Štev. 18. V Ljubljani, dne 2. maja 1918. Leto XXXI Jasnosti na vse strani! Do vojne je bil vsak Slovenec, ki se ie količkaj zanimal za politično življenje na Slovenskem, popolnoma na jasnem glede našega domačega političnega življenja. Vodilne smeri in misli vsake slovenske politične stranke so bile vsied večletnega licdsebojnega boja in radi''vednega pov-larjanja tako jasno začrtane v vsem na-icm političnem življenju, da je bil vsak Jvoin izključen. Vsaka stranka je stala ^arna zase in celo v tistih stvareh, kjer bi bilo skupno delo koristno za narod in naravnost potrebno, so se stranke izogibale druga druge in si metale polena pod noge. Svetovna vojska pa je prinesla novih inish, novih smeri med vse narode, in tudi slovensko ljudstvo ni moglo in ni smelo molče mimo njih. Predvsem je to ideja >arnoodločbe narodov. Slovensko ljudstvo c začutilo, da gre sedaj za njegov obstanek, da se sedaj podpisuje ali njegovo vstajenje ali pa smrtna obsodba, zato se je vsem ognjeni in z veliko odločnostjo zavzelo za misel samoodločbe narodov v obliki majniške deklaracije. Seveda so morale tudi vse slovenske stranke to novo vodilno idejo vsega slovenskega naroda prevzeti v svoj program kol eno prvih svojih točk in zahtev. Tako so se stranke, ki so bile doslej v v s e m delovanju v najhujšem boju, našle v oni skupni I o č k i, ki jih med seboj veže. Z ozirom ia naše narodne zahteve smo vsi iste misli, ?ato bi bilo napačno in škodljivo, »ko st za dosego istega cilja cepili svoje moči, Posebno ker ta cilj moram? doseči, če ho-;c|no še kot slovenski narod živeti. . V to novo politično življenje slovenskih strank, v to novo našim razmeram -'itraerno pojmovanje političnega delovanja oa bi radi nekateri zasejali neko nejasnost m zmedo. To so ljudje, ki upajo v zmedi največ zase profitirati, to so oni, ki v svo- jem političnem delovanju ne delajo naj-prvo za blagor ljudstva, temveč za svoj blagor, za svojo čast. 1. Deklaracija. Nihče več ne dvomi, da je dr. Šušteršič zoper majniško deklaracijo, dasiravno 1 jo je podpisal, dasi je pri shodu svojih zaupnikov dne 8. aprila slovesno zatrjeval ljubezen do nje. Kajti vsa zgodovina dr. Štisleršičevega delovanja in njegovih zvez od 30. maja 1. 1, naprej, vse pisanje zloglasne Resnice«, vse delo nekaterih njegovih pristašev proti deklaraciji dokazuje, da dr. Šušteršič ni govoril resnice, ko je zatrjeval dne 8. aprila svoje navdušenje za deklaracijo. Toda javno se ji ne upa nasprotovati, ker ve, da ga val ljudske ogorčenosti popolnoma odnese. Toda kaj storili, rla, kolikor je v njegovi moči, vendar prepreči uresničenje naših narodnih zahtev? Dr. šušteršič se je poslužil dobro znanega recepta: Pojdi in zmešaj ljudem pojme tako, da se bodo skregali med sabo in s leni si svoj namen dosegel. Mi vsi smo na jasnem glede majniške deklaracije. Naša zahteva je prejkoslej: Vsi Jugoslovani, ki žive v naši monarhiji, naj se združijo v samostojno državo, kateri naj vlada avstrijski cesar. Sedaj pa pride dr. Šušteršič in pripoveduje sam oziroma po svojih pristaših to-le: Saj Slovenska ljudska stranka v resnici ni več za majniško deklaracijo, ampak za čisto nekaj drugega. Namreč samo za skupno jugoslovansko državo, da