Bpedlzlone In abbonimmto poatale Poštnin* plačana v gotovini Naročnina mesečno 15 Lir, za inozem-■tyo 20 Lir — nedeljska todaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. snov. Podrnžnical Novo meeto. Izhaja viak dan zjntra| razen ponedeljka lo dneva po praznika, , ... , ii «x i i« • .. ••• L • . • 5 Uredništvo Id apiavai Kopitar)«*« 6, L|obl|ana. Izključna pooblaSčenka za oglaSevanje italijanskega in tujega | Red«zlone, AmrnlnlsUarlonei Kopitarjeva 6, Lobiana. izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A. Milano. 3 Telelon 4001_4005. - Abbonamenti: Met« 15 Lire; Estero, meta 20 Lir«, hduaone domemca. anno 34 Lire, futero 50 Lir«. C C. P.! Lubian« 10 650 per gli abbonamenti: 10.349 per 1« in.eriioni. Filial«! Novo meeto. Concessionaria escluslva per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. II Bollettino No 661 Grandi successi nel Mediterraneo Aerosiluranti hanno affondato un incrociatore, un altra unita ed un piroscafo Ti Quartierc Generale delle Forze Arma-Spitfirc«. Tre nostri aerosiluranti non hanno fatto ritorno alle basi. Nol Mediterraneo orientale nostri velivoli hanno attaccato, al erepuseolo di ieri, una formazionc navale inglcse verosiinil-mente sulla rotta di ritorno dal teatro della battaglia mettendo a segno due siluri su di lin incrociatore di medio tonnellagio e un si-luro su di un grosso cacciatorpcdiniere. Bombardicri ncmici sono stati vigorosa-mente attaccati nel cielo di M a r t u h a da squadriglic di nostri caccia che, senza perdite, abbatcvano in fiammc cinquc »Curtiss« . c molti altri ne mitragliavano. Un sesto apparccchio inglese precipitava colpito dalla artiglieria contraerca germa-nica. Veliki uspehi na Sredozemlju Ena križarka in dve drugi ladji potopljeni — Tri križarke, en rušilec in trije parniki poškodovani — Pri Martubi sestreljenih šest »Curtissov« Vojno poročilo št. 661 Glavni Slan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: V lelalsko-pomorskih bojih, o katerih aovori včerajšnje vojno poročilo, so naša torpedna lefala zagotovo polopila eno kri-žarko, eno enolo nedoločene vrste ler 10.000-lonski pamik; poškodovala so lri druge križarke, en rušilec in tri parnike. V naslednjem spopadu v Sirlskem zalivu so naše pomorske sile zagotovo zadele eno križarko in dva rušilca. Neko drugo sovražno enolo je torpedi-rala naša podmornica v zasedi. Oddelki nemškega letalstva so prav lako dosegli in večkrat bombardirali sovražno spremljavo ler potopili en parnik, dva druga pa poškodovali. V zračnih bojih na srednjem Sredozemlju so nemška lovska letala sestrelila lri »Spit-fireje«. Tri naša lorpedna lelala se niso vrnila v oporišče. V vzhodnem Sredozemlju so naša letala snoči ob mraku napadla neko angle- ško pomorsko skupino, ki se je verjelno vračala z bojišča ter so spustila dva torpeda na neko srednje veliko križarko, enega pa na velik rušilec. Naša lovska lelala so silovilo napadla sovražne bombnike nad Martubo in so brez izgub sestrelila v plamenih 5 »Curtissov«, več drugih pa s strojniškim ognjem poškodo- vala. šeslo angleško lelalo je bilo zadelo od nemškega protiletalskega topništva in je strmoglavilo na tla. Monakovo, 24. marca. AS. List »MUnchener Neueste Nachrichlenc piše o novih sijajnih uspehih nemškega in italijanskega orožja v Sredozemlju in pravi med drugim, da je italijanska mornarica od začetka sovražnosti v Sredozemlju pa do zdaj |h>-topilu 57 podmornic. 11 ob Veličastne proslave obletnici ustanovitve fašijev Rim, 24. marca. AS. Nad prizoriščem vojne, ki se je z jasnostjo napotila proti tisti zarji, katero je leta 1919 pokazala Ducejeva jasnovidnost, je včeraj v vsej luči svoje predniške resničnosti vstal zgodovinski spominski dan, ko je Duce z ustanovitvijo fašistovskih bojnih skupin začel rešitev domovine ter sprožil reševanje sveta. Kakor je prod 23 leti bilo le malo tistih srečnih, ki jim je bilo dano razumeti, kar je Mussolini s svojimi tremi iz- lov nemški uspeh na morju Trinajst ladij potopljenih ob ameriški obali — Na vzhodu vsi sovražni napadi odbiti nitlcrjev glavni stan, 2-1, marca. Nemško vrh. poveljstvo objavlja: Na polotoku K c r č u so bili odbiti slabši, v don-škem področju pa močnejši sovražni napadi. Tudi na ostalih odsekih vzhodnega bojišča so prinesli napadalni in obrambni hoji nadaljuo uspehe. Na morju južno od S c b a s t o p n 1 a so bojna letala z zračnimi torpedi potopila 501)0 tonsko trg. ladjo in v nekem pristanišču ob kavkaški ohali uničila neko podmornico. Dve nadaljni podmornici sta bili z bombami zadeti. Obširno delovanje japonskega letalstva Napadi na Avstralijo, Novo Gvinejo in Bengalski zaliv — Prvo izkrcanje na Salomonskih otokih Tokio, 24. marca. AS. Japonski cesarski stan poroča, da je japonsko pomorsko letalstvo v teku obširnega delovanja na južnem Pacifiku in v Bengalskem zalivu v času od 17. marca do danes večkrat bombardiralo Danvin, Broome, Wyndamm in llorn v Avstraliji, Moresby na Novi Gvineji, Tula-ginelle na Salomonskih otokih ter pristanišče Blair na Andamanih v Bengalskem zalivu. Tokio, 24. marca. AS. Vojaški dopisnik agencije Domei, ki je bil na neki japonski ladji, poroča, da je prvikrat zaplajx>lala japonska zastava v Ombuki na Salomonskih otokih, kjer se je v današnjih zgodnjih jutranjih urah srečno izkrcala neka japonska ladja v Peailu Harbourju. Lizbona, 24. marca. AS. Angleški radio poudarja v razlagi avstralskega vojnega poročila, da so japonska letala izvedla dozdaj najsilovitejši napad na Port Moresby, angleško luko na južni obali Nove Gvineje. Napad je bil v dveh zaporednih valovih. Pri prvem so našteli 19 japonskih bombnikov v spremstvu številnih lovcev, pri drugem pa 10 bombnikov. Japonska letala so vrgla bombe, potem pa so se takoj spustila k tlom, da bi s strojnicami obstreljevala vojne cilje. Po avstralskem uradnem poročilu dozdaj še ni mogoče natančno povedati kakšna je škoda in koliko je žrtev. Angleški radio poroča še, da so japonska bojna letala napadla neko angleško letalsko oporišče na Novi Gvineji, čigar imena pa ne marajo povedati. Stockholm, 24. marca. AS. Iz ameriškega vira poročajo, da so japonske čete na Novi Gvineji v zadnjih petjh dneh prekoračile reko Francisco južno od mesta Salamaua in da so japonskim četam v znatni meri pomagali domačini, ki se nič ne obotavljajo sodelovati z Japonci, katerim pravijo osvoboditelji. Japonci pa občudujejo te domačine, ■ kakšno lahkotnostjo se gibljejo z vsem težkim orožjem po džungli, o kateri sodijo, da je neprehodna, in pa po gorskih bregovih. Stockholm, 24. marca. AS. List »Allehndac piše o vojaškem položaju Indije, ki jo brani general Wavell ter pravi, da so indijske vojaške sile številčno in po kakovosti nesposobne za obrambo. Dočim je štela indijska vojska v začetku sedanje vojne kak milijon vojakov, se je zdaj zmanjšala za polovico, ker so se indijske čete v veliki meri udeležile vojne v Libiji, na Javi in na drugih bojiščih. Indijski