XIV-61-1993_________________________________________________________________________________ACROCEPHALUS
Ornitološki pomen gramoznic in glinokopov Krško-brežiškega polja
Ornithological significance of gravel and clay pits at Krško-brežiško polje
Milan VOGRIN, Andrej SOVINC
Večje stoječe vode so na Krško-brežiškem polju prava redkost, saj jih najdemo le v nekaterih gramoznicah, glinokopih in v preostankih savskih mrtvic. Zaradi specifičnih ekoloških razmer so pomemben življenjski prostor številnih rastlinskih in živalskih vrst. V regionalnem pogledu jih uvrščamo med redke in ogrožene biotope, zato je njihovo ohranjanje v okviru naravovarstvenih prizadevanj posebnega pomena.
POMEMBNEJŠE GRAMOZNICE IN GLINOKOPI
Gramoznice in glmokopi so antropoge-nega nastanka. Pogostejše so predvsem gramoznice, ki izkoriščajo prodne savske nanose, v povprečju debele 5 do 13 metrov in več. Prod prevladuje na desnem bregu Save in v širšem pasu ob reki sami, kjer je tudi več gramoznic.
Največja delujoča gramoznica je Šodr-jama v Vrbini ob Savi. V njej sta dve večji vodni površini, ki skupaj merita vsaj 5 ha. Brežine so v večji meri strme, voda je do nekaj metrov globoka in niha s podtalnico, visoke vode narasle Save pa gramoznico občasno preplavljajo. V Vrbini je še nekaj manjših divjih gramoznic v različnih fazah sanacije in zaraščanja, vendar brez stalne vodne površine.
Pomembnejše gramoznice z jezerci podtalnice so še pri Krški vasi sredi obdelanih polj. V večji aktivni gramoznici je jezero na najnižjem delu dolgo okoli sto metrov in do nekaj deset metrov široko. V njeni bližini je še ena starejša in nekoliko manjša gramoznica, ki se mtezivno zarašča z vegetacijo, rabi pa kot odlagališče odpadkov.
Na levi strani reke Save so pritoki iz terciarnih goric prinašali finejši drobir. Brežiška ravan je tako bolj ali manj ilovnata, na območju pa je bilo več glinokopov. Največji opuščeni glinokopi, zaliti z vodo, so za opekarno v Šentlenartu pri Brežicah. Tu zbujata pozornost dve glinokopni jezeri, večje je dolgo dobrih 500 metrov in ponekod do 100 metrov široko, v neposredni bližini pa je še eno nekoliko manjše jezero. Glinokope obdaja pestra drevesna in grmovna vegetacija, vendar je obrežna vegetacija večjega glinokopa zaradi ribolova v večji meri odstranjena.
METODA DELA
V  dveh terenskih dneh, 10. in 11. junija 1993, smo Andrej Hudoklin, Franci Kranjc in Milan Vogrin in potem še 19. julija 1993, v času Mednarodnega mladinskega ekološkega tabora Krka 93, s pomočjo daljnogledov ter po petju in oglašanju popisovali ptice, registrirane na območju gramoznic, glinokopov in v približno 50-metrskem okoliškem pasu. Opazovanja so bila opravljena priložnostno, zato smo zbrali le kvalitativne podatke. Podatki so obogateni še s terenskimi zaznamki Janeza Gregorija (22. 7. 1993), Francija Kranjca (12. 3., 3. 4., 11. 11., 25. 12. 1992 in 12. 6., 5. 7., 18. 7., 23. 7. 1993) in Andreja Sovinca (21. 5. 1993).
3. SISTEMATSKI PREGLED
V  sistematskem pregledu je zaradi podobnosti opazovanih habitatov podan skupen pregled vseh evidentiranih vrst v gramoznicah in glinokopih.
213
ACROCEPHALUS
XIV-61-1993
ČOPASTI PONIREK Podiceps cristatus
V  gramoznici v Vrbini je bil opažen en osebek (21. 5. 1993).