bi pa tej državi vladali Habsburžani, za to Da S. L, S, ne dela več. Zato da je S, L. S. seveda veleizdajska z ljubljanskim knezoškofom vred, ki stoji v prvih vrstah S, L, S. Tisti edini pa, ki je na Slovenskem še za majniško deklaracijo, pa da je — dr. Šušteršič! S tem hoče dr, Šušteršič zasejati po-oolen razdor in zmedo med slovenskim ljudstvom tudi gledi? deklaracije, ker ve, da io s tem naiiažje uniči. Naše stališče pa je jasno in nepremakljivo: Mi zahtevamo svobodno državo za vse Jugoslovane v monarhiji .pod habsburškim žezlom. In kdor trdi, da se mi v svoji zahtevi ne oziramo več na habsburško vladarsko hišo ali da zagovarjamo aneksionistične smeri, ta laže. Torej S. L. S. ni veleizdajska, pač pa izdaja svoj narod tisti, ki v tem usodepol-nem času zanaša v ljudstvo razdor i« zmedo in na ta način skuša preprečiti uresničenje naše življenske zahteve, 2, Naše razmerje do nasprotnih slovenskih strank. Da bi dr. Šušteršič zanesel v Slovensko ljudsko stranko, ki tvori veliko večino naroda in katere edinost je za uresničenje majniške deklaracije bistveno in neobhodno potrebna, še večjo zmedo in medsebojno ne- hipnost, je obdolžil stranko, da je zala, ia svoja katoliška načela, ker se pajdaši z liberalci, in da s tem spravlja v nevarnost katoliško vero med slovenskim ljudstvom. In da bi to naravnost hudobno obrekovanje ne ostalo pozabljeno, je ustanovil zopet novo stranko: Katoliško slovensko zvezo. Ves svet naj zdaj misli: Kar je na slovenskem katoliškega mišljenja, vse to je v najnovejši Šusteši-čevi katoliški stranki, vsi drugi pa so najmanj protikatoliški, liberalci, če ne naravnost framasoni. Torej po dr. Šuster-šičevih mislih sta S. L. S, in narodno-napredna stranka eno in isto, in sam ljubljanski škof da je »potegnil« z liberalci. To je torej druga nejasnost in zmeda, ki jo skuša g. deželni glavar zanesti v naše vrste. Mi pa vemo, da sta si danes Slovenska ljudska stranka in narodno-napredna stranka v verskih in kulturnih načelih ravno tako nasprotni, 10t sta si bili nskdaj. S. L. S, stoji odločno na katoliških ničeiih, od katerih ne odkopi niti za las, medtem, ko narodno na-jf oredna stranka ne stoji na katoliških temeljih, temveč je njeno svetovno nazi-lanje svobodomiselno. Zato Slovenec, ki 'e res katoliškega prepričanja, ne bo iskal nikdar mesta v svobodomiselni narodno-napredni stranki, kakor pristašu nasprotne stranke, če je res svobodomiselnega nazi-anja, ne pride na misel, stopiti v naše /rste. V tem oziru smo si na jasnem vsi: S. L. S. in narodno-napredna stranka, na asnem si pa «i dr. Šusteršič zato, ker neče »iti. Skupno delovanje /seh strank pa je potrebno v narodnem jziru, kjer imamo vsi isti cilj: uresničenje samostojne jugoslovanske države. Za v-ike skupne cilje je treba zmerom skup-lega deia, ki zbira vse moči in sile v en ianv mogočen pritisk. Ali nimamo v tem »žiru najlepšega zgleda pri papežu? Zakaj vsem nam je znano, kako se sv. Oče trudi ta največjo misel današnjega časa: za svetovni mir. In da doseže ta veliki cilj, ne poživlja papež k. delu samo katoličanov, temveč se pogaja in veže z vsemi velikimi možmi in narodi, najsibodo kateregakoli svetovnega naziranja, tudi z drugoverci in