vojaki so slabo oboroženi in še slabše izurjeni. Angleškega vojaštva je v Indiji komaj 55.000. Ce pomislimo, kako veliko ozemlje morajo braniti, je jasno, da je ta obramba nezadostna: Lisbona, 24. marca. AS. Poročilo iz Camberre pravi, da so japonska letala napadla mesto Vyn-damni v severozahodni Avstraliji. Stockholm, 24. marca. AS. Izjava Mac Arthurja, da mu je Roosevelt dal povelje, naj v prihodnjih mesecih začne z obširno ofenzivo, je izzvala ogorčeno kritiko v amer. pomorskih in vojaških krogih, ki pravijo, da ameriško ladjevje lahko izvede tako ofenzivo šele čez tri leta. V S e v e r n i Afriki je izgubil sovražnik pri poskusu napada na neko letališče v Cirenajki pet letal. Kakor je bilo že sporočeno v posebnem Tajnem poročilu, so nemške podmornice fircd ameriško obalo potopile 13 sovražnih ladij z 80.300 tonami, med njimi 7 velikih petrolejskih ladij. Nadaljna 11.000 tonska ladja je hi la s torped-liim zadetkom tako poškodovana, da je računati tudi z njeno izgubo. Tudi v Sredozemlju je utrpel sovražnik težke izgube. V sodelovanju z italijanskimi letalskimi in pomorskimi silami se je nemškemu letalstvu posrečilo razbiti nek konvoj, ki jc plul proti M a 11 i. Pri tem so nemška letala sama potopila tri trgovske ladje i 18.000 tonami, poškodovala tri nadaljne trgovske ladje, eno križarko in en rušilec. V boju proti angleškemu otočju je letalstvo podnevi uničilo v pristanišču New Ha-v c n 3.000 tonsko trgovsko ladjo ter uspešno bombardiralo skladišča orožja in goriva v tem oporišču za hitre čolne. Bojna letala so Izvedla uspešne ponočne napade na vojaške cilje v pristaniških mestih Do-w e r in P o r 11 a n d. i Francoske represalije za Pariz Vicli.v, 24. marca. AS. Francoske oblasti so internirale 2000 angleških državljanov v Maroku. To je represalija za bombardiranje Pariza. Karte za sladkor v Ameriki Stockholm. 24. marca. AS. Izvedelo se je, da bodo 27. aprila v Združenih državah ustavili pro-slo prodajo sladkorja, nakar bodo ugotovili zaloge ter sestavili načrt, po katerem bodo razdeljevali sladkorne nakaznice. W Prvi posvet mzi Crippsom in Indijci Bangkok, 24 marca. AS Posebni odposlanec angleške vlade minister Stafford Cripps je imel včeraj prvi posvet z zastopniki indijskih strank. Pri tem posvetu je jasno pokazal, da misli spraviti indijske politične prvake v strah ter izvabiti iz njih kar se da hitro pogodbo, tudi s pomočjo neposrednih groženj. Cripps je dejal udeležencem posvetovanja, »da se mu zelo mudi in da zaradi tega ne misli ostati v Indiji več kakor štirinajst dni, pa ludi Anglija sama ne more izgubljati časa, ker mora reševati važnejša vprašanja.« To nesramno govorjenje nasilnika, ki se obrača k sužnjem, je neugodno vplivalo na indijske prvake. Bangkok, 24. marca. AS Iz New Delhi poročajo, da je predsednik muslimanske lige glede Težave Mac Arthurja v Avstraliji Buenos Aires, 24. marca. AS. Dopisnik lista j Združene države, vojakov pa ima le pol milijona »Nacion« iz VVashingtona piše o težavah, v katerih »e nahaja Mac. Arthur v Avstraliji in ki so v popolnem nasprotstvu z veseljem, ki je nastalo ob njegovem prihodu. Če se od Mac Arthurja pričakuje kak čudež, ga bo moral ustvariti »iz nič«. Pot za dovažanje pomoči med San Franciscom in Melbournejem je- nevarna; ladje morajo ostati 25 dni na morju in počivati na Havajskih otokih. Japonci jih lahko bombardirajo s Filipinov. Avstralijo je težko braniti, saj je tako velika kakor. in od tega jih je 200.000 izven Avstralije. Mac Arthur bo moral delati počasi in Japonci ga bodo prehiteli z modernimi sredstvi. Na vprašanje, kdaj bo lahko prešel v napad, odgovarjajo ameriški vojaški krogi: »Kadar bo mornarica Združenih držav pripravljena«:. Po njihovi lastni sodbi pa pred dvemi leti ne bo. »Z\volf Ulir Blatk piše, da se iz tega najjasneje vidi domišljavost Roosevel-tovih načrtov glede kakršnekoli ofenzive na suhem ali na morju proti državam trojne zveze. razdelitve Indije v hindujske ler muslimanske države izjavil, da muslimani niso manjšina, ampak narod. Rekel je, da muslimani ne bodo podpirali tistih, ki jih zasledujejo in ki bi jih po zmagi za-vratno napadli. O Crippsovem obisku je dejal, da bodo muslimani izrekli svojo 6odbo. ko bodo videli predloge angleškega odposlanca. Zaključil je, da se bodo do smrli upirali vsaki zahrbtnosti, pa naj jih izvajajo liiiidujci ali Angleži. Sodelovanje med nemško in madžarsko policijo Budimpešta, 24. marca. AS. Na vabilo vodje nemške policije sta včeraj odpotovala v Berlin visoka uradnika madžarske policije. Bila sta to dr. Bozzy, načelnik kazenskega oddelka vrhovnega policijskega ravnateljstva, in dr. Vassko, načelnik kazenskih jetnišnic. Visoka uradnika madžarske policije naj bi dokončala delo, ki so ga nedavno začeli v Budimpešti s predstavniki nemškega notranjega ministrstva glede skupnih mednarodnih nalog, in |x>bliže preučila vso ureditev nemške policije. Nasilstvo nad Guatemalo Buenos Aires, 24. marca. AS. Nadaljujoč svojo politiko nasilstva in kršitve suverenosti različnih južnoameriških držav, so Združene države vzele na muho Guatemalo. Po nekem poročilu iz Amerike hoče washingtonska vlada v Guatemali zgradili veliko letalsko oporišče za svoja vojua letala. javami zarezal v večni temelj zgodovine, tako je zdaj le malo tistih, ki so še vedno trmasto branijo priznali slavno in nevenljivo veličino tistega, kar se je začelo 23. marca 1919 na trgu Sati Se-liolcro. S lo ponosno in vedro zavestjo je italijanski narod in z njim pa tudi drugi narodi preroje-nja. premišljal ob bleščeči obletnici. Proslava ie kakor vedno združila ves narod, ki se z orožjem bjje po neskončnih frontah, od koder bo zmaga naredila svoj največji skok, iti narod na notranji fronti kjer 6e tudi vsak dan bojuje in zmaguje, da bi Mussolinijeva misel, sveta vsakemu človeku vere in resničnosti, zmagovala in postala večna. Bojna fronta in notranja fronta se nikjer ne kažeta tako vzgledno zvezani v mogočen snop neusmiljene odločnosti, kakor v tem skupku življenja, revolucije in pravice, ki tvori temelj fašistovskim bojnim skupinam. Proslava je s tem dobila versko ozračje svetega obreda. Ljudstvo se je. povsod zbiralo, da bi v prvi vrsti dajalo pričevanje o svoji veri. Na ruskih in afriških bojiščih, kjer je to pričevanje vzvišeno zaradi prelite krvi. je proslava dobila 6laven značaj. Po sredozemskih posadkah 6o zgodovinski dan slavili s prisego za zmago. Povsod je obred bil živ in spontan kakor plamen, pa naj bo to v mestih, vaseh, v trgih ali pa v središčih, kjer je ljudstvo na delu. Proslava je lelos imela še bolj jioseben pomen, zakaj stranka je določila prav ljudi iz prve ure, iz slovitih vrst sansepoleristov ter iz skupine najbolj vnetih Dticejevih privržencev, da bodo obujali lepoto ustanovitve fašistovskih 6kupin. V Rimu je slovesnost bila v gledališču Adria, kjer je v ozadju žarelo znamenje namena, ki je potiskal in še potiska akcijske oddelke v žrtev