MALI PONIREK Tachybaptus ruficolhs
V  gramoznici v Vrbini sta bila 3. 4. 1992 dva osebka, 5. 7. 1993 pa trije.
VELIKI KORMORAN Phalacrocorax carbo
Skupini velikih kormoranov sta bili opazovani v gramoznici v Vrbini 11. 11. 1992 (15 osebkov) in 25. 12. 1992 (37 osebkov).
SIVA CAPLJA Ardea cinerea Tri so bile v gramoznici Vrbina 12. 6. 1993.
MLAKARICA Anas platyrhynchos Gramoznica pri Krški vasi (22. 6. 1993).
NAVADNA POSTOVKA Falco tmnuncu-lus
Pri gramoznici pri Krški vasi smo opazovali en osebek (11. 6. 1993).
FAZAN Phasianus colchius
Velika monokulturna polja mu ne dajejo dovolj zaščite. Zadržuje se po robovih in bregovih gramoznic.
MALI DEŽEVNIK Charadnus dubius Par malih deževnikov je bil opažen na
prodišču ob gramoznici pri Krški vasi (22.
6. 1993).
NAVADNA ČIGRA Sterna hirundo Par navadnih čiger se je spreletaval näd gramoznicami pri Krški vasi (22. 6, 1993),
GRIV AR Columba palumbus
Videli smo ga 11. 6. 1993, ko smo ga splašili v gramoznici pri Krški vasi. Verjetni gnezdilec gramoznic.
DIVJA GRLICA Streptopeha turtur Tudi njo smo splašili 11. 6.   1993 v isti
gramoznici, 21. 5.  1993 so bile opazovane
tri ptice v gramoznici Vrbina.
VODOMEC Alcedo atthis
Zanesljivo gnezdi v gramoznici v Vrbini, kjer je na robovih več gnezdilnih rovov (21. 5. 1993). Prvo spomladansko opažanje: 12. 3. 1992.
SMRDOKAVRA Upupa epops En osebek je bil opažen v Vrbini (21. 5. 1993).
Foto 1. Gramoznica pn Krški vasi. Junij 1993. (A. Hudoklin) Photo 1. Gravel pit at Krška vas. June 1993. (A. Hudoklin)
214
XIV-61-1993
ÄCROCEPHALUS
VELIKI DETEL Dendrocopus major Registriran ob vseh obiskih.
VIJEGLAVKA Jynx torquüla
V obrežnem pasu ob gramoznici v Vrbini je 21. 5. 1993 pel en osebek.
POLJSKI ŠKRJANEC Alauda arvensis 11. 6. 1993 smo ga splašili z roba gramoznice pri Krški vasi.
KMEČKA LASTOVKA Hirundo rustica Opazovane med hranjenjem nad vodno površino,
MESTNA LASTOVKA Delichon urbica Velja enako kot za kmečko lastovko.
BREGULJKA Riparia nparia
V   steni gramoznice v Vrbini gnezdi manjša kolonija breguljk, po naši oceni vsaj 10 parov. Kolonija je v neposredni bližini območja eksploatacije. Zadnjič opažene v gramoznici 23. 7. 1993 (14 os.).
BELA PASTIRICA Motacilla alba Pogosta  vrsta.   10.   in   11.  6.   1993 smo opazovali prvoletne osebke.
MALI SLAVEC Luscinia megaihynchos Malega slavca smo poslušali pri Šentle-nartu 10. 6. in 22. 6. 1993 pri Krški vasi.
PROSNIK Saxicola torquata
Pogost zlasti v gramoznici pri Krškem. 11.6. 1993 smo ga videli s hrano za mladiče. Gnezdi po zaraščenih predelih, največkrat bregovih gramoznic.
KOS Turdus merula Registriran ob vseh obiskih.
MOČVIRSKA TRSTNICA Äcrocephalus palustris
21. 5. 1993 je bil na obrobju gramoznice v Vrbini registriran pojoč samec.
REČNI CVRČALEC Locustella ßuviatihs 21. 5. 1993 sta dva osebka pela v neposredni bližini gramoznice v Vrbini.
