10-iirtJ M< 1 3 SLOVENSfKJE: " ---fHH [t* J»»U«r, g« )|]0 tl ^ ^ ■»*«■» •» »pecUl mU ^tui ilL, »mh.,14. «irg (March 14) 1922. V toir. IUUIMM"«« JIM U, i»ia. stev.—numbcr «1 ^sssrsnr MA RAZPUSTI BELE ČETE NA SVOJIH TLEH. Teriv Hautv. Intl. — (Fedcr, !>sa.) — Kugene Vi IVb«, HO<-tai j Matični veteran, je naajovil nn ver delavzke unije iu organlssnc ct«*-Isvee apel, ds usj energično nastopijo zs splošno smn«atijo sn |f»olitMne jetnike. Debs poudarja dk svestabs do defivakcga rasre-da je tiato "isdsjatvo", uradi ka tfesg« so bili politični jetniki ob Sojeni v k a por. Vlsds je jzpuKtila fpijone in dinamitsrde, ki niao bili Alani delavskih orgsnisaeij. drži pa unijake delavce. je sodba lovjot ko ao izvedeli, noče biti j ZA RUSIJO BREZ lliam Mprton 'UAžuunn VOS BAZ TU mrtvih, devet ranjenih. AtUnta, O«. _ ft*dea oseb je J1" "bitih in devet ranjetoib, ko ►T«*}i/ir*ki vaa stlantilke že-zapwtil tir bi sa prekue-J»MMet čevljev globoko po . Tride^t <«eb je bilo v vosu, ko l* loiodila n šareča. Sodem o-P ''do ubitih na «e«ta, to je ** '»bS in ent žen#. BanjesMi ao ' i.:o poškodaraai. ds jih "med njih ne okreva, aa-m P dlegH bodo poškodbsa. MWilno moitvo je delslo ns-vkosi (tiri nre, da je rešile f1"'* irpod podrtia. Usnjen Z? ""Peljali v tukajšnjo bol JUOOfLOVAH rhieage ia okolaea: V aredo ae. »talno in mrzlo. Vghadni vetaavl Temperstsrs v zada>h M, arah najvišja aajnii* 4 Uide ob i^lS. zaide ob i M MTiptJon: United Stat«s (ncft Chk««o) and Caai tHoTand fordjgn comMrn M'00,^ """" »MKMHKK of The KEDEBATEP 1'HKfcM" ROSVETA M dotaVM. RokosiJ M1 m vri GLASILO JEDNOTE ^tii Ufu«" pa dL^onT l^laina: Wlnj.nl «a*.JL.n M - ^ |«U tafl.2* s. tri rosseeef CMemro *6.§0 aa UU>, M " «• I ta tri me~c« ia aa Inosematvo ftao. ^^ LrLatA.lUl "FROSVETA" bi imtlgbfemli«* MIHimI »••»at; »ubija pot Chicago, IB. - Martin izdajatelj "Ulaaa Svobode", per yea»; Veliko število prijatel in somišljenikov ga je I njegovi zadnji poti vrata avtomobilov ae je po Cravvlord jAve^ Med (i ao pokojniku izkazali čast, je bil tudi jugoelo konzul Laiarovič. Poalednja alovo v rani krematoHja ao Vincent Cainkar,, N. P. J., Jurečič, Pokelšek Zvonila Novak, Vsi sede* v dvo- £ jSJ^S rani ao bili napolnjeni. Členj ** POGLEJTE V DOMOVE BREZPOSELNIH IH Citajte Časnike. Oni dan je bilo as vozu ulične železnice. Spredaj platformi trta stala dva potnika okrogličnih in raziplje-obrazov. Opaziti je bilo na njima, da njima prohibicija Knigbta of Pytbiaa, katere član jc bU m§igm/ao ee tudi\fl>oalovUi ■ I od Mertina a avojimi obrednimi tero mlglim, Oa »i bo marsikdo v ^ y-. h frtffc&f ua nje- prišli amo srečno ekozi z rabo ,;t Jimmy. Vae tiste govorice o stradanju in trpljenju delavcev so prazne čenče." Dostavil je la J, ali ropot voza je požri besede. Tako brezraiselno govore ljudje, ki niso nikdar v svo-življenju občutili, kaj pomeni, ako se človek rodi kot siromašnih starlšev in kljub pridnemu delu, ko od ostane siromak. Stopiti je le treba v tiste dele mesta, v katerem so jeni delavci, in pogledati v hiše, v katerih prebivajo i delavci, človek se kmalu prepriča, da govo-o stradanju to trpi jen je niso prazne čenče, ampak so ppta resnica človeku, ki hoče vedeti, kakor iive delavci, ako so dela, se lahko poduči o položaju brezposelnih de-ivcev, ne da bi hodil gledati revščino v stanovanja brez-elavcev, Kdor čita pazno vesti o vsakdanjih se kmalu prepriča, kako velika je beda me< ilnimi delavci. Zdaj na pr. čitamo, da je mlad tvec izvršil samomor, v njegovih Žepih niso našli enega centa. Ta mala vest nam pove zgodbo o trpljenju stradanju. Predno se je brezposelni delavec odločil izvrši samomor, je veliko trpel duševno in telesno je drugje čitamo, da je brezposelni delavec ubil svoje otroke, ženo in sebe, ali jih pa zastrupil s plinom. Strašno moralo biti trpljenje, predno se je družinski oče odločil tak čin. Zopet druge vesti nam govore o dolgih krušnih vrstah, v katerih stoje delavci v mrazu in snegu in mirno čakajo, kdaj pride nanje vrsta, da dobe škodelico slabe kave in košček trdega kruha. Drugje je zopet neka pro-testantovska misjonska družba, ki je nabrala denar pri dobrosrčnih ljudeh, odprla staro hišo, ki je že v razpadu, da imajo v nji brezposelni delavci prenočišče in da jim ni treba spati pod milim nebom. Vse take vesti pripovedujejo, d* brezposelni delavci itraino trpe. človek, ki tega trpljenja ne opazi, ali celo pravi, da so vesti o takem trpljenju brezposelnih delavcev prazne čenče, ne pozna sveta, še manj pa razmere v človeški družbi, ki jih ustvarja gospodarski sistem, po ka terem se producira le za profit in ne za ljudske potrebe. SLIKE IZ »ASI a ameriško kra-Omeraa PečlanM ja anje vreme to tako daj aeaukal. Pred (Ufl^^lHuba rte joipesO, ds bile tu dva odbornika M it« riee l je V je npr k ruNiii mi j. Jordan vlile, M. y. _ & par »e- meaeecv ae pripravljam, da bi kaj napisal za javnoat, ali roka j, pretrda, da se ie težko privadit: na upa hraniti denarja dome,latrikte št. |0 »f §Sf P?