Leto 1S99. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. ( Kos C V. — Izdan in razposlan dne 28. decembra 1899. Vsebina: (Št. 219—253.) 249. Razglas o ustanovitvi davčnega in sodnega depozitnega urada v Kobaridu na Primorskem. — 250. Razglas, da se uvaja novo kolkovno znamenje za 10 h za poštne spremnice in povzetne liste. — 251. Razglas glede določitve barve za znamenja ist osti, ki jih je napravljali v prometu za plemeni-čenje vezenja na tkaninah. — 252. Ukaz, da se uvajajo avstrijski zakoni o obrani znamek pri c. in kr. konzulski sodniji v Tangeiju (Maroko) in da se sodna oblast te sodnije razširja na samostojno pravosodje o pregreških zoper omenjene zakone. — 253. Ukaz, s katerim se naznanjajo počenši s 1. dnem januarja 1900.1. veljajoči predpisi nemškega civilnega pravdnega reda o prisilnem izvršilu iz inozemskih razsodeb in mera vzajemnosti, zajamčene s lemi določili. 34». Razglas finančnega ministrstva z dne 14. decembra 1899.1. o ustanovitvi davčnega in sodnega depozitnega urada v Kobaridu na Primorskem. Na podstavi Najvišega sklepa z dne 12. oktobra 1899. 1. se ustanavlja v Kobaridu na Primorskem za občino okrajne sodnije istega imena, ki začne hkratu svoje poslovanje, davčni in sodni depozitni urad. Ta urad naj začne svoje poslovanje s 1. dnem januarja 1900. 1. Počenši s tem časom se v sodnem okraju Tolmin ležeče občine Breginj, Kreda, Drežnica, Idersko, Kobarid, Libušinja, Livek in Sedlo, dalje v sodnem okraju Bovec ležeča občina Trnovo izločujejo iz okraja davčnega urada Tolmin, oziroma Bovec in se odkazujejo okraju davčnega urada Kobarid. Knia/.iotucki s. r. 350. Razglas finančnega ministrstva z dne 16. decembra 1899. L, da se uvaja novo kolkovno znamenje za 10 h za poštne spremnice in povzetne liste. Z ozirom na ukaz trgovinskega ministrstva z dne 25. novembra 1899. 1. (drž. zak. št. 232) o izdaji novih poštnih, telegrafskih in telefonskih vrednostnic se naznanja,da bodo imele nove poštne spremnice in povzetni listi tudi novo kolkovno znamenje z vrednostnim oznamenilom v kronski vrednoti. Kolkovno znamenje ima veličino 20 mm v kvadratu, je izdelano v rujavi barvi in omejuje ga na levi, gornji in desni strani 3 mm širok trak z napisom, ki ima na oglih kvadrata okraske v obliki zvezde in v tako tvorjenih treh oglih oznamenilo „KAIS. KÖN.* (Ces. Kralj.) oziroma „ZEHN HELLER STEMPEL“ (Kolek za deset vinarjev). (SlovenUch.) 208 V srednjem polju je avstrijski dvojni orel v krožno okroglem medaljonu, obdanem od ploskve s finim uzorcein; pod njem je podolgast ščitek z vrednostnim zneskom v številkah „10 h*. Srednje polje končuje letno število „1899“, nameščeno med dvema vejičastima okraskoma. Kniiiziohicki s. r. Konzulska viša sodnija v Carigradu naj gledé tega izvršuje sodno oblast v drugi stopinji. Ta ukaz stopi 1. dne januarja 1900. 1. v moč. Clary s. r. Welsersheiinb s. r. Wittek s. r. Koerfoer s. r. 351. Kiudinger s. r. Chlçdowski s. r. Hartel s. r. Stibral s. r. Razglas finančnega ministrstva z dne 16. decembra 1899.1. glede določitve barve za znamenja istosti, ki jih je napravljati v prometu za plemeničenje vezenja na tkaninah. Z ozirom na ukaz z dne 27. marca 1890. 1. (drž. zak. št. 56) gledé carinskega postopka s prometom za plemeničenje vezenja se ukazuje, da je v času od 1. januarja do konca decembra 1900. 1. narejati na tkaninah, ki se uvažajo v prometu za plemeničenje vezenja, znamenja istosti v modri barvi. Kniiiziohicki s. r. 3 53. Ukaz vsega ministrstva z dne 20. decembra 1899.1., Kniiiziohicki s. r. 853. Ukaz pravosodnega ministra z dne 21. decembra 1899. L, s katerim se naznanjajo počenši s 1. dnem ja nuarja 1900. I. veljajoči predpisi nemškega civilnega pravdnega reda o prisilnem izvršilu iz inozemskih razsodeb in mera vzajemnosti, zajamčene s temi določili. V Nemški državi počenši s 1. dnem januarja 1900. 1. veljajoči civilni pravdni red v obliki zakona z dne 17. maja 1898. 