ČRNOGLAVKA Sylvia atricapiUa Splošno razširjena gnezdilka.
RJAVA PENICA Sylvia communis Tri pojoče samce smo 11. 6. 1993 poslušali v gramoznici pri Krški vasi.
RJAVI SRAKOPER Lamus colluno 11.   6.   1993  smo  ga videli s  hrano v gramoznici pri Krški vasi.
SIVA VRANA Corvus comix Pogosta vrsta okoliških površin.
POLJSKI VRABEC Passer montanus Registriran ob vseh obiskih, običajno v skupinah.
LIŠČEK Carduelis carduelis V gramoznici pri Krški vasi sta  11.  6. 1993 pela dva samca.
GRILČEK Serinus serinus
Par je bil opažen v Vrbmi 21. 5. 1993.
NAVADNI REPNIK Carduelis cannabina Poslušali smo ga  11.  6.   1993 pri Krški vasi, pela sta dva osebka.
RUMENI STRNAD Embenza citrinella Enega pojočega samca smo registrirali 11. 6. 1993 v gramoznici pri Krški vasi.
4. RAZPRAVA
V gramoznicah in glinokopih na Krško-brežiškem polju je bilo med priložnostnimi opazovanji v letu 1993 odkritih 34 vrst ptic. Zbranih podatkov je vsekakor premalo, da bi lahko podali celovito sliko avifavne teh objektov, kar še posebej velja za obdobje preleta in selitve ptic. Terenska opazovanja so bila opravljena le v gnezditveni sezoni.
Kljub razmeroma nizkemu številu odkritih
vrst, ki so navezane predvsem na vodno
površino in brežine, pa je med njimi 13 vrst, ki so uvrščene na najnovejši Rdeči seznam ogroženih ptičev v Sloveniji (Gre-gori, Matvejev, 1992), kar daje tem bioto-
215
ACROCüPHALUS
XIV-61-1993
pom še večji naravovarstveni pomen. Med ogroženimi vrstami iz Rdečega seznama je bil ugotovljen vodomec, med ranljivimi siva
caplja, navadna postovka, mali deževnik,
divja grlica, smrdokavra, vijeglavka, poljski škrjanec, rečni cvrčalec, rjava penica in rjavi srakoper, med redkimi vrstami pa navadna čigra.
Posebej pomembno je odkritje gnezdi-tvene kolonije breguljk v gramoznici v Vrbini. Breguljka je v Sloveniji le lokalno razširjena gnezdilka, predvsem v severovzhodnem delu kolonije na področju Spodnje Save pa so bile odkrite šele pred kratkim. Znano je, da se breguljke lahko naselijo le v stenah z določeno granulome-tnjsko in geološko sestavo peska in proda, zato ima gramoznica v Vrbini še toliko večji pomen kot ustrezno nadomestno gnezdišče, saj so preostala gnezdišča ob spodnji Savi ogrožena zaradi hidrotehničnih del.
V obravnavanih objektih gnezdita še dve vrsti, ki sta močno prizadeti ob različnih posegih na vodotokih. To sta vodomec in mali deževnik. Vodomec tako kot breguljka gnezdi v strmih stenah erozijskih zajed, ki izginjajo zaradi sanacije brežin in regulacijskih ukrepov, dodatno pa ga ogroža tudi vse bolj onesnažena voda v rekah. Mali deževnik, ki gnezdi na prodiščih, pa je ogrožen predvsem zaradi izkoriščanja gramoza iz rečnega korita in različnih oblik človekove dejavnosti ob reki.
Favnistično zanimiva so tudi opazovanja para oziroma dveh odraslih čiger v gramoznici pri Krški vasi in ob Savi v času gnezdenja. Gnezdenje navadnih čiger v Sloveniji je znano le iz Sečoveljskih solin in posameznih kolonij v severovzhodni Sloveniji. Obravnavane gramoznice bi z ustrezno ureditvijo različnih habitatov lahko postale tudi primeren gnezditveni objekt. Naravovarstveno pomembne so tudi gole peščene in s pionirsko vegetacijo zaraščene površine na območju gramoznic. Tu se prehranjujejo številne ptice pevke, nekatere pa tudi gnezdijo, tako npr. prosnik, rjava penica in rjavi srakoper. Slednja sta na Rdečem seznamu ogroženih ptic pri nas
(Gregon, Matvejev, 1992), kar velja tudi za rečnega kobiličarja, ki gnezdi v topolovem nasadu, ki obdaja gramoznico v Vrbini.