za stvar: škrlatna črka »M«. V gledališču so tvorili osupljivo sliko navdušenja fašisti iz prve nočne straže, pohabljenci iz revolucionarnih vojn, ranjenci iz zadnjih bitk, V6eučiliščniki. ki 6o že dali svoj prispevek v krvi in mladina, ki raste jx> sijajnih gnezdih GIL-a, zastopniki V6eh delovnih panog in vse zastave iz mesta. Slavnostni govornik San-dro Giuliatii, zaupnik skupine sansepoleristov je prišel na zborovanje s tajnikom 6tranke, z ministrom za italijansko Afriko ter z obema jxxltajni-koma stranke, drugi zastopniki oblasti z ministri ler vojaškimi dostojanstveniki so pa zasedli prostore na odrih ob strani. Navzoč je bil tudi dr. Ehrich, voditelj hitlerjevcev v Italiji. Osnovni ton slovesnosti je brž dalo petje »Gio-vinezze* in pa veličastna ter goreča manifestacija za voditelja in ustanovitelja bojevniških skupin. Potem je karabinjerska godba začela, za njo pa so vzdignili lepo pesem iz afriških vojska »La sa-gra di Giarabubt. Zatem je povzel besedo sanse-polcrist Sandro Giuliani. Njegov govor je bil ena sama plameneča stran vere. Ko je imenil slavni spomin vojvode d'Aosta, je ljudstvo vstalo v ganjeni manifestaciji. Ko je omenjal države trojne zveze, so zastopnikom Nemčije in Japonske živahno ploskali. Govornik je govor končal s slovesno izpovedjo vere in vdanosti do Duceja. rekoč, da je stranka danes bolj kakor kdaj koli izraz duha, ki je sprožil ustanovitev fašistovskih bojnih skupin. Veličaslna manifestacija za Duceja je kronala obred, ki se je končal z neskončnim navdušenjem ob zopetnem prepevanju »Giovinezzec. Enako navdušene proslave so bile po vsej državi, zlasti pa po glavnih pokrajinskih mestih, kjer so povsod covorili sansepolcristi. Nekje na bojišču, 24. marca. AS. Slefanijev dopisnik iz Libije poroča, da je holel vzhodni poveljnik v Libiji posebno slovesno praznovati praznik ustanovitve borbenih fašijev na način, ki odgovarja vojaškemu duhu bataljonov mladih fašistov, najsposobnejših predstavnikov nove italijanske mladine, ki je bila rojena, ki je odraščala in je bila vzgojena v gorečem iiktorskem vzdušju. Odlikovani so bili mladi prostovoljci, ki so se ju-na<o borili ter se odeli s slavo pri Bir el Go-biju. General Bastico je izrekel mladim fašistom pohvalo, nato pa jim je osebno pripel odlikovanja na junaška prsa. Razdelil jim jo srebrne kolajne, 10 bronastih in 22 vojnih križcev. V te pa niso všteti seveda tisti ranjenci, ki so že odšli v Italijo. Obletnica ustanovitve borbenih fašijev je bila praznovana v vseh libijskih krajih z gorečimi ma-nifestacijami navdušenja in vere. Madrid, 24. marca. AS. Ob priložnosti proslave obletnice fašijev je odpravnik poslov položil venec na grob padlih v Italijanskem domu oh navzočnosti visokih funkcionarjev, vojaških pribočnikov ter konzularnega osebja. Nato je profesor Consinglio proslavljal zgodovinski dogodek. Proslava so je končala z živahnim vzklikanjem Kralju in Cesarju, Duceju in Vojski. Buenos Aires. 24. marca. AS, Predsednik radikalne stranke in bivši argentinski predsednik Marcel Alvear je umrl 6tar 73 let. -----—........ Župnik Hubert Leiler - umrl V sc&cts popoldne je kot žrtev zločinske »osvobodilne fronte« podlegel težkim ranam slovenski duhovnik nik v Catinari. Prenovil je cerkev, ki jo je dal umetniško preslikati in zelo dvignil versko življenje v predmestni fnri. Pred 10 leti se je izselil v ljubljansko škofijo in radovoljno prevzel kaplnn-sko mesto na Breznici. Par let zatem jo bil nastavljen kot kurat na Golniku. Njegov vedri značaj in usmiljeno srre sta ga priljubila ljudstvu in zlasti bolnikom. Lansko leto je prišel v Ljubljano ter se nastanil pri svojem bratu. S prikupljivim vedenjem in odkrito družabnostjo si jo osvojil nešteto src. Ob njegovem mrtvaškem odru lahko mirno ugotovimo, da ga ni človeka, ki bi ga ne renii in globoko spoštoval. Zato bo pa vse pre-sunila bridka vest o njegovi mučeniški smrti. Naj praznuje svoj mašniški jubilej pri Bogu, ki mu je zvesto služil tudi v ponižanju in trpljenju! Pokopan bo v sr"do oh štirih pop. Pokopal ga bo prevz.v. škof dr. Grogorij Rožman. Tako je zatisnil oči, zadet od morilcev komunistične in protinarodne »osvobodilne fronte«, zopet eden izmed Slovencev, tokrat slovenski duhovnik. Morilna družba je dodala k tolikim umorom tudi umor duhovnika. Upravičeno se sprašujemo, kam nas bo vse to zločinstvo privedlo? Skrajni čas je že. da je tem ogabnim umorom enkrat za vselej konec. Na 21 obletnico ustanovitve borbenih fašijev je bila na glavnem kolodvoru s prisrčno slovesnostjo odprta okrepčevalnica za vojake, ki jo je lepo uredil Dopolavoro Oboroženih Sil. Ob otvoritvi so si jo ogledali visoki gostje, tako Eksc. Visoki Komisar, Eksc. Robotti, poveljnik Armadnega zbora in Zvezni Tajnik Orlando Orlandini. Dne 21. marca je ob 5 popoldne tragično končal v splošni !>olniri svojo trpko življenjsko pot g. H. Leiler. Dočaka! je 48 let ter se veselil letošnje srebrne maše v poletju. Padel je kot junaška žrtev podlega zločina, ne da bi se mogel hraniti. Bil je v najlepši moški dobi, poln življenjskega optimizma in splošno priljubljen pri vseh, ki so poznali njegovo plemenito dušo in njegovo nesebično delo. Trpka obsodba nam sili v jiero, pa jo ne bomo zapisali zaradi blagega pokojnika, ki ni imel nikdar v svojem življenju sovražnika in ki .je še na svoji mrtvaški postelji velikodušno odpuščal morilcema. Pokojni je bil rojen 28. junija 1S04 v Rihnici. Kmalu je izgubil svoje starše. Za siroto je skrbel pokojni notar Ign. Gruntar, ki je dečka izročil v skrbne očetovske roke preiata Kalana, Ta veliki dobrotnik jo sprejel dečka v Marijanišče. Dovršil je gimnazijo v Ljubljani in se vpisal v semenišče. Pred 25 leti je pel v Marijanišču novo mašo, pri kateri mu j? prisrčno govoril prclat Kalan. Še danes se po tolikih letih spominjajo župljani s hvaležnostjo olikanega in za vse dobro vnetega dušnega pastirja. Po svetovni vojni je poslal žup- Nove določbe o proizvodnji in porabi papirja Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 194t-XIX št. 291. glede na svojo naredbo z dne 29. januarja 1942-XX št. 14 in smatrajoč za potrebne nadaljnje omejitve proizvodnje in porabe papirja, odreja: Člen 1. Prepovedani sta proizvodnja in poraba sledečih vrst papirja: papir za tisk extra, pisalni papir extra. knjižni papir extra, pisemski papir extra, prevlečeni papir extra, papir za letake, najfinejši extra in za lepake, platnice extra, perga-min papir extra, pergamin srebrni papir extra, pergamin barvasti papir extra, svileni papir, enostransko gladek, extra. manila karton extra, ovojni papir extra, sive lepenke extra. Od prepovedi proizvodnje in porabe so izvzeto naslednje vrste specialnega papirja in lepenke za tehnično in industrijsko rabo: papir za kable, papir za izolatorje, papir za bakelizacijo, papir za papirne vrvice in za vžigalice, papir za okvire in za tuljave, papir za smirkovo prevleko, papir in lepenka cfeltro lana>, papir