frainasoni. Ali bo torej g. deželni glavar rekel, da je tudi papež framason, da je zatajil svojo vero? Da, če je ljubljanski kne-zoškof liberalec, ker dela za uresničenje jugoslovanske države skupno z drugimi strankami, potem je tudi papež Benedikt XV. — framason, ker tudi s framasoni dela /.a mir. Kdo ne vidi iz tega, kako daleč je orignala dr. Šusteršiča njegova silna časti-Mcpnost in samoljubje? Naš odgovor na rovanje deželnega »lavarja pa naj bo, da se trdno in neomajno držimo jugoslovanske deklaracije, in da se krepko organiziramo v S, L. S%. po novem, sedai objavljenem opravilniku. Kajti naloge, ki jih ima izpolniti S. L, S. v verskem, narodnem in gospodarskem oziru, »o velike in bodo potrebovale mnogo moči, mnogo boja in nekaljene edinosti. Zato vsi na delo za Slovensko ljudsko stranko! Svetovna vojska. Že pet tednov divjajo na zapadni fronti ■rditi boji. Najvažnejši nemški uspeh zadnjih dni obstoja v zavzetju gore Kemel, ki sleda daleč po flanderski ravnini. Nemci 'iočejo za vsako ceno priti do morja in uničiti angleško armado, preden pridejo nova ojačenja. Angleži so poizkušali s pomočjo svoje mornarice izkrcati vojake pri Osten-!e in Zeebruge in zapreti kanal, da bi bili aapravili nerabna nemška oporišča za pod morske čolne. Dve angleški stari z betonom napolnjeni križarki sta bili potopljeni tik pred vhodom v kanal. Angleži trde, da e kanal najbrže učinkovito zaprt, dočim trdijo nemška poročila, da sovražnik ni do-;cgel svojega cilja in da vojna podmorskih '■olnov ni bila prekinjena niti za uro. Nemčija se je zapletla v velike težkoče z Nizozemsko, ker zahteva od nje, da naj dovoli irevoz vojnega materijula prelw> nizozem-;kih železnic in kanalov, ter bi tako kršila svojo nevtralnost v škodo antante. Zdi se, Si da namerava Nemčija postopati z Nizozemsko, če odkloni zahtevo, kakor z Belgijo. Če se Nizozemska ne vda, kar ie skoraj pričakovati, ie pričakovati nove vojne napovedi. Na Ruskem se menda pripravlja nov preobrat. Baje se pripravlja nova revolucija proti sedanjim oblastnikom. Na makedonskem bjišču se kažejo znamenja, da pride ondi do večjih bojev. Vsekako bo, kakor vse kaže, zelo krvav lepi majnik, ki bc gotovo lazvozljal tudi vozel na laškem bojišču. Politični obzornik. Dr. Seidler pred obračunom! Ta siromak je v takih zadregah in v takem rtrahu, da je zborovanje državnega zbora preložil za osem dni. To pot mu delajo preglavice Nemci, zlasti nemško-na-rodne stranke in pa — penzijonirani gospodje iz gosposke zbornice. Vsi ti so bili prepričani., da bo njih ljubljenec Černin s pomočjo Nemčije prekvasil Avstrijo iz mnogonaredne države v nemško državo. Ko je Černin nenadoma izginil, od presenečenja niso drugega vedeli storiti, kot da so ga obžalovali in izobesili črne zastave. Ko so pa spel prišli k sebi, so z vsemi štirimi planili po ubogem Seidlerju. Imeli so vse-križem zborovanja in posvetovanja, potem so pa drug za drugim trkali pri Seidlerju, rekoč: Mi sino vedno držali s cesarsko hišo in s tvojo vlado, zato pa hočemo biti tudi poplačani. Toda sedaj smo za plačilo vsled Čcrninovega padca v nevarnosti, du Slovani dobe svoje pravice, mi pa zgubimot nemško nadvlado in pomoč sosedne Nemčije, ki se je za nas tako dobro obnesla. Zato pa od danes naprej ali odpovemo državi svoje zaupanje in pomoč, aH pa se mora zgoditi, kar imamo zapisano na tem listu.