Spisek vrst, ki gnezdijo v tukajšnjih gramoznicah in glmokopih, bi bil večji, če ne bi bilo tako očitnega antropogenega vpliva. Eksploatacija gramoza povzroča hrup, dviguje prah, težka vozila pa še dodatno motijo ptice. Nekateri objekti so razmeroma majhni, tako da za ptice ni ustreznih refugijev ob gradbenih delih, ki potekajo v gramoznicah. Neustrezno oblikovane brežine onemogočajo razvoj vegetacije, ki je nujno potrebna za naselitev nekaterih vodnih vrst, ponekod pa človek še dodatno krči zarast brežin (ribiči ob glmokopu v Šentlenartu). V nekatere objekte so bile vložene tudi ribe, tako da ribiči s pogostim ribolovom v času gnezdenja vznemirjajo ptice, tako kot kopalci in drugi obiskovalci, kar vpliva na manjšo pestrost in številčnost ptičjih vrst.
O regionalnem naravovarstvenem pomenu teh površin pričajo tudi rezultati orni-toloških raziskav, ki so bile v preteklih letih opravljene v tukajšnjih gramoznicah (Stromal, L., 1979, 1980, 1981). Tako so bili med preletnimi gosti registrirani mali ponirek Tachybaptus ruficollis, siva caplja Ardea cinerea, rjavi lunj Circus aeruginosus, mo-kož Rallus aquticus, zelenonoga tukalica Gallinula chlor opus in črna štorklja Ciconia nigra, kar kaže na potrebo po nadaljnjih raziskavah v negnezditvenem obdobju, ki v teku našega dosedanjega dela ni bil zajet. Med zanimivejšimi gnezdila, ki so omenjeni v prispevkih dr, Štromarjeve, zbuja pozornost predvsem navadni kupčar Oenanthe oenanthe, ki je bil opazovan junija 1978 v gramoznici pri Libnem. Z zasut-jem te gramoznice so izginile tudi možnosti za preverjanje tega in še nekaterih drugih podatkov o tukajšnjih gnezdilcih. Že dr. Štro mar jeva je opozorila na negativne vplive zasipavanja gramoznic in sekanja obrežne vegetacije na gnezdeče ptice pevke, kar je podkrepila tudi s primerjavami števila gnezdečih parov nekaterih vrst ptic v letih pred in po zasut ju in sanaciji gramoznic.
216
XIV-61-1993
5. NARAVOVARSTVENE USMERITVE
Glmokopi in gramoznice z vodnimi površinami imajo danes kljub konfliktnim načinom uporabe velik pomen kot življenjski prostor različnih vrst, zato je treba naravovarstvena prizadevanja usmeriti v njihovo ohranjanje oziroma sanacije v sekundarne biotope.
Zavedati se moramo, da takšne drugotne biotope enostavno potrebujemo iz preprostega razloga, ker smo jih v naravi že davno uničili, ali pa jih bomo vsak čas. Največja grožnja so zasipavanja po končani eksploataciji gramoza, še bolj zanesljiv konec gramoznic ob Savi pa prinašajo načrtovana akumulacijska jezera savskih elektrarn.
Treba bo prisluhniti naravi in strokovnjakom ter določene gramoznice spraviti v čim bolj sonaravno stanje. To pomeni ureditev brežm, polojev, zasaditev robnih delov gramoznic, predvsem pa zagotoviti njihovo naravovarstveno namembnost.