za azbest, papir za filtre, specialni papir za kemijsko in farmacevtično rabo, pergamentni papir za predenje, svetločutni papir in papir za r.e- Izpred vojaškega sodišča Vojaško vojno sodišče II. armade — odsek v Ljubljani -— je izrekel naslednjo razsodbo v tožbi proti: 1. Frakelj Benedikt, sin Frakelj Marije, rojen 19. marca v Rožni dolini, bivajoč v Ribnici, pridržan v zaporu; 2. Marinčič Branko, sin Franca in Suhadolnik Antonije, rojen 18. avgusta 1922 v Ribnici in tam bivajoč, pridržan v zaporu; 3. Pe-tejan Stanko, sin Antona in Kapelan Leopoldine, rojen 5. maja 1918 v Goriziji, bivajoč v Mariboru, pridržan v zaporu; 4. Toni Franc, sin Jožefa in jx)kojne Novak Marije, star 33 let, rojen v Ljubljani, tam bivajoč, pridržan v zaporu; 5. Zadnikar Ivan, sin pokojnega Ivana in pokojne Krainer Marije, star 22 let, rojen v Ljubljani, bivajoč v Brdu, pridržan v zaporu. Obdolžena 1. Petejan Stanko in Toni Franc, da sta zagrešila zločin po čl. 306 C. P., ker sta od 20. avgusta do konca septembra 1041 sodelovala pri oboroženi skupini ua vrhu Mokrec, ki ji je jMsveljeval Ljubomir Šercer, ta skupina pa je imela nekega Slavka za političnega komisarja. — 2. Petejan Stanko je obdolžen zločina po čl. 110—285 C. P., ker je dne 30. avgusta 1941 na Turjaku sodeloval z drugimi, da bi napadel varnost države in je zagrešil zločin zarotništva proti državi, ko je s puškami in s strojnimi puškami napade! ka-rabinersko poveljstvo na Turjaku in se spustil v boj s karabinerji tega kraja. — b) Obdolžen je zločina jx> čl. 253. in 61.-2 C. P., ker je ob istih okoliščinah in na istem kraju izvršil sabotažna dejanja, ko je pretrgal telefonske in brzojavne zveze z bližnjim poštnim uradom v Turjaku in to z namenom, da bi zagrešil zgoraj navedeni zločin, — c) zločina [>o čl. 7. Ducejevega razglasa z dne 3. 10. 1941, ker je dne 25. 10. 1941 na delu ceste med Škofljico in I.avrico napadel življenje pripadnikov Oboroženih Sil, to je, da je napadel vojaško taborišče z namenom ubiti tamkajšnje vojake, da bi se polastil orožja. — 3. Petejan Stanko, Frakelj Benedikt in Marinčič Branko so obdolženi, da so: a) zagrešili zločin po čl. 16. Ducejevega razglasa z dne 3. 10. 1941, ker so na ozemlju Ribnice v nedoločenem času od oktobra do 12. novembra 1941 sodelovali pri oboroženi skupini, katere poveljnik ie bil Tekavec Filip, politični komisar pa Kmet Ivan; b) zločina po čl. 2. Ducejevega razglasa z dne 24. 10. 1941, ker so v istih okoliščinah in ob istem času kakor pod a) imeli strelno orožje (puške in strojnice)), brez dovoljenja pristojnih oblasti. 4. Petejan Stanko in Frakelj Benedikt sta obdolžena zločina po členu 110 C. P. in čl. 8. Ducejevega razglasa z dne 3. 10. 1941, ker sta v sodelovanju med seboj v noči od 8. na 9. november 1941 v kraju Sv. Gregorij v občini Ribnica z nasilnim namenom izvedla dejanje, ki je povzročilo hudo škodo cestam in prometnim zvezam, ko sta z dina-mitnim nabojem vrgla v zrak osem 6tebrov električnega toka visoke napetosti. 5.) Petejan Stanko in Mraničič Branko sta obdolžena zločina po čl. 489 C. P. in v zvezi s čl. 482. ker sta ponaredila in v mesecih september, oktober in november 1941 uporabljala jx>narejeiio osebno izkaznico. — 6.) Marinčič Branko, je obdolžen zločina po fl. 8. Ducejevega razglasa z dne 3. 10. 1941, ker je dne 10. 11. 1941 izvršil dejanje, ki je |x>vzročilo hudo škodo prometnim zvezam, ko je z dinamitnim nabojem vrgel v zrak dva stebra za električno napeljavo visoke napetosti, in sicer ob cesti Ribnica-Kočevje. — 7.) Zadnikar Ivan, je obdolžen zločina po čl. 7. Ducejevega razglasa in po čl. 110 C. P, ker je dne 9. oktobra 1941 v Ložu skupaj z drugimi oboroženimi osebami napadel življenje vojakov, ki so v tem kraju v posadki in je povzročil smrt nekaterih med njimi, drugim pa odvzel svobodo. — 8.) toni Franc, je obdolžen zločina po Čl. 5. Ducejevega razglasa z dne 3. 10. 1941, ker je v nedo- ločenem času v mesecu oktobru 1041 opravljal piodtalno propagando, ko je nekatere tovariše nagovarjal, da naj vstopijo v oborožene skupine. — 9.) Zadnikar Ivan, je obdolžen a) zločina po čl. 16. Ducejevega razglasa z dne 3. 10. 1941, ker je za nedoločen čas od avgusta do novembra 1941 sodeloval pri oboroženi skupini na Krimu; b) zločina jx> čl 2 Ducejevega razglasa z dne 24. 10. 1941, ker je ob istih okoliščinah in ob isteni času imel 6trelno orožje brez dovoljenja pristojne oblasti. Sodišče je zato vpošteva.joč člene 477, 483, 480, 479 C. P., 240, 230/29 C. P. proglasilo obdolžence za krive pripisanih zločinov in jih obsodilo: Fraklja Benedikta, Petejana Stanka, Zadni-karja Ivana na smrtno kazen z vsemi zakonitimi posledicami; Marinčiča Branka in Tonija Franca na dosmrtno robijo z vsemi zakonitimi posledicami. Odreja, da naj to obsodbo enkrat in v izvlečku z omejitvijo za tiste, ki so obsojeni na smrt in na robijo, objavijo listi >11 Piccolo« v Trieste,ju, »Jutro« in »Slovenec« v Ljubljani in sicer na stroške samih obsojencev. produkcije vobče, risalni papir, papir za odtiske in sninike, papir za zemljevide, papir za kondenzatorje, papir za vrednotnice, cigaretni papir, podloga za karbonski papir, kopirni papir, pivniki, diagramski papir, papir za naboje, papir za zavijanje filmov in fotografskih plošč, pergamentni rastlinski ali neprepustni papir za surovo maslo in mlečne izdelke, kocke za juho, lepenka za kartoteke in računske stroje, lepenka za matrice, «p_re-span» lepenka in lepenka za električne izolatorje, lepenke za kovčege in kožne imitacije in tkalske lepenke. Naslednji najfinejši papir, čigar proizvodnja je dovoljena, se ne sme izdelovati z večjo težo nego je tu navedena, pri čemer ostanejo v veljavi običajni odstopki: papir za tisk, pisalni papir, pisemski papir 00 g na m3, knjižni papir 80 g na m5, klobučni papir, pergamin papir, pergamin srebrni papir, pergamin barvasti papir 55 g na m2, svileni pa|>ir, enostransko gladek, 30 g na m', manila karton 250 g na m5, najfinejši (najtrdnejši) ovojni papir 150 g na m* in z ne višjo vsebino pepela ko 8%. Člen 2. Prepovedano je: a) zavijati v prodajalnah na drobno v kakršen koli papir naslednje blago in predmete: 1. oblačilne predmete kakršne koli vrste, 2. usnje in kože, predmete iz usnja in kože in krznarske izdelke vobče, 3. hišne predmete in galanterijsko blago, izvzemši predmete iz stekla, keramiko in porrelan, 4. radijske aparate, gramofone, plošče, ki že imajo ovitek, in pripadajoče potrebščine, 5. električne in fotografske aparate, optične predmete in pripadajoče potrebščine, 6. dele strojev, orodje in opreme, železnino, izvzemši vijake, žeblje, žebljičke, drobnjavo in podobno, 7. papirniške in pisarniške predmete, 8. knjige, revije, časnike in tiskovine vobče, 9. cigare in cigarete, ki so že v škatlah, pušicah ali ki so že prirejene, in kadilske predmete, 10. živilske izdelke v posodah, steklenicah ali zavojih ali hermetično zaprtih ovojih vobče. Za vsa druga živila je dovoljena poraba enega samega lista papirja. 