KRALJEVINA JUGOSLAVIJA UPRAVA ZA ZAŠTITU RAZRED 15 (2) INDUSTRISKE SVOJ5NE IZDAN 1 NOVEMBRA 1940 PATENTNI SPIS ŠT. 16199 „Semperit" Oesterreichisch - Amerikanische Gummiiverke Aktiengesellschaft, Wien, Nemčija. Postopek za reguliranje tlaka pri proizvodnji matric iz umetne snovi. Prijava z dne 23. januarja 1939. Velja od 1. januarja 1940. Naznačena prvenstvena pravica z dne 24 januarja 1938 (Avstrija). Znano je, da se uporabljajo za proizvodnjo matric iz umetne snovi vlaknaste tvarine v obliki listov ali lokov, ki so napojene v raztopinah kondenzacijskih produktov, kakor phenolformaldehyd, furfu-rol, polyvinyl, polystyrol-ove umetne smole in sl. Tako dobljene folije vlaknastih tvarin, ki imajo večjo ali manjšo vsebino u-metne snovi, se pritiskajo ob učinkovanju določene temperature na grafične originale, kakor take s cinkom jedkane, na stavke pisave ali sl., pri čemer se vlaknaste tvarine strdijo ter nastane negativen reliefni odtis originala. V praksi postopamo pri tem tako, da obdamo originale, od katerih naj napravimo matrice, z enako visokimi kovinskimi robniki in da liste matric tako prirežemo, da premostijo tudi te robnike, pri čemer nastane zaradi vtiskanja rob na matricah. Ta način postopka pa ima nedo-statek, da prevzamejo velik del na razpolago stoječega pritiska robniki, ki obdajajo original, zaradi česar učinkuje stiskalni tlak samo v majhnem delu kot vti-skadni tlak na original sam. Da pa izboljšamo v.tiskanje pri dani globini stiskalnega prostora, ustrezajoč željeni debelini matrice, je treba položiti pri znanih postopkih približno trikrat tako debel paket folij, ki se naj stiskajo, kakor bi ustrezalo debelini matrice. Kljub temu ne zadostuje celotni stiskalni pritisk pri finejših rastrih, da iztiska vse podrobnosti originala. Pri tem dobimo ogromno porabo materiala, ki je negospodarna in ki povzroča, da ne- zaželjeno izstopa impregnirno sredstvo na nekaterih mestih. Vzrok vseh teh nedostat-kov je dejstvo, da so vsi znani matricirni postopki taki, da uporabljajo na celotni površini originala, ki se naj matrici ra, z Obdajajočimi robniki vred, enakomerno debel paket folij ter zaradi tega zamorejo proizvajati samo enotno močan stiskalni tlak. Razen tega pa rabijo raznovrstni originali pač po njihovem stanju različne stiskalne tlake. Tako potrebujejo na primer avtotipije znatno večji stiskalni tlak, kakor stavki pisave; ti zopet potrebujejo individualno regulacijo stiskalnega tlaka: tako na primer drobne in majhne pisave, pri katerih je treba uporabljati samo rahel pritisk, ki pa niti ne morejo vzdržati jačjega stiskalnega pritiska, napram velikopovr-šinskim pisavam, ki potrebujejo jačji stiskalni tlak in ga tudi brez nadaljnjega vzdržijo. Iz tega razloga do sedaj1 mi bilo možno, da matriciramo v vseh detaljih brez napak tako zvane mešane stavke, to je take, ki sestojijo na primer iz avtotipije, klišeja iz cinka z veliko površino ter stavkov pisave različne finoče. Tak mešani stavek bi zahteval za posamezna reliefna polja različno velike stiskalne tlake. Tako izenačenje tlaka pa ne dopuščajo dosedanji postopki, zaradi česar se v praksi taki mešani stavki ločeno matriclrajo, kar pa pomeni znatno podražitev in je tudi negospodarno. Izum bazira na spoznanju, da se lahko doseže potom povečanja debeline folijskega paketa vlaknaste tvarine preko' prave- Din 15.— ga originala naipram stranskim ploskvam potrebno povečanje specifičnega stiskalnega tlaka nad originalom in s tem popolno iztiskanje istega, ne da bi bilo potrebno preko mere povečati celotni tlak. S tem se izognemo tudi temu, da bi na nekaterih nezažaljenih mestih izstopale impregnirne mase. V nadaljhjem izoblikovanju omogoča postopek po izumu še prilagoditev specifičnega stiskalnega tlaka na različne dele enega in istega originala, ki potrebuje, kakor zgoraj navedeno, ustrezajoč različnemu karakterju tiskalnega stavka, na primer kot stavek s pisavo z različno finočo, oziroma kliše z različno finim rastrom, za vsak tako opisani del tiskalnega stavka različno velik specifični tlak. Ta krajevna regulacija pritiska se doseže pri predležečem izumu s tem, da ne pokrivajo vse plasti ali folije iz umetne snovi celotno grafično reliefno ploskev, ki se naj’ vtiska1, z okolišnimi kovinskimi robniki vred, temveč da pokriva na primer samo grafičnemu originalu najbližje ležeča folija celotno tiskalno1 površino in tudi okolišne kovinske robnike. Preko te leži ena ali več folij, ki imajo samo format o-riginala samega ali njegovih posameznih polj, nakar se položijo zopet folije, ki segajo preko celotnega originala in preko original obdajajočih robnikov. Če izpostavimo sedaj tako sestavljene folijske plasti pritisku, tedaj se izpostavljajo ona polja grafičnega originala, ki so pokrita z večjim številom matričnih listov, napram onim poljem, ki so pokrita z manjšim številom listov, ali napram robnikom, ki so pokriti običajno samo z eno ali dvema legama, pač po številu listov več ali manj močnemu tlaku. Sl. 1 kaže razporeditev plasti 1, 2, 3 za original z enotnim reliefom, pri katerem je potrebno samo izenačevanje tlaka napram okolišnim robnikom 4. 