«**1* 0 VsaJf žlovck k*i ve vai vem,, ae jc na akupnem aeatanku podvzetih korakih. Svetovala ata vae. Ne avojem potovan j,, vs„, lo z veliko večino, da ac po- nam, naj prodamo avoja stanova «o«v! kaj novega m potom W bi vae oatale pečlarje in pečla- nje, ker to je pet za naa, ki ni pre- pieja »pozivamo, kaj zmo I,.!, na večer 5. marca. Kaj je bilo trnjeva. in .ko družba »prejme in kaj bomo v bodučuoati. K,-tega pa n« povem* le toliko, pogodbo, mora pokupiti vae ali pa štirinajstleten dežel aem že p,,, ie bil ob polnoči "povšter nobenega atanovanje. In rea! Po jel za kramp ter držim zanj .;,. aeji, ki amo jo UkeJi oni dan v Fin- danes. Delfl sem v idrijake«, Proavetc vprašam, de aki dvorani, je bila naslednjega rudniku triindvajset let i„ ' v Maaon meaecev poleg oaemnajst ito dru- na 1 ima kdo be predej aledeče knjige: Minn. goveri ia a peamijo ialoatinjto. Kontani zapomnil, amo Nato je bila totte spuščena v prt- prestali. Se prvega marca tličje. kjer ae vrši upepeijevanje imeli 25 stopinj pod ničlo in uro pozneje je bil Martin Kon- Promogorovi obratujejo a polno da prah in pepel. Mir tvojemu paro akoraj vai, kajti bliža ae 1 pepelu, Martin, in blag ti »penita4 fortt, ko bo potekla pogodba in baroni se pripravlja Large, Pa. — O dobrotah, kl 3? P"** ***** 1111 ^T* napravila fe nobene škode/ Vsa njuna zunanjost glafi^^ •• • ££2»+ ^HkS^iteoT^kaiS.eea fa;. » tovg *** a ST kw"k* "A Vtzs B^Ž £ 2» tr.&K S^&SSjJJS ^Si^ .. , -.m..' popoldneva druga Trzaja u. dvorani, kjer je glaaovanje, ali »e gih rudarjev vaak dan. Delal ST ■BBJh K^^HHHflMpk nrmgo.1 »ra^evc akrivnoati, 4 ( iganaka 2 veliko večino, da ee prodajo. Ko rih in kjer ai more človek mislui j 0 Ljubezen in maščevar ao ae advokatje in odborniki vrm~ Doletele me jejvae, a^vede alabe. )r bi jih imel na prodaj, li v ^-attle ter predložili podjet- pa ve? kakor dobrega. Vendar r ^iše na apodnji naalov. Po- nikom pogodbo za odkup vaeh razumom ee je dalo prebiti /iv-| naj tudi pripomni ceno in ee atanovanj, ali pa da oatanemo vsi Ijenje, deei je všeelb viaolo kot obrabljene. - Jaeob Eunatelj, v etanovanju tei^ ne anie družba]na nitki. Bil je rov, ki »i ga r., u.' skusila to prej, je dražba »prejela ie prišel pogledat, ae je zbal. \{u/ , b pogodbo, da bo odkupila vaak te- «kalovj* ja iOo kakor bi bila Kleia, Mont. - Hudo zimo, ka- ^ ^ a^et Bimow^yi]o čaaa, ko kuda ploha. ZbraU ao nua štiri in EB _ ae vai iz avojih aUnovanj wa nje- Montani zapomnil, amo deloma ^ ^^ izgelimo zuma, oeaar bi ai Slovak mi. 1,1 [prestali. Se prvega 5»araa amo ^ ^ fciavemo. Prvi te Pa tudi drugih nevarnoeti je sk«. den je drušba pokupiU štiri sta- ™ vae življenje pri deln viselo novanje, kot je meni znano, a že «ad glavo pri čemur aem apo/, ac je ^v^t nakapa «ekor hitro je, bila pego^^ ^tl in t, avetujem rojakom, naj dela in od dan, toda »e za plafio. Poatavlja-don ga proatora, aem aa zbal. d. ae ja ^ISB^ZK fiTUP ^ * P° lC> m Wa ** Ko,uaj ikenaka žitna polja in i&t _d Jmmm po pašnikllL Je^ bo vae vode iz jezer in morgaat% 4,1 vaa voda našega pUnota not4 Ž™Z^ZSm % - ^ ff tekla in že aem miaUl, kaj 4h> m>- 1 ^ Sin kih J leTelati dokler ne bo dograjeno * ^ * el UAIna 1>n' lala aeoaSivUoka družim, «c ae ^ ^tT^ ™>ar, ki i« ^ da je cel najin proator /.a-ulo, t» rej ava »i rešila življenje, da «vf šla po lea. Drugi6 je pozval moj-l KJ. . bo pote« Z^l^J^Z 2 kla v. naš rov, "tlfJn.