11. blago in predmete katere koli druge vrste, vštevši farmacevtske izdelke, že kakor koli prirejene v škatlah, pušicah, posodah in podobno; b) uporabljati v prodajalnah na drobno škatle in pušice vobče iz papirja in lepenke za shranjevanje izdelkov, ki so že zaprti v posodah kakršne koli vrste na hermetično zaporo, izvzemši samo izdelke v steklenih posodah; c) izdelovati blago in predmete in jim pri tem prilagali več ko en list navodil, ki ne sme biti večji ko 2 dni5, pri čemer pa je izključena vsaka reklama. Pri navodilih za uporabo, ki se prilagajo strojem in drugim tehničnim pripravam vobčje, se ne Pristojbine Trgovinsko-indssstrijske zbornice na št. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je podstavi Kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, 291, in glede na § 33. uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah z dne 3. avgusta 1932 (Službeni list št. 581/69-1932) odobril, da pobira Trgovinsko-industrijska zbornica v Ljubljani za kritje svojih potrebščin zbornične pristojbine jx> naslednjem zborničnem taksnem pristojbeniku: I. Potrdila po § 95., odst. 5 zakona o nbrtih. 1. Rokodelski in ostali obrtniški obrti: a) v Ljubljani 200 lir; b) zunaj Ljubljane v krajih z več ko 3000 prebivalci 100 lir; c) zunaj Ljubljane v krajih z manj ko 3000 prebivalci 50 lir. 2. Industrijski in rudarski obrti 400 lir. 3. Gradbeni obrti 300 lir. 4. Obrti, za katere je potrebna dovolitev: a) trgovinski obrti in trgovske agenture: na debelo v Ljubljani 300 lir; na drobno v Ljubljani 200 lir; na drobno zunaj Ljubljane v krajih z, več ko 3000 prebivalci 150 iir; na drobno zunaj Ljubljane v krajih z manj ko 3000 prebivalci 100 lir; mali trgovski obrati 50 lir; b) gostinski obrti: I kat. kot kavarne, restavracije, bifeji, av-tomati 250 lir; II. kat. gostilne, bifeji 200 lir; III. in IV. kat. krčme, izkuhi; penzioni itd. 100 lir; c) bančni, menjalski, zavarovalni in spedicijski posli 400 lir; d)' ostali 200 lir. Taksa se pobira posebej za vsak prijavljeni obrat, ki je zgoraj naveden. Ako potrebuje potrdilo javna trgovska družba, delniška družba, družba z omejeno zavezo, gospodarska zadruga ali konian-ditna družba, se taksa za potrdilo podvoji. Pri otvoritvi podružnice podjetja, ki ima sedež na zborničnem območju ter ob postavitvi poslovodje, se pobere polovična pristojbina. Pri otvoritvi podružnice in ob postavitvi poslovodij ostalih podjetij se pobere polna taksa. Pristojbina za potrdilo pri preselitvi obrta v mesto znaša 60 lir in na deželi 30 lir. II. Legitimacije trgovskih potnikov. Za legitimacije trgovskih potnikov podjetij se pobira za vsako legitimacijo taksa 10 lir. III. Druga potrdila. Za posebne listine, ki jih izdaja zbornica ko-'ristnikom na podlagi veljavnih zakonov in predpisov, se pobirajo naslednje takse: 1. Potrdila za dosego davčnih in carinskih ugod- nosti od fakturne vrednosti 2"/oo. 2. Potrdila za udeležbo na licitacijah 1 °/oo. 3. Legitimacije imetnikov obratov 10 lir. 4. Registracija začasne ustavitve obrata (§ 172. zakona o obrtih) 20 lir. To takso pobere zbornica na podlagi obvestil občega upravnega obla-stva o prijavi začasne ustavitve. 5. Za potrdila o obstoju, obsegu in registraciji obrata 20 lir. 6. Za overitev: a) faktur in primernosti cen 10 lir; b) prodajnih registrov 5 lir. 7. Za posebne, zbornici poverjene posle se pobirajo naslednje manipulativne pristojbine: a) za izdajo polletnega pooblastila za nakup bencina in petroleja kot pomožnega sredstva se pobira za šest mesecev enkratna pristojbina, in sicer: pri 1 litru mesečnega ali 6 litrih polletnega nakazila 2 Liri; pri 2 litrih mesečnega ali 12 litrih polletnega nakazila 3 lire; pri 3 litrih mesečnega ali 18 litrih polletnega nakazila 4 lire; pri 4 litrih mesečnega ali 24 litrih polletnega nakazila 5 lir; pri 5 litrih mesečnega ali M litrih polletnega nakazila 6 lir; b) za razdelitev petroleja za razsvetljavo: 1. do 250 kg 10 lir; 2. za vsakih nadaljnjih 250 kg 10 lir; c) za razdelitev špirita: a) za 90 % denaturirani špirit za hl° L. 0.28; b) za95%denatu-rirani špirit za hI" L. 0.47; c) za 90.6% špirit za h!" L. 0.43; d) za 96% špirit (za kis) za hI" L. 0.27; d) za izvoz iz pokrajine in uvoz vanjo in za izdajo izvornih izpričeval: 1. do 5000 lir vrednosti 10 lir; 2. za nad 5000 lir vrednosti 2"/„<>. Taksa po 1. se zniža na polovico, če gre za izdelke obrtnikov in če jih izvaža obrtnik sam in če gre za kosovno pošiljatev. e) Za nakazilo kož in usnja: 1. nakazilo kož strojarjem 1 %; 2. nakazilo slrojene kože kupcem 1 %. IV. Končna določila. Pristojbine se morajo stranki vrniti, Odštevši 10 lir za manipulacijo, ako se povrnitev zahteva v roku dveh mesecev potem, ko je bilo dovolilo ali pooblastilo odklonjeno pravnomočno, ali pa je bila prošn ja oziroma prijava obrta pri pristojnem oblast-vu umaknjena. Če se prošnja ne reši, se taksa ne vrne. Ce se prošnja reši negativno, se stranki vrne taksa, odštevši znesek 10 lir za zbornične stroške in manipulacijo. Takse do 20 Ht se ne vračajo. S prednjim pristojbenikom so vsi dosedanji razveljavljeni. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: \/ Emilio Grazloli. sme uporabljati več ko 18 dm* papirja z najvišjo težo 60 g na in', tudi če so iz več listov; d) tiskaii, izvešati, razdeljevati med občinstvo, tudi po pošti, tiskovine oglasne vsebine (objave, napisne listke, programe, okrožnice, obvestila za ročno razdeljevanje itd.) in kakor koli propagandne vsebine industrijskega, trgovinskega iu bančnega značaja ter tiskovine kakršne koli vrste zaradi nabiranja denarja in drugih daril. Dovoljeno je samo tiskanje in stensko nalep-ljanje reklamnih oglasov, ki se zanje ne uporaiii papir in lepenka v večjih obmerih ko 35 dm', tudi če so sestavljeni iz več delov. Take tiskovine se smejo nalepljatl samo v enem primerku na vsakem prostoru ali tabli, ki je stalno določena za nalepljanje. Kjer takih, za na-lepljanje določenih prostorov ni, je dovoljeno na-lepljati po en primerek v razdalji po najmanj 200 m med enim in naslednjim primerkom; e) tiskati beležnice, koledarje, tudi z mesečnimi listi in koledarske bloke reklamnega značaja. Dovoljen je tisk beležnic, koledarjev, tudi z mesečnimi listi, koledarskih blokov, če niso reklamnega značaja, v sledečem obsegu: heležnlce v velikosti 14X22 in 8X12 cm5, mesečni koledarji v velikosti pod 750 cm5, koledarski bloki v velikosti 65 X95, 50X65, v namizni obliki 88 krat 120 mm; f) tiskati voščilnice in posetnice: g) tiskati naznanila o poroki, rojstvu, smrti; h) tiskati razglednice v velikosti nad 9X14 cm in teži nad 250 g na m'; i) tiskati trgovske cenike, almanahe, letopise, vozne rede, tudi če niso reklamnega značaja, pri čemer so Izvzete krajevne ustanove. Za vozne rede je dovoljeno tiskanje železniških, tramvajskih in avtobusnih voznih redov v dveh rednih izdajah na leto ter eventualno v dveh izrednih