Glede na redkost tovrstnih biotopov menimo, da bi bilo treba vse tri obravnavane lokacije v Vrbini, pri Šentlenartu in pri Krški vasi temeljito naravovarstveno ovrednotiti in poiskati možnosti za formiranje sekundarnih biotopov.
Takšne razvojne opredelitve so v odnosu do drugih porabnikov prostora gotovo kon-fliktne, zato je treba izdelati sanacijske programe, ki bodo sprejemljivi za vse - naravo in človeka.
Ribniki z intenzivnim vlaganjem in ribolovom, ki jih poznamo za Šentlenartom in v Vrbini s stalno prisotnostjo človeka, ne zagotavljajo normalnih življenjskih možnosti, ki bi omogočale naravno sukcesijo sekundarnih biotopov. Podobno je z gramoznico pri Krški vasi, ki jo ogrožata zasipavanje in onesnaževanje.
Rešitev v odnosu do ribištva in rekreativnih dejavnosti lahko zagotovi ločevanje na-
mebnosti posameznih biotopov oziroma gramoznic in glinokopov. Kompromis je mogoč, ker so problematične lokacije dovolj velike oziroma je v vseh primerih več
ACROCEPHALUS
ločenih vodnih površin, v okviru katerih se lahko opredeli njihova različna namembnost. V večjih biotopih pa se problem lahko rešuje tudi s predeljevanjem obale na odseke z naravovarstveno, ribiško in rekreativno namembnostjo.
Sekundarni biotopi, kot so npr. zalite gramoznice, veljajo v kulturni kraj mi za območja z največjo pestrostjo rastlinskih in živalskih vrst. Sekundarni biotopi pa naj ne bi bili sami sebi namen, v njih je prostor tudi za človeka, vendar mora vanje stopati tako, da je čim manj moteč in opazen, saj bo le tako lahko spoznal njihovo bogastvo in pomen.
LITERATURA
GREGORI, J., MATVEJEV, S. (1992): Rdeči seznam ogroženih ptičev v Sloveniji. Varstvo narave 17: 29-39
ŠTROMAR, L. (1979): Ornitološka istraživanja u okolici NE Krško I. Ekološka istraživanja u okolici NE Krško I. Prirodoslovno-matematički fakultet Zagreb. Biološki odjel, pp. I96-221.
ŠTROMAR, L. (1980): Ornitološka i straživanja u okolici NE Krško II. Ekološka istraživanja u okolici NE Krško II. Prirodoslovno- matematički fakultet Zagreb. Biološki odjel, pp. 253-280.
ŠTROMAR, L. (1981): Ornitološka istraživanja u okolici NE Krško III. Ekološka istraživanja u okolici NE Krško III. Prirodoslovno- matematički fakultet Zagreb. Biološki odjel, pp. 285-305.
POVZETEK
Na območju prodnatih savskih nanosov Krško-brežiškega polja je več gramoznic. Največja med njimi je v Vrbini ob Savi. Tu sta dve ločeni vodni površini, ki skupaj merita okoli 5 ha. Večji gramoznici sta še pri Krški vasi sredi obdelanih pol],
Brežiško ravan na levi strani Save sestavljajo pretežno ilovnata tla, kjer je v preteklosti delovalo
več glinokopov. Največji opuščeni glmokopni jezeri sta za opekarno v Šentlenartu pri Brežicah. Med priložnostnimi opazovanji v treh terenskih dneh v juniju in juliju 1993 so bili zbrani podatki o avifavni teh objektov, vključno s približno 50-metrskim okoliškim pasom. Podatki so dopolnjeni
217
ACROCEPHALUS
XIV-61-1993
še z zapiski drugih naključnih popisov, kljub temu pa še ni mogoče podati podrobnejše slike o pticah teh objektov. To še posebej velja za obdobje preleta in selitve ptic,
Zaradi podobnosti habitatov je podan skupen spisek ugotovljenih vrst v gramoznicah in glinoko-pih obravnavanega predela. Skupno je bilo registriranih 34 vrst, med njimi tudi vrste z Rdečega seznama ogroženih ptic (breguljka, mali deževnik, vodomec, črna štorklja, kozača, siva žolna, srednji detel, navadna kanja, duplar in rečni kobiličar). Posebej pomembno je odkritje gnezdi-tvene kolonije breguljk v gramoznici v Vrbini, kjer je v letošnjem letu gnezdilo vsaj deset parov. Med pomembnejše gnezdilce sodita tudi vodomec m mali deževnik, zaraščene površine na obrobju objektov pa so življenjski prostor predvsem ptic pevk.