1. (državni zakonik št. 25, str. 410 nasl.) obsega o prisilnem izvršilu iz inozemskih razsodeb nastopne predpise: g. 722. da se uvajajo avstrijski zakoni o obrani znamek pri c. in kr. konzulski sodniji v Tangerju (Maroko), in da se sodna oblast te sodnije razširja na samostojno pravosodje o pregreških zoper omenjene zakone. V porazumu s kraljevo ogrsko vlado in dogovorno z vkupnim ministrom za vnanje stvari se na podstavi §§. 9 in 10 zakona z dne 30. avgusta 1891. 1. (drž. zak. št. 136) o izvrševanju konzulske sodne oblasti zakon z dne 6. januarja 1890.1. (drž. zak. št. 19) o obrani znamek, z novelo z dne 30. julija 1895. 1. (drž. zak. št. 108) vred s tem izrečno proglaša veljavnim za konzulsko sodnijo v Tangerju z ozirom na avstrijske državljane, in hkratu se sodna oblast te sodnije na podstavi §. 2 v zakonu o konzulski sodni oblasti razširja tako, da se pooblašča gledé kazensko sodnega preganjanja in gledé kazni za pregreške zoper zakone o obrani znamek postopati prav tako, kakor da bi šlo pri tem za prestopke. „Iz razsodbe kake inozemske sodnije se opravi prisilno izvršilo samo, ako je njegova pripustnost izrečena z izvršilno razsodbo. Za tožbo, da se izda ta razsodba, je pristojna uradna sodnija ali deželna sodnija, na kateri ima dolžnik svojo splošno podsodnost, in ako je ni, uradna sodnija ali deželna sodnija, na kateri se je po §. 23 zoper dolžnika dvignila tožba.* §. 723. „Izvršilno razsodbo je izdati, ne da bi se preskusila zakonitost razsodila. Izvršilno razsodbo je še-le izdati, če je razsodba inozemske sodnij? po pravu, veljajočem za to sodnijo, dobila pravno moč. Izdati je ni, ako je pri-znatev razsodbe izključena po §. 328.“ §. 328. „Priznatev razsodbe kake inozemske sodnije je izključena: 1. ako sodnije države, kateri pripada inozemska sodnija, niso pristojne po nemških zakonih; 2. ako je propali toženec Nemec in se ni spustil v pravdo, v kolikor se mu poziv ali odredba, uvajajoča pravdo, ni vročila niti v državi pravdne sodnije osebno, niti z dodelitvijo nemške pravne pomoči; 3. ako se v razsodbi v škodo kake nemške stranke razlikuje od predpisov člena 13, odstavka 1, 3. ali členov 17, 18, 22 uvodnega zakona k državljanskemu zakoniku ali od predpisa na člen 13, odstavek 1 se nanašajočega dela v členu 27 istega zakona ali v primeru člena 9, odstavka 3 v škodo zakonske žene kakega inozemca, ki se je proglasil za mrtvega; 4. ako bi se priznatev razsodbe pregrešila zoper dobre šege ali zoper namen kakega nemškega zakona : 5. ako ni zajamčena vzajemnost. Predpis št. 5 ne nasprotuje priznatvi razsodbe, ako razsodba ne zadeva kake imovinskopravne zahteve in po nemških zakonih ni bila utemeljena podsodnost v tuzemstvu.“ Cesarska nemška vlada je izjavila, da morajo, uporabijaje ta zakonska določila v Nemški državi, v kolikor se drl sklepati iz dosedanje prakse tamoš-njih sodnij, utemeljevati prisilno izvršilo vsi tisti sklepi in odloki avstrijskih sodnij, ki rešujejo kak praven spor med strankama na podstavi obe stranki poslušajočega, rednega ali skrajšanega pravdnega postopka, pri čemer ni na tem, ali so sc sklepi in odloki izdali tudi v zunanjih oblikah razsodbe in ali sta tudi istinito razpravljali obe stranki. Gledé pravorekov razsodnikov in razsodišč je izjavila nemška vlada, da se nanje sicer ne uporabljajo §. 722, 723, pač pa predpisi desete knjige nemškega civilnega pravdnega reda. Po pravosodju državne sodnije da more veljati za načelo, da se more iz inozemskega razsodniškega izreka na nemških sodnijah predlagati izvršilna razsodba, ako se je razsodniški izrek izdal po oznamenjenih predpisih nemškega civilnega pravdnega reda in ga ni morda smatrati za neveljavnega po inozemskem pravu, merodajnem za omenjeno pravno razmerje. Za prisilno izvršilo v Nemški državi pridejo torej v poštev v §. 1 eksekutivnega reda z dne 27. maja 1896. 1. (drž. zak. št. 79) pod št. 1.2 in 3 navedeni eksekutivni naslovi, vštevši odločbe o stroških postopka, potem uradni izpiski iz likvidacijskega zapisnika, sestavljenega v konkurznem postopku, ki imajo moč izvršilnosti (§. 1, št. 7 eksekutivnega reda), in razsodbe obrtnih sodnij (§. 