^vodju in »« po- ^ - ^ K.d»l kdliko vuile »f ic n»ti'klo v ^o k»iri " ilvino n,ma" ne mor« pomaga", .»j ni on yod« •,0,to* «1,v H"» J« »"«»"» n» spravil v moj proator, radi goapo-de pa mi je pr^porodgl, naj nikar na akrbim, ker ae bo vaeeno labko zabavala. V kozji rog ae pa niaem dal apraviti in mu velim, naj vsaj »redi planjave. J Laatniki šknih Hi tU(ii v velikem številu morali prijeti za krampe in iti po aaalušku v rove, da prebranijo avoje družine." Gk>- ven .pravi vodo. le je ni noter. ^ Zdelo ae mi je, da mu je dovolj, tož« « kajti niti pogladal pie ni in mi o-brnil hrbet. Zdi ae mi, da oa #ray reano aovraii aristokracijo, k§r mi ni dal vode vop apraviti. Tako ae nam godi precej pn gf. Škavo. Enkrat voda zalije proator, drugič podauje orodje, tretjič g* ni proatora, da bi delal itd. Tako oatane malo dni, da h>v redno obratuje in premogarji, e če bomo izgubili šo te kgr imamo, bomo pravi sužnji. zabavah ni vredno omenjati. Pust je minil in naetppili ao še bolj puati časi, ki ao bili otvorje-ni na pepelnično sredo e plehom. rijatelja sem vprašal, kaj bo, NEPRIJETNA REČ ZA M1UONARJE. Davčni komisar je storil res nekaj neprijetnega za miljonarje. V svojem poročilu o dohodninskem davku za leto 1919 je povedal neprijetno resnico, da se nekaterih ljudi vedno drži prosperiteta, med tem ko drugi državljani x\im^jo še sa sol in kruh V tem davčnem izkazu pripoveduje, koliko imanio miljonarjev v Združenih državah. On tega ne pove di rektno, ampak le pravi, koliko ljudi je plačalo tako visok davek, da ss lahko sklepa o njih, da premorejo miljon do-Mrjev premoženja. Naštel pa ni vseh. Povedal je, da je približno sedem tisoč Američanov, ki imajo po sto tisoč dolarjev dohodka. Da je človek miljonar, ako njegovi dohodki znašajo le petdeset tisoč dolarjev na leta Koliko imamo takih Američanov, ki imajo petdeset tletč dolarjev dohodkov na leto? Vprav poročilo davčnega komiaarja govori jasno kot beli dan, da poatoji velika gospodarska neenakost v današnji človeški družbi, ker niso ljudje gospodarsko enakopravni ga bomo morali vlačiti kar leto etom, katero vprašanje pe mu ni t>ilo všeč, a je vaeeao odgovoril, de bi bil veael. še bi ae mogel pe* ročiti vsej tri dni pred smrtjo. Imel je trdo anašeao kepo v rokah in grdo me,je gledal, aato sem bil (presen in nisem mu ugovarjal Gledati bo treba, da ae ae bo tako zgodjlo, kot se je,tu z nekim Nemcem, kl je bU samec do 60 leta, potem ae je olenil a belo ženo. Pokojnik je bil akoai dolgo vrata let tajnik podrušnioe U. M. W. ol A. in še delegat zadnje rudarske konvencije v Indienepoliau. 9il je velik priataš predaednika rudar* ske orgaaiaacije, benriaa, kakor je večina tukajšnjih premogerjev lavaati ao Slovenci in Italijani) človek jim ne ame omeniti llo-wata eli njemu enakih, ker dobi omari a ven odgovor,' de je aocije-list, torej ae nazadnjaške voditelje in njih priataše nekaj strašne- prej poelulih), jim je tošagg mlatila Jttto, ako pa ae jim je poda ae mogli šito apraviti e WI^ 4ato tako poceni, da ae ni uplaššl trad. ' tukajšnjih premogorovih ne Obratujejo aamo z odraaUmi da-favei, temveč mnogo jih je, ki bi bblj spadali v šolo kakor pa k de-U. Startši aami ao največ krivi te-mo/ker jim je največ do tega, da ibajo čimvečji zaslužek očetje, kiterira pomagajo pri nakUdanju 6troei. Čudno je Je, da rudarska organizacija dovoli, da se otroci UČe po nnijakih rovih a. pikom rold, nameato v šoli a avmlnikom ih peresom. Otroci v rovih ao naj-VeČ angleške narodnosti. Najiskrenejše se zahvalim drtt] štvu Slovenski napredek št. 132 v Klelnu, Mont., da ate me »prejel in ob pravem čaau prihiteli na pomoč. Tudi članom društva Živila Ilirija št. 114 v Roundupu iskrena hvala za obilen oblak. — John Po- GOVORNICA Claeovi članov 8. N. P. J In tltateljev Proavata, Bly, Minn — ČiUli amo o vali kik aneŠenik zametih in leilenih skorjah snega v Mlehlganu ln Wiaconainu. NIČ boljše hi bilo Minneaotl, kjer jc stal vea protnet sa par dni radi prevelike meae anega, kl je padel ne pokrajino, da ateri ljudje Še ne pomnijo kej podobnege. Ze brespoaelne dclkvl ee je teke vremenske nezgode skoro prišle prav, kajti dobili so vsaj, po teden dni dela. Letošnji pust smo pri naa sa> kljnčill a nepopol^'" plohom Najboljši pečlarji kluba ao bili Še toliko izučeal. da ae jim je na predsednjl aeji kluba izročilo di a primernim nagovorom Black Diamaad, Waah. - Naj mi aa aamerije čitatclji tega do piaa, če ga pošiljam še enkrat javpoat, ker dopia kot sem ga po-alal G. S. ni bil v celem priobčen Mislil aem, da ni kaj takega, da bi ne bilo sa javnost in gs pošljem Proevetl. ^T Ker aa tiče delavskih razmer pri nas so »koro bi rekel na alsb-šem kot pod ničlo. Delamo aiccr vaaki dea v Morgenvillu, to jc novi naselbini aa naa premogarj«, kamor amo ae deloma že naselili Hi ao bedo počaai val V premogo-rovih vao