Različne oblike človekovih dejavnosti zmanjšujejo pestrost m številčnost vrst v gramoznicah in glmokopih. S primerno ureditvijo objektov po končanih eksploatacijskih delih bi lahko tu nastali pomembni sekundarni biotopi za številne živalske in rastlinske vrste. Za vse obravnavane lokacije gramoznic (v Vrbmi in pri Krški vasi) in glinoko-pov (v Šentlenartu) je podan predlog za nadaljnje raziskave m njihovo ureditev v sekundarne biotope.
SUMMARY
In the area of the Sava's alluvial deposits at the Krško-brežiško polje there is a number of gravel pits, the largest among them situated at Vrbina by the Sava river. It has two separate water surfaces, which together cover about 5 ha. Somewhat larger gravel pits are situated also near Krška vas in the middle of cultivated fields.
The Brežice plain on the left bank of the Sava river consists predominantly of clayey ground, where a number of clay pits have been exploited
in the past. The largest abandoned clay pit lakes are behind the brickworks at Šentlenart near Brežice.
During the observations m three field days in
June and July 1993, a number of data regarding the avifauna of these pits, including 50 m wide strips around them, were collected. Although the data are supplemented with other chance observations as well, no detailed picture about the birds of this area can be presented, and even less for their passage and migration periods.
Considering that the habitats are very much alike, a joint list of recorded species in gravel and clay pits is presented. Altogether, 34 species were recorded, among them the birds from the Red List of Endangered Species (Sand Martin, Little Ringed Plover, Kingfisher, Black Stork, Ural Owl, Grey-headed Woodpecker, Middle Spotted Woodpecker, Buzzard, Stock Dove and River Warbler). Particularly important is the discovery of the Sand Martin's breeding colony m the Vrbina gravel pit, where at least 10 pairs bred this year. Among the more significant breeders, there are the Kingfisher and the Little Ringed Plover, while the overgrown surfaces on the edges of these pits represent the habitats used predominantly by Passeriformes.
Various forms of man's activities have greatly reduced the variegation and the number of species at these pits. If suitably rearranged after their exploatation, some important secondary bio-topes for numerous animal and plant species could be made here. For all dealt with locations of gravel pits (at Vrbina and near Krška vas) and clay pits (at Šentlenart), a proposal for additional research and their transformation into secondary biotopes is presented.
Milan Vogrin, Hotinja vas 164/a, 62312 Orehova vas
Andrej Sovine, Pod kostanji 44, 61000 Ljubljana
Iz ornitološke pozabe
From the ornithological oblivion
Toda vrnimo se topolu v goste. V južnejšem predelu je prevladoval mlajši nasad nekaj let starih drevesc. Neizmerno otožen je bil prizor vzdolž v neskončnost razpotegnjenega kolovoza. Pod pomladno svežino topolovih krošenj se je samopašno, s paleto prelestno zamolklih tonov in poudarjeno ubito rumeno barvo, bohotila jesen. Vršički zlate rozge in drugega ščavja so povešeni omagali, pritlehno listje, temno rjavo in s črnimi pegami, pa je bilo prhko kot zoglenel papir. Veliki plahutasti listi lapuha so iznakaženi ponazarjali pravljično grozljive prizore. V tem podrastnem peklu ni bilo videti nobene žuželke in ni bilo slišati nobene ptice. Bilo je tiho kot jeseni, le gozdarski delavci so veselo klepetali, naznanjujoč strupen dež. V potoku so prali škropilne naprave in strup mešali z vodo. Odlomek iz Prelestnih prikazni I, Geistra, kjer je opisana Vrbina
218