« Na listu je bilo pa zapisano: 1. Na Češkem nai se začno takoj priprave, da se ustanovi tam samostojna nemška dežela. 2. Čehom in Jugoslovanom naj vlada prepove, da ne smejo ne pisati in ne zborovati in tudi ne ustanavljati društev za samostojno Češko, oziroma jugoslovansko državo.. 3. Vlada naj preganja vse državne uradnike ter duhovnike, ki so se podpisali za češko ali jugoslovansko deklaracijo. 4 Slovenski minister dr. Žolger naj se odslovi, mesto njega naj se ustanovi nemška mornariška šola v slovenskem Trstu. Kaj ne, strašno »pravične« zahteve, kater h se je še ministrski predsednik ustrašil. Obljubil je sicer odgovor čez nekaj dni, a je že npprej povedal, da glede preureditve države ne bo ničesar storil, preden se nc posvetuje tudi z zastopniki drugih narodov, katerih bi se preureditev tikala. Kakšen bo konec tega grmenja, ne vemo, s da se ga nam ni treba bati, je že gotovo. Odločen nastop češkega svaza in jugoslovanskega kluba pri Seidlerju zoper zadnje nemške zahteve, nadalje dejstvo, da je cesar takorekoč odklonil njih avdience г izjavo, da je zadovoljen s tem, da vse, kar jih teži, razlože Seidlerju, vse to je nemške objestneže tako zbegalo, da sedaj ne vedo prav, Dri čem da so. Časopisi žc pišejo, da se bo njihova zadnja »ofenziva«- ravno tako žalostno končala, • kot premnogo modernih ofenziv, ko je veliko tfrmenta, na malo napredka! Potrdili pa so nam zadnji dogodki brt tko resnico, da večina Avstrijcev ne raar; tc Avstrije, kakršna je sedaj. Nihče nt vpraša za sedanjo Avstrije, temveč Nemci se poganjajo za čisto nemško Avstrijo, Čehi za svojo državo, Jugoslovani za svojo, Poljaki pa imajo spet svoje načrte. Noben ne more dobiti večine in tako avstrijska politika ni nič druzega kot večno preklja-nje in mešefarjenje ter menjavanje mini strov. Bog ve, ali je že rodilo avstrijska mati tistega velikega moža, ki si bo z močjo vsestranske pravičnosti upal iz razdra pane Avstrije narediti močno, složno Avstrijo? Težko, težko ga že čakamo! Na Ogrskem mešetarijo za novo volilno pravico. Smešno! Za ljudsko pravico gre, da b<) preprosto ljudstvo dobilo nekoliko več besede in moči proti kapitalistom in pleme-nitašem. To je želja krone! Pa veste, koga so določili, naj se vleče za to pravico? Jožeta Szterenija, ki je bil že pri vseh stran kah, kjer je kaj neslo, tako da je dobil ime najemnik kapitalistov«. To se pravi kozla v zevnik spuščati, ln če se bodo taki ljudje iz vseh strani navezani za kapitalizem potegovali za ubogo ljudstvo, bo ogrsko ljudstvo spet ostalo praznih rok kljub novi volilni pravici. Zdaj išče Szterenij novih ministrov in kliče k sebi razne stranke / vabilom, naj se nova volilna reforma odlo ži do jeseni. Naletel je na splošen odpor Pristaši razširjene volilne pravice zahte vajo, naj se sklene ta pravica takoj. Isto p* hočejo tudi njeni nasprotniki s Tiszorn na čelu, ker vedo, da imajo sedaj veliko'moč da bodo lahko to reformo kolikor mogoče pristrigli Tako bo Szterenijeva želja, d; bi postal ministrski predsednik, najbrže splavala po vodi. Wekerle se