počiva, ft nekaj neunij-skih delavcev je, ki obratujejo. Torej je položej v Black Uiamon-du tak kot . je HI Po aaaalbinal4#Uni lUafk Diamond. Praaklin. Ra- IM! venadale, Carbonedo, Wilkeson. hurnett in Iaaaquak obratujejo kompanije a ueunijakimi dalaveL Družbe v C le KI umu in ioneevU. la pa ao ae podale in aprejele na Take raamere ao oflabile tukaj šnja podporna društva, da ae je ateja. Radi društva-SNPJ. nimam ylya y nokenl kraju boljše pokri-i aicor česa oporekati, aaj jednota Vfl)o ^aredika sva avoje in pole« skrbi za naa prav po materinsko pref?Mala ado pri mijin(,u n jc plačala za aUvkujoče rtidar- ^ da ni' je akoai tri meaeeo asesment v ye{ nad^eVftti z deloin. Končala zadnjem letu ter mialim, da bomo >va -n |U fa kake pol un, sfa podpiram šeiiadaje.Vidiaeda prifila najina 80ft€da v niun'pro-ae glavni odboniiki jednote bolj gt(>r in m je tasuIo< FAen j, zanimajo za avoje članatvo kakor ^ dru . je ^ uko ne8re^. pri kaki drugi organiaaciji. Pr. no da mu nig0 mo?li zvezi ae ni prav mč nadejati ka- po trudu M m koga napredka, kajti med član- ^ gkugUi z odža?anjem ^ ki atvo je zanešeno atr«karatvo m ^ toJiko gtign]ene in t() (1,;0 ne bo mogoč napredek, dokler ne jo ^ opravljati eelo aarti, ker bo ena stranka poražena iu be pri- m0j?li j^ven. V bolni- šlo do ekupaega dela. ci M mu morali ^ še dvaknit Predaednika aveae ae hyče po- rezati noge, ker se mu je »najilo etaviti y jako alabo luš ter ae go- Tako drago je moral plu- vori o Kjem kot o naaprotniku jati rojak, ki mu je bilo več do aveae, toda gotovo je, če bi bil to* dobrega zaslužka kSIVPa do var] ker ga hočejo njegovi nasprotniki n08tj kravja. nealikati,-bi nikdar ae bil la vel jen Delavci amo pač prialljeni, da predaednikom S. S. P. Z. in v nad- ge prj takem delu podajamo v ne-zorni odbor H. N. P. J. Zato bi bi MttŠ lo jako priporočljivo, da bi člani zveze prej premielili, kaj dajo v javnoat. Naj ne napadajo nikogar, katerem aimajo dobre podlage |V-glasilu zvose ne vidim dobrih člaskev, katere bi priebčevaie g tajnik šli gl predsednik S. S. P Z., paš pa eo sama nasprotja in varnost, posebno Če imrfmo drnzi-ne, toda pred vaem ae moram.) pariti, aaj ravrib naše družine iz-gube vse, ako izgube nai. Poznal aem pri našem rudniku moža, ki je Šel prositi v grad, da bi mu dali "cesarsko" stanova-e in več zaaluŽka. Zaatocj je lo, ko jc povedal, da ima deset napadanja. Kako ai torej moremo otrok in je potreben. Predat o jm-nadejati kakega napredka f Zato kova žena mu je celo rekla, z" pozivljem člane aveae, nej poaežo- kaj Ima toliko otrok pri tako ma jo vmea in oni narekujejo avojim li plači, ko zasluži aamo po 'A odbornikom, kekn atališče naj za- krajcarjev la dan, dočim prejme vzemajo do organizacije. njen mož po 600 g}d. na mesec, a !^aše društvo S8PZ je poalalo vendar raje oatabeta aama. na gl. urad proinjo, da bi ae kaj Leta 18&7 aem ae Ženil. Kdo ne pomoglo radi. aaeamepta, ker dru štvo je na robu propada, ako nc bo od Jtf^eder hitro pomoči. Gl iz-vrAovalni odbor je prišel de zaključke, da se nam daruje vsoto $100, kar je jieer lepa vaota, toda vae premala in ne zadoatuje niti za dvameaečni aaeament. Na stav ki smo že 16 mesecev, torej nika kar'ne zadostuje taka podpore Pomislimo samo, kaj bo če podle-r-.------- „ . #.emo, tedaj bo propadlo tudi dru- nekem gespoderju^ a nama ni pri štvo podporne organizacijo, v ka- jalo, ker je bilo vae preveč ro«-tero ne bomo mogli plačevati a- in naj dajemo gospodu denar, aeamente. Ca bo naša rudarska or- nega vcnca. Silil naa je v cerkev uaidzacija poražena, tedaj imamo kar pa jc za atarega Idri ' ' ve, kako mnogo načrtov ae poraja ob taki priliki poročencema ta bodoče življenje, ki pa 10 po«o-ato neaigurni in naredi ae drugače, kot Človek pričakuje. % ž««« ara bila iatega mnenja, da boitz zadostovala dva, toda imeln sva štiri otroke, katerih prva, dekli-ea pa je umrla. Z malim Petr5-kom ava prišla v Ameriko in ae nastknlla kot podnejemnika pr: malo upaniat da bi šo kdaj oživela brez uapeha in zapustiti zmo nj< in ravnotako bo zedan velik uda govo stanovanje. fSj- J M,«.... — - — Ignac tal Iraka brasga. saj oresnisirsna delavce ter pri-tzašle pogodbo a V. M. W. of A- In kjer ni gospodarske enakopravnosti, SS šopiri gO- ^^«« • primernim nagovorom Spoanale ao, da Imejo več izgube, stiodanka krivica. Ako Da noatoii Lrosi»o ata ^ ^^ (|t M ^ x okratovsnjem imamo na eni strani pest ljudi, ki ne ve kam s svojim bo- u,m ,langH. Ni šo dolge, ko je mi* por^To gastvom, ogromna manjštoa se nahaja v srednje dobrih Umki kiab (mešeni klub), ker atav časopisu, da so nekateri prodali .itooo. snovanja te ree drugim dintriktom organizae fm Sabratje delavci, priakočite na pomoč v ti aadnji priliki. Posebna glajte, da ae bo pro- ^ I k ia maivlk Vče- . Ka JS ae'bilf tu veliki izgrodl, ko je zi društev. In Če ni društev, ni jednatin aves.