1, št. 11 eksekutivnega reda), končno po uvetih, omenjenih v deseti knjigi nemškega civilnega pravdnega reda, zlasti v §§. 1025, 1026, 1039, 1041, 1042. 1045 do 1048, tudi pravoreki razsodnikov in razsodišč, ki niso več podvrženi izpodbijanju pred kako višo razsodniško stopinjo (§. 1, št. 16 eksekutivnega reda). V tej meri je smatrati tudi vzajemnost za zajamčeno, ako gre po §. 79 eksekutivnega reda zh eksekucije na podstavi spisov in listin, ki so se sestavili v Nemški državi. Dovolilo eksekucije ali zaprošenega eksekucijskega dejanja je odreči, kakor v primerih §. 81, št. 2 do 4 eksekutivnega reda, tedaj, kadar bi se priznatev nemške razsodbe pregrešila zoper namen v domači deželi veljajočega zakona. Ta ukaz stopi v veljavo 1. dne januarja 1900. 1. na mesto doslej veljajočega ukaza z dne 10. decembra 1897. 1. (drž. zak. št. 287). Kimlinger s. r. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, izhaja v založbi c. k. dvome in državne tiskamice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse št. 2G, tudi leta 1900. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, maloruskem, slovenskem, hrvaškem in rumunskem jeziku. Naiočnina ze celi letnik 1900 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K. Naročevati se je v založbi c. k. dvorne in državne tiskamice na Dunaju, 1. okraj, Singerstrasse št. 26, kjer je moči dobiti tudi posamezne letnike in kose državnega zakonika. Naročilu pa je ob enem priložiti za nje pripadajoči znesek, ker se državni zakonik pošilja samö, če se je plačala prej naročnina zanj. Kadar kdö kupi celo desetletje ali več desetletij državnega zakonika na enkrat, tedaj stane v nemški izdaji: desetletje od 1. 1819. vštevši do 1. 1858. . . 50 K desetletje od 1. 1879. vštevši do 1. 1888. . . 40 K . . , 1859. , „ , 1868. . . 24 . „ „ , 1889. , , , 1898. . . 60 , , . , 1869. , , . 1878 . . 32 „ Vseh pet desetletij od 1. 1849. vštevši do 1. 1898. pa stane . . . 180 K Desetletja „ „ 1870. „ „ „ 1899. „ , ...1.0, V izdajali drugih jezikov stane: desetletje od 1. 1870. vštevši do 1. 1879. ... 32 K I desetletje od 1. 1890. vštevši do 1. 1899. . . . 60 K , , „ 1880. „ „ „ 1889. ... 40 „ ] desetletji od 1.1870. vštevši do 1. 1899. pa staneta .... 120 K Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo Letnik 1849. za 2 K 20 h Letnik 1866. za 4 K 40 h Letnik 1883. za . . 5 K — h 1850. 10. 50 , 1867. . 4 , 1884 n 5 * — 1851. 2, 60 , 1868. . 4 , 1885. » 3 • 60 1852. 5 . 20 . 1869. . 6 , 1886. n • • 4 , 60 1853. • 6. 30 , 1870. . 2 , 80 , . 1887. » • • 5 . — 1854. 8. 40 . 1871. . 4 . 1888. » • 8 , 40 1855. • 4, 70 . 1872. . 6 . 40 . , 1889. n • * 6 , — 1856. • 4. 90 , 1873. . 6 . 60 . 1890. » 5 . 40 1857. 5, 70 . 1874. , 60 . . 1891. » • • 6 . — 1858. • 4. 80 . 1875. , 1892. 4 • • 10 , — 1859. • 4. r 1876. . 3 , 1893. 1» * * 6 , — 1860. • 3. 40 . 1877. . 2 . 1894. » * * • 6 , — 1861. 1878. . 4 , 60 . , 1895. K * * . 7 , — 1862. • 2. 80 . 1879. . 4 . 60 . „ 1896. 1» • * . 7 „ — 1863. • 2. 80 , 1880. . 4 . 40 . . 1897. 11 . 15 , — 1864. • 2. 80 , 1881. . 4 . 40 , . 1898. „ . . • 6 , — 1865. » • 4, — „ 1882. n . 6 D V „ 1899. n . 10 , . — « Posamezni letniki v drugih sedmih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo po tisti céni, kakor nemška izdaja. NB. Tisti kosi državnega zakonika, ki naročniku cel<5 niso došli ali pa so mu došli nedo-statni, naj se reklamirajo najdalje v štirih tédnih naravnost pri c. k. dvorni in državni tiskarnici na Dunaju, 111. okraj, Rennweg št. 16. Kadar ta rok izteče, se bodo kosi državnega zakonika izročevali samo proti plačilu pi odajne CClie (V» pole, to je 2 strani, stane 2 h). Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. naprej, in v izdajah ostalih sedmih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma dopolnjeni, se dobiva ne samd vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno cčno, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (% pole, to je 2 strani, stane 2 h) iz založbe c. k. dvome in državne tiskamice; potemtakem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike, ter si liste urediti po tvarini.