zopet zdi ve čini najbolj pripraven mož, ki bo zna ubrati nekako srednjo pot. Zato bo najbrž on zopei zbral nove ministre, sam pa b< ostal ministrski predsednik. V Budimpešti so že ta teden zborovali poslanci. Hvalili so Nemce in Černina, po slušali vzroke Wekerlovega odstopa, kregali so se radi nenadnega imenovanja Bu riana za zunanjega ministra ter drug za drugim so trdili svoj prav glede namerava ne volilne reforme. Toda vlada pa jih je sklicala zato, da ji dovolijo zopet nove iz datke in nove davke. Potem jih misli zopei odpustiti. Antanta se pripravlja na končno odločitev Mišljenje, ki vlada glede nas v antanti nih državah, je izrazil angleški lord Cecil i besedami: »Vsak, ki zdaj trdi, da žele Nemci mirno živeti s svojimi sosedi in d» so pripravljeni skleniti pravičen mir, prostovoljno vara samega sebe.« Zato je zdaj cilj vse antantine politike — čim hujša vojska. Ko je ta teden italijanski ministrski predsednik Orlando zopet otvoril parlament, je označil kot glav no nalogo zasedanja, da mora parlament v prvi vrsti osredotočiti svojo pozornost na bitko na zahodu in se zavedati njene va/ nosti za bodočnost sveta. Tudi Italijani poslali svoje vojake na Francosko. Na Angleškem je zbornica poleg krv nega davka dovolila vladi tudi denarni davek, kakršriotfn dn sedaj še ni videl Vseh letnih stroškov so dovolili okrog 71 «mHjbrd kron. Zvišali so vse davke, noben tli ugovarjat, temveč vse je vojska tako prevzela, da so bili cslo nevoljni, češ da je iohodninski davek še prenizek. Sicer pa majo tudi Angleži doma velike težave. V Ircih se je vzbudilo staro sovraštvo do Angležev. Vsi od najnižjih delavcev pa gor do škofov so se najodločneje uprli splošni vojaški dolžnosti, rekoč, da za protestantsko Anglijo, ki jih je vedno le stiskala, ne dajo niti enega vojaka. Isto se menda godi v južnoafriški Kaplandiji. Angleži jih mire s samostojno državo! Strašno žaloigro doživlja svet, ker premnogi pač pišejo; »Ne sila, ampak nravno načelo pravice je trdna podlaga miru,s a v dejanju pa ravnajo ravno nasprotno: Ne nravno načelo pravice, air-pak sila.je trdna podlaga miru! Kakor kaže, mora Evropa postati prej velika razvalina, v kateri bo zakopan tudi militarizem in njegova sila! Tedaj šele zašije zopet pravica! Tudi Nizozemska ia Nemčija se grdo gledata. Pravzaprav gre za to, kdo bo Nizo-emsko pridobil na svojo stran, ali antanta ili Nemčija Kakor znano, je Nizozemska mtanti odstopila celo vrsto svojih ladij. Cot protiuslugo pa zahteva Nemčija od Nizozemske, naj ji dovoli prost prevoz peska pa tudi vojaštva in municije skozi Nizozemsko v Belgijo, oziroma iz Belgije. V ta namen naj bi Nizozemska Nemčiji prepustila gotove železnice in prekope. Splošno smatrajo te nemške zahteve kot nekak ultimat. Kako bo Nizozemska odgovorila, še ni jasno. Oba nasprotnika, Nemčija in antanta. dQinnevata po svoje in sebi v prid. Mir na vzodu hedi svoja pota. Livonija in Estonija spadata po brest-litovski mirovni pogodbi k Rusiji. Sedaj so v Berlinu »popravili« to pogodbo v toliko, da je nemški cesar pripravljen sprejeti obe deželi pod varstvo države in ju podpirati v njunem poskusu, da se odceepita od Rusije. Njuno željo, da se z nemško države združita