> Namesto de bi gl. odborniki skrbeli se svoje članstvo in verovali sa svobodno drŽavo. Collina. ki je bH lani ob tem čaau oboževanee republičanakih sil, je bil včeraj terča insultov in molje, ki *> ^ nekoč bojevali pod njegovim rod- in dobrih življenskih razmerah, večina pa v revščini. Zp^i«".kjb verig ^-fimi besedami: NCkeoistnmI bogatin, na drugi pa ■■ fte več reveAoff HM •Iruitva pred propadom, rajše ho.LtTom. so mu groziU a rvvolverj. d,jo po sodmjeh in s tem traMJafarfHaa jc dejal na .hodu, de je šr aveaM denar Kat je bilo objev- v*dno dober republikanec, nm^ ijeno v blatila, de se plačs pri- ea je pa kričala, da ja iedajsl** merne advokatom in to z vsoto in \XnhoXep^. Ko je OolHn« vprašal ekstremitie, če vedo. Ml mZVin K-TT^ g »P*™* P^UU,^ w _ vpraša« ek strem »ate, č« vedo. kaj LffL^ rj^HCitateUem tega dopia. priporo-'pomeni takojšnje zahteva za r to^d^Ul««^ i?? ? ?Jlh rv^f* ob vz.mete V roke^bliko. jr dobil v odgovor ekmz ' li M ^ " 14 primerjajte. - S strelnv iz revolvcrjev. ki ao biH pvvd dobrim Itiem la Velikih Lašš «je aaspretovala nem. Pol.rfaj aa __________revolverjev, ieddaai v zrak. rr.J1C.rm.WlSt • «1. U < r M. Doftojmtij: DVONOŽEC tai drag* NAKAVOBLOVNE PRAVLJICE t» Spisal Kart Prevedli I: (Dalj«.) "Takoj smo odredili vse po trobno sa Petrove huške." eo rekli možgsni. "Zspovedsli »mo nugsm, steči ss nji«, levi roki, ds Ss »trski sa vrat, desni, da ran prfeoli pošteno zaušnico, ustem, ds ga ozmerjsjo s nsjhujširai paovkaml, katerih smo se rsvno »pomnili. — In se msr ni zgodilo vne tof' "Di," ao potrdila neg« in roke in tista. "Ali si amen dovoliti opombo t" j« vprašal lolodee. " Prosimo, počakaj še treno-tek I" so odvrnili možgani. "Jfcod lie še Bi konse. Glejts — medtem ko je dobival Peter pošteno zaslu-žene udsree, napovedali smo očem, da dobro pastjo, če nihče no pride Ker vemo, ds ims Peter bratn. ki je mnofo močnejši, kakor ns* »sli deček." r* "To je res," so pritrdile noge. "Me smo često belsle pred njim." "Ampak ve mu niste mogle u bežati!" je reklo sediš8e. "To občutilo jas." . "Velikokrat na« js imel med pr*dL*' so sagotavljala ošess "Me smo ga tndi videle/':** reki« oči. "Vsekakor," so potrdili mošgs ni. "In komaj st« bile nsm to tclfgrsflrsle, ko smo ie tudi dsli rokam povelje, trenutno prenehati z udsrel, ln nogsm, da ubeže. ka kor naglo morejo. Pustili smo is-ksli očem nsj bolj /.svit* po t s Kiti sa eno mejo nismo ^skočili, niti en grm nismo zlezli, niti cnr-gs skoks nismo nspravill bres našega isreenega povelja." "To je rss,M so 'rekle nag«. "Ampak čudna j« — "Mi šs nismo gotovi," so dejali možgani. * Mogoče se spominjate, da smo prišli mimo fterensenovih, ki so ravno pekli jsbolčnik." * "To vem Še prsv dobro," je potrdil Želodec. "Nss veeeli," so rekli možgsni. "Ampak — mi imauio končno postajo na* našem nosa, kakor jih tmsmo ns vseh dragih mestih v nss in ts nss je tskoj obvestile o jsbolčniku. In zdsj amo dali po Klu«eti ušesom, č* se še slišijo ko rski velikega brata, in očem gledati, če je še v dogledni daljavi. Ko amo se prepričali, da od t« strani ni nevarnosti, zapovedali smo nogsm, ds nss poneso k vratom, roki, nljndno potrkati, hrbtu, da se lepo prikloni pred msterjo Kerensen, in očem, ds so Škilile ns jsbolčnik. — ln dobili smo tudi psr koščekov." >'" ^VV*'* ' "Bili so zelo ukusni," je rekel jesik. "Nekoliko teško so letali v meni," je menil šelodee. "Strašno muko sem imel i njimi, ftčipalo me je neznosno lM "Zdaj smo gotovi z zgodbo," so nkb-iiiii možgani. "Imate kaj ugovarjati?" i Molčali so nekilj Čsss, prems gani po ten, ksr so rekli moigani in v čemer, česar niso mogli tajiti, je bila vsaka beseda res. Ampsk potem j« želodec začel ffostft "Nsj bo tndi vse res, kar ste pripovedovali. Ampak povsod vendarle nimate poveljstvi vi nsduti možgani! Če jaz prebavljeni hrano, vas ne vprašam sa vse, ksr delam 1" "Jsz vsa tudi ne vprsšam zs vsski tulaiu kl ga storim," je pri trdilo ave«. "To, ksj* prsvite, je