izdajah; 1) prirejati pisemski papir z več ko enim listom; tu) izdelovati papir za podlnga-nje ovojnic; n) izdelovati krep-papir za cvetlice, za okras, za zavijanje cvetlic in higienski krep-papir; o) izdelovati papir za obloge. Prejiovedano je tiskarnam tiskati v tem členu navedene predmete z drugačnim obsegom, obliko ali težo nego so predpisani v prednjem členu. Za ukoriščenje zalog papirja prepovedane proizvodnje po členu 1. in tiskovin ter predmetov, ki ne ustrezajo predpisom iz prednjih odstavkov, se dovoljuje proizvajalnim in potrošnim podjetjem rok do 31. avgusta. Člen 3. Glede dnevnega in periodičnega tiska se določa takole: 1. dnevniki se smejo izdajati na najvre štirih straneh, dva dni na teden pa smejo iziti na ne več kot šestih straneh. Izredne izdaje se morajo tiskati na največ štirih straneh; 2. prepovedano je tiskati nove revije in kakršne koli vrste periodičnih publikacij. Prepovedano je tudi tiskati enkratne številke in izredne številke revij in časopisov. Visoki komisar odredi ustavitev v?e'h tistih revij in periodičnih publikacij, ki jih glede na sedanje razmere smatra za nepotrebne. Sedaj izhajajoče revije in periodične publikacije ne smejo povečati sedanje oblike; upoštevajoč redne izdaje, kakršne so bile neposredno pred dnem uveljavitve te naredbe, pa morajo zmanjšati število strani, in sicer: od 16 strani na 12 strani, od 12 strani na 8 strani, od 8 6trani na 6 strani, od 6 strani na 4 strani. Revijam z več ko po 16 strani se zniža število strani za eno četrtino, upoštevajoč redne izdaje, kakršne so bile neposredno pred dnem uveljavitve te naredbe. Za to znižanje je treba upoštevati tudi strani z oglasi. Dovoljuje se tiskanje revij in periodičnih publikacij z enakim številom strani, kakor jiih je imela redna izdaja, objavljena neposredno pred dnem uveljavitve te naredbe, če se zniža skupno število zvezkov za eno četrtino glede na izenačeno povprečje iz zadnjega polletja leta 1941. . Visoki komisar more z odlokom spremeniti število strani časopisov, ki so namenjeni za inozemstvo. Od omejitev iz prednjih odstavkov so izvzete tiskovine in izdaje Visokega komisariata. Člen 4. Naredba z dne 29. januarja 1942-XX št. 14 se razveljavlja, in sicer kolikor zadeva določbe iz člena 1, z dnem 1. aprila 1942-XX, kolikor zadeva določbe členov 2., 3., 4. in 5. pa z dnem uveljavitve te naredbe. Člen 5. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo z zaporom do treh let in v denarju do 10.000 lir in se jim tudi lahko začasno ali trajno odvzame obrtna pravica. Ce je dejanje manj pomembno, se izreče samo denarna kazen. Člen 6. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. .Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli. Agencija Banca commerciale Italiana v Ljubljani. 17, fKDslovnega poročila, podanega na občnem zboru delničarjev te banke, ki je bil dne 21. marca letos, je razvidno, da je banka zaprosila in dobila dovoljenje za otvoritev agencije v Ljubljani. — Nadalje pravi poslovno poročilo, da je banka prevzela od Hrvatske banke, d. d. v Zagrebu, podružnico na Sttšaku, katero je sjiremenila v mestno agencijo, ki Je odvisna od podružnice na Fiu-me. — Banka razpolaga z nad 10 milijardami in pol tujih sredstev, katere jp naložila v rnzpolož-jjive vrednote za zne«ek 6.5 milijarde iu'okoli 4 milijarde v posojilu.. novice, Seznam nagrajenih reševalcev uganke v »Slovenčevem koledarju« Nagradna ugniikn, priobčena v »Slovenče-vem koledarju« na str. 210, je vzbudila veliko zanimanje. Nn tisoče 111 tisoče reševalcev je vpo-slnlo pravilne rešitve. To je tudi razumljivo, saj jc bilo za reševalce določenih 400 izredno lepih in dragocenih knjižnih in časopisnih na- crad. Žr"b je že razdelil nagrade ined ugankarje. Seznam nagrajencev bomo priobčili v jutrišnji številk? »Slovenca« z dne 26. marca. Nn to opozarjamo vse reševalce nagradne uganke y »Slovenčevem koledarju«. Koledar Sreda. 25. marca-. Oznanjenje Marijino; DuIh, mučenica: Dizma, spok.; Kvirin, mučenec. Lunina sprememba; Prvi krajec 23. ninrca ob 1.01 zjutraj, llerschel napoveduje sončno vreme. Četrtek, 2f>. marca: F.mnnuel, muč., Didak, spoznavalec: Ludgar, škof; Maksimu, mučenica; Tekla, mučenica. Novi grobovi + V Ljubljani je mirno v Oospodu zaspala 06pa Marija Kane, vdova trgovca in posestnika, 'ogreb bo v sredo. 25. marca ob 5. popoldne z Zal, kapela sv. Frančiška — k Sv. Križu. Blag ji 6poniin! Žalujočim naše iskreno sožalje! + V Ljubljani je po hudi bolezni umrl gospod Mirko Pušljar. Pogreb bo v četrtek ob pol treh z Žal, kapelica sv. Petra. Naj 11111 sveti večna luč! Žalujoči eeprogi in sinu naše iskreno sožalje! Osebne novice =r Promocija. V soboto sta bila na pravni fakulteti ljubljanske univerze protnovirana zn doktorja prava gg. Josip V lach in Sergij Vilfan, oba iz Ljubljane, čestitamo! S' P Ce želite sočno, razvedrilno rti v o na 1 oči to KrBseu roman K. H. NVaggerl a: leto Gospodovo ki ga je prevede France Kunsteli in ie izšel v „NAŠl KNJIGI* kot 4. zvezek II. letnika Autor. veliki «elk vasi, nam v ttm dovršenem in polnem romanu nitka tek življenja v neki gorski vatii v razdobju enega leta. KniČuj, Kužek, tale miza je pa mendii starinska! 1'oglej, kako je njena plošča vsa vegasta,-* ga je opozoril Mišek. >Ne bom prav nič pregledoval,< je odvrnil Kužek. »Prepričan sem, da je gladka kakor krogla.< Slednjič je bila pisarna vendar opremljena in čez nekaj dni je prejel Mišek p^vo sporočilo po telefonu, Francesco Perrli 93 Neznani učenec tgodovinski roman ta Kristusovih časov. Prevedel dr. Joža Lovrenčič. Marko ga je videl, kako je kakor izbuljeno fledal proti nebu in bil kar blizu obupa, medtem o mu je čez čelo v curkih lil krvav pot in se 6trjal v njegovi zlati bradi. Ob grozotnem videnju odrešenega sveta je bil Kri6tus na tem, da bi dvomil v uspeh svojega odrešilnega dela, a tedaj mu je Oče poslal pomoč. V trenutku, ko 60 se zaslišali koraki tempeljske 6traže, ki je prihajala čez ogrado, se je Jezus zdrznil. Odprl je oči, kakor bi se zbudil iz težkih 6anj in z glasom, ki je postal spet moški, je za-klical: »Oče, pripravljen sem, bodi posvečeno tvoje ime in zgodi 6e tvoja volja.« Potem je vstal'in čakal. 17. Ko je Marko zagledal krdelo tempeljske straže, da se bliža med oljkami, je mislil, da mu 6rce V tesnobi pričakovanja zastane. To je bil trenutek za čudež. Ce je Jezus 6in živega Boga, ni mogoče, da bi padH v roke drhali hlapcev, oboroženih z ražnji in s palicami. Kakor jata orlov bi 6e spustili izpod oblakov angeli, da bi ga branili; nekaj nezaslišanega bi se moralo zgoditi med nebom in zemljo, da b! 6e ti roko-mavhi prestrašeno razbežali. Marko te je v razburjenju oklenil debla, kakor bi bilo živo. Jezu6 je 6toje blizu peščenjaka čakal, jasna iu-V« je otevetljevala njegov prepadli obraz. Nenadno 6e je nekdo izločil iz krdela in šel na grič. Marko ga je 6j»oznal. Bil jt Ju.'a. »O, ti podlež,« je rekel Marko sam pri sebi, »zdaj gre, da bi ga umoril!