6 in 7 sta zgornja oziroma spodnja plošča stiskalnice. Če se stiskalnica 7 zapre, se poveča pritisni tlak na ploskev originala 5 potom matričnega dela 2, ki ima točmo samo ploskev tega originala 5, napram pritisku na ploskev robnikov 4 zaradi; tega, ker učinkujejo na 5 vsi trije listi 1 do 3, medtem ko učinkujeta na 4 samo dva lista, 1 in 3 Lista 1 in 3 dajeta po stiskanju rob matrice. V sl. 2 je prikazana razporeditev za matrico, kakršna je smotrena za mešani stavek, ki sestoji na primer iz avtotipije 8, tiskalnih črk 9 z veliko pisavo in tiskalnih črk 10 z zelo drobno pisavo. Matrična lega 1 pokriva zopet celotni stavek 8, 9 in 10 z okolišnimi robniki 4. Avtotipija potrebuje znatno največji pritisk, zaradi česar se stiskalni tlak na njo ojači napram pritisku na robnike za tri lege 2a, 2b in 2c. Tiskalne črke 9 z veliko pisavo, potrebujejo srednje močan tlak, kar se doseže z dvema legama 2a in 2b, medtem ko zadostuje za pisalne črke 10 z fino pisavo neznatna ojačitev tlaka z eno edino lego. 2a. Po. zahtevah učinkuje na primer na 8 tlak petih leg in dobimo tako najjačji pritisk, na 9 tlak štirih leg in na 10 tlak treh leg, medtem ko učinkuje na robnike 4 samo tlak dveh leg, kar zadostuje za tvorjenje robov matrice. Ker se proizvaja pri bistveni povečavi posameznih plasti v svrho1 ojačitve tlaka na posamezna polja originala, ki se naj ma-trioira, bistven prebitek umetne snovi, ki se zaradi tlaka na strani izriva ter bi se lahko tako vsedla na delih originala, je koristno, da zmanjšamo debelino stiskalnih leg na polovico in jih istočasno izpopolnimo s popolnoma nenapojenimi ali malo napojenimi folijami vlaknaste tvarine, ki zamorejo vsesavati v celoti prebitek umetne snovi, ki izstopa pri stiskanju. Kot zelo koristno se je izkazalo, da zalepimo te ne-napojene ali manj napojene plasti vlaknastih tvarin z napojenimi folijami vlaknastih tvarin s pomočjo lepila, ki je nevtralno napram polimerizacijskem procesu, kakor je dekstrin, lim ali sl. Krajevno ojačitev tlaka lahko dosežemo poleg tega tudi z vložitvijo vlaknastih plasti, ki so napojene z umetno snovjo, kakor je papir ali. sl., ali potom vložitve z umetno snovjo napojenih ali pomešanih rahlih polnilnih snovi, kakor so na primer žaganje, lesna moka, bombaževa vlakna, plutovinska moka ali sl. Za vsesavanje pri stiskanju sicer izstopajočega prebitka umetne snovi se lahko vključijo tudi nenapojene plasti takih rahlih polnilnih snovi. Pri teh je zaradi enostavnejšega rokovanja smotreno, da jih začasno vežemo potom nevtralnih lepil, kakor je dekstrin ali sl. Patentne zahteve: 1. Postopek za proizvodnjo matric iz umetne snovi, označen s tem, da se proizvaja potom različnih jakosti plasti matric, ki se naj stiskajo, različno velik specifični pritisni tlak preko posameznih delov celotne stiskalne površine, na primer preko o-riginalla, ki se naj matricira, večji pritisk, kakor preko robnih letev. 2. Postopek po zahtevi 1, označen s tem da je specifični pritisni tlak uglašen po karakterju teh polj preko posameznih polj originala, ki se naj matricira, različno velik. 3. Postopek za reguliranje specifičnega pritisnega tlaka po zahtevah 1 in 2, označen s tem, da se vloži večje število plasti na onih mestih, kjer je treba tlak povečati. 4. Postopek po zahtevah 1 in 2, označen s tem, da se nagrmadijo z umetno snovjo napojene in pomešane rahle polnilne snovi na onih mestih, kjer se naj poveča specifični tlak. 5. Postopek po zahtevah 1 do 4, označen s tem, da za krajevno ojačitev tlaka naložene plasti deloma niso napojene z umetno snovjo, da vsesajo pri stiskanju sicer izstopajoči prebitek. 6. Postopek po zahtevi 5, označen s tem, da so nenapojene plasti zvezane z o-stalimi potom zalepljenja ali zakitanja ali zašivanja ali sl. 7. Postopek po zahtevi 6, označen s tem, da se uporabljajo kot lepila take lepilne snovi, ki se vedejo nevtralno na-pram strdilnemu postopku umetnih snovi, kakor je dekstrin ali sl. Ad pai. br. 161 90 1 ■• y \ \ / ) K ■' —! ! ' / y v ižiip v - -.3 -4* L-. „„m,.. —------------------------------.-.• V psa „ 5 J / _JLf.