popolnoms resnično," so odvrnili možgani popolnoms mirno, kskor poprej. "Mi morsmo ns veliko stvari ps-siti in biti ns mnogo krsjih naenkrat. Resnično moramo delati Šr veliko več, kot smo pripovedovsli. Mi moramo na primer tudi skrbeti, da sc naš mali dečko kaj nsifči in postane pravi mož. Zato vam ponavadi prepuščamo, da oskrb-1 ju je te sami svoje zadeve. Ampsk ssto si ue smete domišljsti, ds lshko del ste, kar hočets. Z onim očesom pazimo na vss. Vedite! Imsmo brzojsvne »veze z vaškim deleem od vss iu kakor hitro naj- ter si manjša stvarea ni v reda, tskoj vednmt." "Tsko ktepetsnje/' so rokic oči : "Ssrao bahsnje," je kričal le- lodee. "Motite sc skozinskosi," so od vrnili možgsni. "Lahko vam do kaženuy AU ste ž« kdaj slišali, as primer, ds kskegs raslega dečka boli lodee, ne da bi kričalf — No torej! Nam se poroča, da z želodcem ni nekaj v redu, telegrafi ramo uststn, naj se dero — iU dr ro se. Prid« rasti dečkova in izve, da js jedel preveč kolsča. — Ali naj dokazujemo še dalje?" "Ne," je'zagotavljalo zelo resno sedišče. , Zsto možgsni niso rekli nišeaar več, ker zdaj so povedali, kar jc moralo biti povedano. ^ Ali dragi so klepetsli dslje in fsko glasno, ds s« j« deček končno zbndil. Z enim snnkom je skočil pokon ei in si mencal oči. Pogledal je v nebo in okoli po travi. In pogledsl js ns košaro, ki je ležala poleg njegs in zijsls z listkom vsnj. Naenkrat je postslo mladeniču jasno, da je spal. Kako dolgo, ni vedel ; ampak imel je skrivnostno slutnjo, da bo prišel prepozno k trgoVcu. Nič več ljudi ni bilo ns cesti. Becimo torej, ds bi bil trgpvec že zaprl... Po bliskovo je hn na nogah in jc eobro. V tem smislu ate mi predlsgall, naj pečskam. Kekel sera, da boni čsksl, dokler mi dru-šhs ne pove roks, ssksj meni je vneeno" "l>S; pomnite pa ,da ste ae aavessli, da napišete predam rt no pisnin aamo akupno x menoj, in boste, kadar ae vrnete v Rusijo, meni,,, nu, s eno meni ns rsspolsgo acveda le v tem pogle-V *»ch ostalih ste sami svoj gospodar", je «ko> raj ljulicznjivo dodal Pjotr Htepanovič. "Niaem se zavezal, aamo privolil nem. kor ml je vaeeno." ' Imenitno, Imenitno; ne miče iue upravljati vaše »amnljuhjr v zadrego. toda ..." "Tu ne gre za samoljnbje." "Tods pomnite, da no vam ubrali atodvsjset tata rjo v na pot; i drugimi tfeacdsml, vneli Me ta deti ar za to." "Nikakor ne!" jr vzkipel Kirilov. "Denar ni bil za ia. Denarja za to ne jemljejo " . "Včasih ga " "l.ašels. Mporočll aem pmmonn v IVfrograd. in v Petrogrsdu m-m isplsčal »todvajaet tolarjev vam v roke... in denar j« odpotlnn tja, če g* ni ste vi obdržali " "Dobra, dobro, nič ne prepiram j odpoalnu je. ({lavna reč je to. da .te 4» ti«tlh muli kakor prej" u—- "Prav tistih. Kadar prt«M«> in porečete: 'čas je', Irpolnim Ali bo kmalu V "NI več dolgo do tega ... T<»da pomnite pi smo api&eva skupaj. tfc«tn no/ " ^ Mak ar podnevi. Roki. «r. da moram vaeti prokUmsrij. nase!" "In še kaj " 44 Vsega ae vzamem naee." "Ceaa ne?" se je zopet njdašll Pjotr 8tepano- vič. "Tistega, česar ne }>om hotel. Dovolj; ne maram več govoriti o tem." Pjotr Htepanovič se je premagal ter premeni!, razgovor. ,, v; , ^ ■ j1 "Tak nekaj dragega," je napovedal ''VMi honte svečer pri naših? Virginsklj goduje — pod' to pretvezo se »bero." "Ne. maram/ / "Bodite tako dobri, pridite. Treba je. Prispe* vajte k številu in z obrazom... Vaš obraz je tako ... nu, s eno besedo, tsko /stalen." "8a vsm sdi?" ae je aaamejal Kirilov. "Dobro, pridem a ne zaradi obraza .Kdaj?" . ' "O, čimpreje. o poluncdmlh. In veste, vstopite in seUets lshko, ne ds bi s kom govorili, pa naj jih ho Šs toliko tsm. Hamo papirja in Svinčniks ne pozabite vzeti s seboj.". "Čemu lo?" "Vsm je vendsr vseeno;.mojfi posebns pro-Šnjs j«. Vi boste samo sedeli, ne da bi s kom govorili? poslušali boste in semtertj« kaj zspisovsli;' če dragega ne, si vssj rišiti ksj." "Čemu ta neumnost?" "Nu, ko vsm je vendsr vseeno; ssj zmerom prsvit«, ds vsm je vseeno." ' "Ns, čemu?" "I nu, ker ae je člsn nafte drašbe. revizor, kl ■em jim gs napovedal, ds utegne priti, ssmudil v Moskvi j tako ps bodo mislili, ds ste vi rovisor, in ker ste še tri tedne tu, se bodo Že bolj čudili." "Sleparije! Ntkakega revizorja nimste v Moskvi." "No, pa ne, vrag ga nesl, kaj je vam do tega in kskšno težavo ai naložite? Saj ate vendar aam! član drašbe." "Recite jim. dat*em revisor; . sedel bom in molčsl, toda papirja