« Pripravljen je bil, da bi 6e vrgel nadenj. Pa je Juda prišel k Jezusu, se mu približal in ga, kakor bi 6e mu mudilo, poljubil »Prijatelj moj,« mu je rekel Jezu6, »kaj iščeš tod ob tej uri?« Ko je Juda približal 6voj obraz Učer.ikovemu, je začutil nekaj vlažnega. Obrisal 6e je in si pogledal roko, potem pa Jezusov obraz in se prestrašeno umaknil. Njegov obraz 6e je krvavo potil. »Ubogi Juda,« je rekel Jezu«, »risi 6e naučil ljubiti me. S poljubom nie izdajaš.« Se preden je izgovoril do konca (e besede, so planili tempeljski stražniki nad Jezusa in ga obkolili. Tedaj je izgubil Marko sleherno upanje na nadnaravno pomoč in se z glasnim vzkrikom vrgel v 6redo oborožencev. človek, ki so ga zvezali in ga bili s palicami, je bil njegov prijatelj, ki mu je pomagal v puščavi, ki je tolažil Varilijo v njenih zadnjih trenutkih. Ljubil ga je in se kakor blazen jx)gnal k njemu, da bi ga objel in mu izpričal 6vojo ljubezen. Ko 60 vodniki straže videli prikazen, zavito v rjuho, kako krili z rokami in ihti, so jo zgrabili. »Kdo je?« so 6e spraševali stražniki in mahali z baklami in palicami. »ZnieŠanec, 6in Mikol Fabijeve.« V vrvežu je Marko le prišel do Jezusa, a ko ga je videl vsega bledega, mirnega in btei dostojanstva, se je zmedel. Sunkoma s* je izvit tistim, ki so ga držali, pustil v rokah narednikov obleko in nag zbežal. Bilo je to drugič, da je 6redi noči bežal nag, potem ko je mislil, da jc gietiai y obraz božanstvu. 18. Ko se je zdanilo, je zavladala v me6tu strahotna zmeda. Nešteti Anovi in Saramalovi hlapci so razširili vest, da so zgrabili nekega sovražnika ljudstva in bogokletnika in da je za|>rt v Kailovi hiši. Nepregledna množica se je zbrala pred dvori velikega duhovna in sramotilna govoric:', ki 6e je širila, je vedela: Ta Jezus iz Nazareta, ki 6e je imenoval Kristus, 6e je proglasil za sina božjega. Ko je prišel za praznike v Jeruzalem, je šel v hišo neči6le Miriam iz Magdale, a večer pred pasho — Juda iz Keriola je za to priča — je obhajal v hiši nekega Rimljana, tistega zmešanca, sina Mikol Fabijeve, in je uvajal svoje učence ob kruhu in vinu v nov obred, ki naj bi nadomestil običaj velikonočnega jagnjeta. Ni bilo treba drugega, da se je razbesnela zagrizena množica. »Umre naj!« je odmevalo od vseh 6trani in hoteli so ga dobiti v roke, da bi ga pobili. V trdnjavi Antonija je Panza ko ro ga o vsem obvestile nočne straže, zbudil Pilata, ki se je ogrni! v volneno togo — ozračje je biio še mrzlo — in stopil na zunanji mostovž nasproti tempeljskim 6tebrenikom, da bi videl, kaj se godi. Prav tedaj je opazil, da prihaja iz zgornjega mesta skupina farizejev in pismoukov, ki so vlekli s seboj zvezanega človeka, za njim pa ogromna množica, ki je kričala: »V 6mrt, v 6mrt!« »Ljudstvo norcev!« je dejal Pilat, 6e vrnil v svoje prostore in čakal. Pred upraviteljevo palačo 6e je množica ustavila. Bil je parasceve in nihče ni hotel prestopiti poganskega praga, da 6e ne bi onečistil. Jezusa 60 predali vojakom, da bi ga peljali pred Pilata. Upravitelj ga je s studom premeril. Bi' je ves opijuvan in jjouplul ou udarcev, ki jih je uobil m Kailovi hiši. X »Česa ga obtožujejo?« je vprašal. »Pravijo, da se je proglasil za judovskega kralja«, je odgovoril Panza. »Meni pa se zdi, da j» le zmešan.« Pilat je bušil v 6mch. »Zdi se neverjetno,« je rekel, »da mislijo ii ljudje še na kralja. Iz katerega kraja je?« »Iz Galileje, imenuje se Jezus iz Nazareta.« »Nazaret,« je rekel Pilat, »ni v Judeji. Po.4 Antijiovo sodno oblast 6pada. Ta tožljivec tukaj, peljite ga k njemu.« 19. Marko Adonij se je, ko je zbežal z vrta Getseinani, zatekel v hišo Miriam iz Magdale. in dobil pri njej laneno blago, da 6e je z njim ogrnil. S prvim 6vitom se je spet vrnil v svojo hišo, kjer je našel vse učence razen Petra. Reveži 601 prestrašeni po zgrabitvi Učenika mislili, da je najbolj varen kraj zanje hiša mladega Rimljana. Ko se je Marko nekoliko potolažil med učenci, je odhitel v palačo Antonija, da bi poskusil govoriti s Klavdijo Prokulo. Pilatova žena je bila med rimsko posadko edina oseba, ki je še skrivši prijateljsko z njim občevala. Smrt Varilijina in Markova sprememba io je zelo pretresla in oddaleč in s strahom je zasledovala Jezusovo delo. Bala se je moža in zato si ni tipala jiokazati svoje naklonjenosti do judo\6kega preroka. Ko ga je privede! centtirion Cornelius k njej, jo je naše! Marko v nepopisnem strahu. Vso noč je sanjala samo o nemirih, o umorih in o nekem človeku na križu, pred katerim sc ji je zdelo, da je bila Varilija, ki ji je rekla: »Ta je Odrešenik 6veta in je nedolžen.« Ko se je zjutraj ob kriku množice zbudila, se je posvetovala s 6vojim astrologom in napravila poizkus e petelinom, da bi raztolmačila 6anj«v Tam pri cerkvi so se zbrale stare ženice in skrbne matere. V njih sredi so stala mlada, cvetoča dekleta, katera si takoj spoznal po noši, odkod so doma. Ali so s kranjske strani, z visokih gora, ali pa so nižinke iz Rožne doline. Stala so s povešenimi očmi, držeč molek ali podobo sv Petra v rokah, sama zase, ne v družbi fantov. Ni bilo tedaj še tukaj takega namežikovanja in šaljivega pogovarjanja med (anti in dekleti, kakor ga dandanes tolikokrat opazujemo na takih shodih. 8. Lepe in visoke ženske postave si mogel opazovati in občudovati. Žene so nosile lase umetno zložene, zakrite z ruto, čez katero so pokrile še širok klobuk ali slamnik. Skromna je bila ta obleka ženi, a dostojanstvena ter se je lepo prilegala njihovi visoki rasti in materinski skrbnosti. Tudi ženske in moški so stali ločeni ter sc po svetem opravilu niso pajdašili skupno po krčmah pri vinu in žganju. Ženske so morale domov k ognjišču in otrokom. In so šle rade. 9. Kaj lepo pa se je ta obleka prilegala dekletom, njihovim ličnim obrazom in lepi rasti! Dolge kite so jim visele po ramenih, ali pa so jih imele povite pod zlatimi avbami, ki so jih imela nekatera dekleta, druga pa samo šapelj. Jope so jim bile bogato s srebrom in zlatom obšite, krilo pa modre barve in iz bogatega sukna. Okoli pasu so imela bogatejša dekleta srebrn pas. Drugačne, toda še bolj brhke so bile dečve v kratkih krilih in srčni veselosti. To so bila slovenska dekleta v davnini! Un oran uinautc pet 12 lite Erlp potovanje za 12 Ur Dopo averlo tanto sognatu, ora puoi motterti in ^ra>t i di reaimarlo con šolo 12 liro, sc acqui-■taado un biglietto della Lottoria di Tripoli, garat uno dei tortunatl vincitori dei magRion pro mi oho saranno ustratti iu lloma il 10 Mag-gio p. T. Oltre 52 milioni sono »tati giii vinti da II pos-sessori di ud biglietto delle Lotterie precedenti, Acquista oggi atesso qualcho biglietto. Ko >1 o njem že toliko sanjal, ga sedaj lahko uresničiš samo z 12 lirami, če si nabaviš srečko loterije Tripolis in so uvrstiš med sročno dobitnike večjih dobitkov, ki bodo izžrebani v Romi 10. maja t. 1. Nad 52 milijonov j» že zadelo 21 imejiteljev srečk iz prejšnjih loterij. Nabavi si kako srečko še danes. LOTTERIA DI TRIPOLI Mali oglasi g Službe j gr Knjige Anekdota Talleyrand in Balzac. Slavni diplomat in intrigant Talleyrand je bil zaradi 6Vojih spletk in zvijač znan po vsej Evropi. Umrl je dne 17. maja 1838 v Parizu. Ko je za njegovo smrt zvedel pisatelj Balzac, je nezaupno po-kimal z glavo, rekoč: »Kaj hoče le s tem doseči?