča cena porcije, ne oddajamo. do do ji ve Sti»° 103 101 J03 « 100 .$ 10 ) i® ■ t 99. 1® 1 ® 1 ® 3 * .IS M0.1 iS 10 ! 10 °' Jo« 101 10 ! 103 10 « 101 105 105 103 10 98 lOj 104 103 103 100 103 99 100 loka trov □ Naši dve novi omarici za semena. Omarica Številka 1 je: 68 cm visoka 51 cm široka in ima 117 predalov Omarica številka 2 je: 110 cm visoka 65 cm široka in ima 66 predalov Omarica št. 1. je pripravna za na pult, je lična in v okras vsaki trgovini. Čez poletje se zloži in spravi v karton za prihodnjo sezono. Ta omarica zahteva zelo malo prostora. Omarica št. 2. je najbolj praktična. Postavi se lahko v izložbeno okno ali pa se pritrdi na steno. Pogoji za komisijsko prodajo paketiranih zelenjadnih in cvetičnih semen 1. Omarico posodimo in pošljemo s potrebnim semenjem franko železniška postaja odjemalca. V slučaju, da manjka kaka vrsta semen, izvršimo tudi naknadna naročila Iranko. 2. Vsa semena, odrejena za omarico, ki so v tem ceniku s • zaznamovana, smatramo kot komisijsko blago. Osnovne cene posameznih vrečic so navedene v našem ceniku in se ne mo rejo spremeniti. 8. Neprodana semena je vrniti vsako leto med 1. in 15. julijem, nakar sledi obračun, ki je takoj plačljiv. Ako bi se preostanek semen ne vrnil do 15. julija, smatramo vso zalogo za prodano. Samo v komisijsko prodajo poverjena zelenjadna in cvetična semena v vrečicah je mogoče vrniti, dočim iiksno naročenih semen, pa so lahko tudi semena v vrečicah, ne jemljemo nazaj, ker niso komisijsko blago. 4. Od izkupička v komisijski prodaji prodanih semen dajemo: do 500 prodanih vrečic.30% popusta, do 1000 prodanih vrečic..35% popusta, preko.•.40% popusta. 5- Vsi navedeni pogoji veljajo obojestransko za tri leta. Ako po preteku tega časa ne sledi odpoved, se podaljša dogovor sam po sebi za nadaljnja tri leta. Ako pa je prodaja nepovoljna, lahko mi pogodbo razveljavimo že po preteku prvega leta. 6. Omarica ostane naša last in jo je smatrati kot posojilo našim odjemalcem. Vredna je 200 dinarjev. Ako se pogodba prekine, se mora omarica takoj prepustiti na razpolago, odnosno se mora po naši želji zamotati ter postaviti brez vsakih stroškov na železniško postajo in odposlati na naslov, ki ga določimo. 7. Ustno storjeni sklepi brez našega potrdila so neveljavni. Plačila so veljavna le direktno na naš naslov. Plačuje in toži se v Ljubljani. 8. V slučaju, da odjemalec naroči ali ponovno naroči preko množine, ki je po našem mnenju zadostna, tedaj mora jamčiti, da proda najmanj 70% naročenih vrečic. 9. Pri naročilu na gotov (fiksen) račun, damo pri odjemu nad 500 dinarjev 50% popusta in to preprodajalcem, ki vzamejo od posameznih vrst najmanj 10 vrečic. Na gotov račun prodana semena pošljemo s povzetjem, če pa pošljemo izjemoma odprto je treba račun takoj pa prejemu blaga poravnati. Vrečic, ki so kupljene na fiksni račun, ne jemljemo pod nobenim pogojem nazaj. 10. Za slučaj spora se podvržeta obe stranki pravoreku razsodišča Ljubljanske borze za blago in vrednote v Ljubljani. Oddelek za semenske omarice Sever <& Komp., Ljubljana :lo 200 Sl. Vafenr 201 Ljubljansko rumeno 202 Ljubljansko belo 203 Champion 104 Chalenau 186 Vertou 180 Nantes 191 Saalleldsko 172 Guerande 174 Duviško 177 Pariško 180 Amsterdamsko 193 Pfblzer 194 Lobberiško 195 Altringham 197 Brunšviško CE BE p &K9/ ^