in svinčnika ne maram." "Zakaj ne?" "Na naram." Pjotr Htepanovič je kar pozelenel od jeze; to-ds premagal ne je, vstsl in vsel klobuk. - "»Ali je 'oni* pri vsa?" je dejsl zd«jel polu-glasna. "Pri meni." "PraV, Kmalu gs sprsvlm odtod, nič ne akr. bite." iMdniei anebs je umrla t dva dni sem «am Po. j0 tTojjh t'k ki "i 00 »» ^ kraj, kjer ae deaka ,nem. ČJ^LTZu ^^ JTt^^! v kazal I je j nihče ga ne vidk kadar lese skna." "Kmalu gs v samem proč." lajšajo »voja srca. Da trpi vsled te navade rodbina Vsak nered aa svetu ima svaj (n držsva vcTike izgube na narod i vzor o lepoti Da bi pa po kvečevanje samega rem narodu do tolike stopinje bilo v navadi, da bi oviralo vsakdanja opravila, nam je znauo le pri Ki tajeih. tn Kitajkina nolica je pogoj njeni je v avoji okolici za Čaaa svojega sreči. Zato je pg tudi C9I0 nedo* letna življenje mlade Kitajke obr ujeno na akrh za noge K Kitajci imajo za največjo žen sko lepoto ! majhno itogo. Kdor pride hišno hčer snubiti, poskuša najpoprej videti njeno nogo. fAko jo iyijde veliko, ga ni več blizo. Ženska, katera nima po kitajski nsvadi pokvečene noge, ne more v imenitno dražbo; da, velika, t. j zdrava m nepokvečena noga je pri njih celo znamenje sužriosti. Da se noga ohrani majhna, ali da se le bolj izrsftčens zopet /manjša in pokveči, nsm navajajo pisatelji več in nekaj celo malo vefjetnib in nemogočih načinov. Winter pripoveduje,1' ds tlačijo matere vssk dan noge svojih ra v votla lesens kopits. Drugi pravijo celo, da se ens izmed tapetnih kosti izrežo, kar je pa gotovo le ismišlj«no, kajti pisatelja, na katerih . sporočila se smemo najbolj sanašati, namreč Ha vije in Rus Zorev, ki sta po več let bivala t ns Kitajskem, ne omenjsta nikjer in nikoli take operacije, • katere nevarnost je vsakemu zdravniku snana. lmenovsna dva pisatelja pravita, da začnejo matere avojimi hčeriesm od 6, leta naprej vsak dan nogo s močnim platnenim po vo jeni'trdo povijati. Sistematično povijanje daje nogi čisto posebno podobo. Prsti so zasnknjeni pod nogb, tako da se stopa ns njihovo zgornjo površino. Hrbet noge ni obrnjen navzgor pri hoji, kskor pri nepopačeni nogi, ampsk leži prednjo stranjo goleni v eni ravni. Petna kost, katera moli pri nas nasaj kot kolkica, je pri Kitajki-njah pod stopalo potisnjena. Ki tajkinja hodi po sprednjih iconcih in zgornji površini prstov in petni kosti. Ako se meri podplst, znaša dolgost le 2 do 3 palee. Da se z nogo, na tak način po-kvečeno, ne more hoditi prosto, jc naravfio. O rabljivosti ženske noge pri Kitajkah pravi Hyrtl: Spa k cd ra njo noge jc toliko, kakor da bi je ne bilo. Hoja po ravnem je jako u t rudna in mučna, tekanje je nemogoče, po stopnicah hoditi tako težko, da morajo ženske, katere nimajo lastnih nosilcev, ve dno prizemno stanovati. Kadar gredo le nekoliko korakov daleč od svojega stanovanja, se opirajo z eno roko ob palico, z drugo pa na ramo služkinje, kskor pri nas najrevnejši invalidi. O počet k u te žensko eksistenco uničujoče navade sc nič gotovegs ne ve. Ncks prav)jiea pravi, da »o knezu Li-hov-tschoe iz dinastije Tsng, ki je vlsdsl od leta 961 do 976 po Kr., majhne noge, katero je vlde\ pri neki pokvečeni ženski, tako dopadle, da je začel svoji ženi vssk dan s povojem ifoge povijati tako dolgo, da so bile onim epake. Da bi sc knezu prikupile, so začele tudi druge ženske iz knezove okolice rsvno tsko raVnati, in navada ne je hitro vdomačila. Druga manj verjetna pravljica govori o drugem knezu is dlnssti je Hhsng, ki je vladala 1766 do 1122 pr. Kr.. ksterega lena sc mu je vedno v vladsnje vtiksls. Ds bi ji storil to nemogoče, s) je izmislil povijsnje nog, ksr hi zsdrr islo ženske na dom privezane; tu-| d i ljubosumnost možkih je imelo baje pri tem nekaj opraviti. Navada, enkrat vkorcninjens, ae ne dš zlshka zopet odprsvlti. Posebno Kitsjci hrsnijo s železno m«čjo svoj« starodavne šege,1 naj ai bodo po merilu sedanjosti prili-čno ali Škodljive. Koliko bolečin, koliko muke mora pretrpeti de klica, predno sc njene noge kitaj-skemu okunu priležejo. ali vendar jih rajše pretepi, kakor pa da bil bila savrŠens. iz očetovega doma pahnjena, nluškinjam pridružena, kar ge zgodi vsaki, katera ae stan premoženju, je lahko razumeti Zaradi tega so »e jI začeli umnejši Kitajci ustsvljsti iu od-prsvljsti. Vladar vseh Kitajcev, iz carske rodbine Maudžn, dinastiji' Taang. H Kita Kitajcem varovanje vratu pred Pa ai »1| saiao