« Jštejo: Manufakturist b 15 letno prakso, 35 leten, samski, pošten, z referencami, zmožen samostojnosti — poslovodje, verziran Isto galanterije, modo, konfekcije, želi namestitve proti voljni plači, vzame začasno mesto. Jullo, Vodnikov trg 5 pri g. Megla. (a 1 Službe g Dobe: Natakarico starejšo, pošteno, sprejmem. — Naslov v upravi »Slovenca«. | Kupimo | Volnene odrezke krojaške, pletlljske, Šiviljsko odrezke, ovčjo volno l-i mešane bombažne odrezke, kakor vse tekstilne surovine kupuje »JUGOVOLNA«, Tyrševa 41, naspr. sv. Krištofa. Krojaške odpadke volnene tn bombažne ple tllske ter šiviljske od rezke, kakor vse tekstil ne odpadke kupuje Gerk man. Hrenova ul. 8. k Kolesarji kupite si praktični »ELO« držaj za dežnike na kolesih, za ceno 25 lir, pri »Petronafta«, Ljubljana, Tyrševa cesta 35 a. Razpošilja se tudi po pošti po povzetju. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš ljubljeni soprog, oziroma oče, gospod Mirko Pušljar diplomirani filozof v torek dne 24 marca 1942 ob 6.25 zjutraj po hudi bolezni Bogu vdano umrl. Pogreb bo v četrtek 26. marca ob pol treh popoldne z Žal, iz kapelice sv. Petra. Ljubljana, Iludo pri Stični, dne 24. marca 1942. Tončka, soproga, Janez, sin in ostalo sorodstvo. Vse vrste antikvaričnih knjig od najstarejših do najnovejših kupuje knjigarna Janez Dolžan v LJubljani, Stritarjeva 6. Telefon 44-24. Filateliia Filatelisti pozor! Nakup ln prodaja znamk vseh vrst, JOL albumov ln fllatelistlčnlh potrebščin je najugodnejša v knjigarni Dolžan, LJubljana, Stritarjeva ulica 6 Telefon 44-24 Cvetje, sadje po najnižji ceni se dobi pri Balohu, Kolodvorska 18. dvorišče; tel. 39-66. Semena domače črne detelje, ba-naške lucerno, gi-ahore, trave, pese ter čebulčka dobite pri tvrdki Fran Pogačnik v Ljubljani — Javna skladišča. Prodam: Spori Obračun po 21. kolu V državnem prvenstvu bodo igrali še devet nedelj. Trenutno je na vrhu razpredelnice Torino, ki ima že 12 zmag in 6 remijev, kar je toliko vredno kokor 30 točk. Klubi, ki so zaostali, imajo še dobra dva meseca časa, da se pritolčejo naprej in postavijo na mesto, ki jim pripada. Po razpredelnici, ki io objavljamo, so možna glede prvenstva najrazličnejša ugibanja. Prepuščamo čitateljem prijetno zabavo, dn ugibajo, kdo bo tisti, ki ee bo zadnji smejal. Torino Venezia lloma Genova Lazio Jnventus Bologna Triestina Milano Atalanta Ambrosiana Fiorentina Liguria Livorno Napoli Modena Šport v kratkem Rekord 8t. 43. Plavalci bodo takoj uganili, da gre za Ragnhildo Hveger, dekle, ki poseduje 42 plavalnih rekordov. Med tednem je naskočila v Kopenhagenu še en rekord, namreč na 500 yardov. Vse je kazalo, da ji bo poizkus uspel, konec koncev pa je le prišla za sekundo prepozno na cilj in dosegla »le« 5:58.5. Opaziti je bilo, da je proti koncu naporne proge omagala. Ko so jo vprašali po vzroku, je priznala, da je med tednom preveč trenirala, preplavala je namreč 3000 metrov, kar ji je preveč izčrpalo rezervne moči. Tako mislijo, da bo podjetna deklica kaj kmalu opešala, če bo v treningu preveč pridna. Po telovadskem troboju v Berlinu napovedujejo v orodni telovadbi velike spremembe. Poročali smo že, da so tekmovali v Berlinu samo na 21 12 6 3 35 23 30 21 11 6 4 29 <6 28 21 10 7 4 32 17 27 21 7 10 4 32 21 24 21 8 7 6 38 28 23 21 8 6 .7 32 30 22 21 9 3 9 34 25 21 21 6 9 6 20 22 21 21 8 4 9 40 34 20 21 7 5 9 27 27 19 21 5 9 7 25 29 19 21 7 5 9 33 38 19 21 7 5 9 50 37 19 21 6 6 9 25 38 18 21 4 b 11 22 40 14 21 3 6 12 14 42 12 LJUBLJANSKI t KINEMATOGRAFI ''M8sam:itt\_______ Predstave ob delavnikih ob 16 in 18.15, ob nedeljah in nraznikih ob 10.30.14.30. 16.30. m 1> JO 1'vojni | spored • PonareiEvolci spored» POMNIO POtOBDIliB MB.ndearrker Jnmes Newill — Itadt velike dolžine obeh filmov popoldanska predstava točno ob 16. uri KINO Sf.OOA - TE!.. 27-30 Globoka filmska drama Ena največjih sodobnih filmskih umetnin Prva žena Laurence Oliver, Joen Fontaine. Georpe Sanders Uadl Izredne dolžine filma predstave v četrtek ln nedelio »b 14.. 16. In 18.15 url: KINO MATICA - TEL. 12.41 Film vztrajnosti in iskrene ljubezni SANCTA MARIA Amadeo Nazzari, (Jonchita ilontes, Armando Faiconi. Germana Paolieri KINU UNION . TEL. 22-21 lepo, veliko mizo s predali, veliko hrastovo trgovsko omaro. — Naslov: Knjigoveznica Bonač, Puccinljeva 2. Pozor sadjarji, vrtnarji! P r š i 1 j k e za drevje in trto dospele. Telef. 40-42. Pražakova 8, I. nadstr. 1 m visoki, 60 tulp v cvetličnih lončkih ln sadna drevesca, prodam. — Vprašati: telefon 34—73 od 9 do 12. Športni voziček zaprt, nov, globok, in šivalni stroj, prodam. Valjan, Zaloška c. pri pošti Radio aparat 3-cevni, prodam po zelo ugodni ceni. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1802. (1 Zajčje kože nam dajte takoj v strojenje, da vam jih moli ne poškodujejo. L. ROT, krznarstvo v Ljubljani, Mestni trg 5. Krznene plašče ln drugo kožuhovlno sprejemamo v shrambo. Tudi za potrebna popravila Imamo sedaj največ časa. L. ROT. krznarstvo, Ljubljana, Mestni trg G. drogu in bradlji, v skokih čez konja in vajah na tleh brez orodja. Strokovnjake je presenetila zmaga najmlajšega, 20 letnega Banza. V obširnih komentarjih, ki jih sedaj objavljajo k novemu načinu tekmovanja, poudarjajo, dn je bil sestav prejšnje orodne telovadbe enostranski. Vaje na konju in krogih so dajale prednost telovadcem majhne rasti, ki so bili enostransko razviti. Da bi se tudi te-lovadski prvaki približali idealnemu športnemu tipu, so najprej izločili vaje na konju, v bodoče pa mislijo odpraviti tudi vaje na mirno visečih krogih. Nemški strokovnjaki zagovarjajo načelo, da je treba gojiti na konju le skoke, na krogih pa samo vaje v kolebu. V komentarjih po mednarodnih tekmah med Madžari, Italijani in Nemci pišejo, da bodo v bodoče tekmovali samo še tako kot v Berlinu. Če bodo s svojimi izkušnjami prodrli tudi pri mednarodni telovadni zvezi, tedaj bomo videli na bodočih olimpijadah samo še vaje na drogu, bradlji in nihajočih se krogih. Težkih vaj na konju ne mislijo več gojiti, pač pa posvetiti več pozornosti skokom čez konja. Tako upajo, da se bodo lahko uveljavili pri telovadbi na orodju ludi vitkejši in mlajši telovadci. Umrla nam je naša ljubljena, dobra mama, gospa Marija Kam vdova trgovca In posestnika Pogreb drage pokojniee bo v sredo, dne 25. marca, ob 5 pop. z Žal, iz kapele sv. Frančiška k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja! Ljubljana, Maribor, dne 24. marca 1942. Žalujoči sinovi in ostalo sorodstvo Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jož« Kramarii Izdajatelj: inž. Jože Sodia Urednik: Viktor Cent®