mrai vladanja to geosao navado že od pRf/ht Bastian je dejal, da bi vsaka ženska, katera bi si upala s pokvečeno nogo stoji t i v carsko palačo, znpndla smrti. Vsled tega navada- čisto ob svojo }o veljavo. Revolucija na je tudi s to navado po Maj so slnšile Kitajcem kitat — Kakor je svoječasno ruski car Peter L skusil kultivirati Ruse s tam, dš je ukazal moškim po-rezati dolge brade,' tako so moški Kitajci morali žrtvovati svoje tradicijonslne kite v čsst nove mu Času. Rezanje kit ni 41o brez * ra, kajti "to je tako stara ki-4 navada kakor ;kitajski na sam. Nek nemški zdravnik je odgovoril zagovarjalcu kiL tudi evropskemu zdravniku, nsA-ecej I smešen nsčin, zakaj so ^T 'prsv Kitajcem kite: . "Pred davnim so bili slepi starci, ki so se 4rlali kit mladih dečkov, njihovih vodnikov; policaji so svoje Žrtve, tatove, roparje in razgrajače prijemali za kite Jn jih vodili v ječe, drugače ni smel prijeti Kitajca za kito ni thČe; ker s tem bi se mu zameril, kakor če bi mu rekel, da jc tat. Celo kot zdravnik sem se moral zelo paziti, da se nisem dotsknil Kitsjčeve kite, ko sem ga zdravil baš pod kito na hrbtu in sem se moral zsto poslužiti dolgega kois, da sera odstranil kito na časten nsčin. Kita je služila tudi kot jako primerno držalo, če so je aa primer kje hotelo svezsti zločinca in kssnovati, so gs pri-vesali kar s kito k drogu in če so pol^aji vodili nevarnega zločin ca, niso uporabljali verig, temveč je najpogosteje slulils jetnikovs kita, da so mu z njo zvezali roke. Če se je oblastem zelo zameril ksk zločinec, so ga obesili zs kito, kar s« je smatralo za najbolj ^^^^^^■K.ttkko tudT besih. H ta riši ali varuh, otrok, ae pohlužili njihovih kit. (|al JPMMBMMfoake in jih tj '«^aW|^Renčno je kita ■ žila, da je bilo mogoče špo/.navd in Ženskega J Ljfrav nič ne 1 mndtoin kol v laseh živorj djsčki zve/^ine H vrrioo. Malih dečS enjojo stariii m «r j«ko rudi I em, da sp deklice., rt ear^ bolj ljubijo dekl ^BnBHlneRročno I dečki, kaj so, hJ Varili da so del ce. Pogosto nesrečni stariši. kij B|og ni osrečil z deklicami, r« | ftČujcjo nad sinovi, da jim daj imona kot t Bolha, Gosenica. f»J ja uŠ, Pen ali kaj podobnega. I la, ki se likujejo noaile so Irak. samo Mem svojega pruaJ Joe Lokošfk doma iz K ims Toplic na Štajerskem. Hoji prosim, čc kdo ve njegov j naj mi sporoči ali opozori nj* na ta oglas, sko bo sam citat oglas, naj se mi prijavi na moj ni slov. Iščem ga radi važnih stvar iz starega kraja. Tony (lahreel J P. O. Washoo, Mont. SKORO 70 LET STARA. IPRAVI, DA SE POČUTI MLADA. Mrs. S. W«n»el, 262 Klngsley Street, Buftalo, N. Y., julija 31, 19J9, piie: "Prosim pošljite le en sa-voj Bolgarskega krvnega čaja, ker je to menda najboljle »dravllo kar sem Jih še imela, meni vselej pomaga. Svetovala sem tudi mojim prijateljem, jas sem skoro 70 let stara pa se ljudje čudijo, da izgledam tako močna ln sveža, tn povem vsem, da mMtalgsrski krvni csj pomaga." čaj je BolgHi-flki krvni čaj js sestavllgn iz korenin, I ubada, listja, zellič, čvstja in bogati sok grekuhan in vžlt ob času ko grete v postelj pomaga pregnati strupene saontanke iz telesa ln vaa naredi sveže in čile, mlade. Le upraftajte lekarnarja ie danes po Bolgarskem krvnem čaju, ali vam pošljemo ml pofttnlno pro*to zavoj »a fl.26, ali 8 zavoje »a $8.15 ali 6 sa Naslov je: H. H. Von Schllck, " Marvel Bldg., Pitts- hf- proda SE sedem sobna lesena hifia in lota po nizki ceni. Proda ko ker odi demo na farme. Oglasite k. nu 2846 8q. Kolin Ave., Chiongo, III (Adv.) Marc 13-14 SAD BI UVEDEL za svojega brata Frank (>snik doma iz vasi Palčje pri £t. Petru na Notranjskem, po domače Ž« pgnov, prav nič nc vem kje bi « sedaj nahajal. Prosim cenjeni rojake Če k4o ve za njegov naslov naj mi to naznanijo ako bo san čital te vrstice naj se mi prijal na moj naslov: Jakov Česnik. P 0. Box 6, Florence, Colo. (jAdv.) PARMA HA PRODEJ Proda se 50 skrov obsegajoč farma, dobra zemlja v bližini mesta in šole; studenčna voda pred hišo, veliko sadnega drevja, vae potrebno poslopje ih drugo. Cm je samo $800. Takoj je plačati le $400 ostalo pa po 50 dolarjev na leto. Za ngtaČnejša pojannila piii-te lastniku ns naslov: Anton Koren, P. O. Box 93, Clsvenrapk, N. T. (Adv. Za kuhanja piva doma Imamo V zalogi slad. hmelj, sladkor in vss druge potrebščine. Poakumte se prepričajte, da j« doma pri «■ kuhani vedno le najboljši in najcenejši. Dobiti j« tudi zbirko «