v personalni uniji, bodo dobrohotno proučili. Ukrajina čuti prve težave svojega miru,. Pri našem ministrskem predsedniku so njeni zastopniki ugovarjali proti vsakim dogovorom, ki bi kršili brest-litovsko pogodbo na škodo Ukrajincev. Ravno tako so se v Berlinu in na Dunaju bridko pritoževali nad nemškimi generali, ki samovoljno dajejo ukaze, s katerimi podpirajo grašča-ke, kmete pa zatirajo. Ukrajinska vlada je vsled tega celo odstopila. Poziv somišljenikom S. L. S. S. L. S., ki se je na zboru zaupnikov u'ne 27. decembra 1^17 potrdila, hoče z vsemi močmi delati za vsestranski napredek slovenskega naroda v verskem, narodnem in gospodarskem oziru. Za to delo pa neobhodno potrebuje lastne pisarne, ki naj bo njena centrala. Nemudoma se mora napraviti statistika ; somišljenikov, uravnati organizacija, dohiti pregled potreb posameznih krajev, 'omišljeniki žele večkrat zaupnih pojasnil v političnih, kulturnih in gospodarskih zadevah. Vse to bi bilo delo dobte pisarne. Za pisarno pa je poleg drugega tieba skušenega tajnika, ki naj posvečuje ves svoj čas in svojo dušno moč stranki. Seveda pa mu je treba zagotoviti življenje in obstanek, da se bo lahko z vsem srcem žrtvoval le temu delu. Tako dobro pisarno hočemo takoj ustanoviti. Zanjo potrebna gmotna sredstva pa nameravamo nabirati potom strankinega sklada, v kateri naj vsak strankar prispeva svoj dar. V ta namen se obračamo do vseh naših denarnih zavodov, naših zadrug in vsakega somišljenika s prošnjo, uaj se kmalu spomni strankinega sklada, ki bodi naša častna zadeva. Kdor stranko ljubi, naj jo ljubi ne samo z besedo, ampak tudi v dejanju. V Ljubljani bomo pobirali mesečno na pole, po deželi pa bodo prevzeli to delo krajevni odbori.^ ko se ustanovijo. Dotlej pa naj tudi dežela nošilja naravnost v Ljubljano, na naslov: Sklad S. L. S, v Ljubljani. Ljubljana, 20. aprila 1918 Načclstvo S, L. S. Tedenske novice. DROBNE POLITIČNE VESTI. Skupen maniiestacijaki shod za jugoslovansko deklaracijo se bo vr.šil dne 5. maja v Postojni, in sicer popoldne ob '4. uri v prostorih hotela ogrske krone. Govorila bosta dr. Korošec m dr. Ravnihar, Narodni tabor se bo vršil dne 12. maja ob 3. uri popoldne na Bizeljskem. Govorili bodo dr. Korošec, dr. Benkovič in en hrvatski poslanec. Velik maoilestacijskž shod za jugoslo-siovansko deklaracijo se bo vršil na bin-koštno nedeljo v Trbovijah. Govorila bosta državna poslanca dr. Korošec in dr. Ravnihar. Vlada bi na vsak način rada utajila jugoslovansko gibanje. V zadnjem času le menda vlada naročila orožnikom, naj poizvedujejo po svojih okrajih, če se ljudje kaj gibljejo za Jugoslavijo. Vlada bi rada same zanikalne odgovore, da bi potem rekla, glejte vse zahteve po Jugoslaviji so sarno kričanje nekaterih nadutih ljudi. Vlada si tudi s tem ne bo pomagala. Rešitev narodnostnega vprašanja v Avstriji. V avstrijski nemški socialni demokraciji je nastopila manjšinjska struja za naslednjo rešitev narodnostnega vprašanja v naši državi: Cela Avstrija naj se razdeli na sedem jezikovnih ozemelj, med temi je tudi jugoslovansko; vsako ozemlje ima svoj postavodajalni narodni zbor; medsebojna razmerja pa bi posamezna jezikovna ozemlja ugotovila potom pogodb. Kakor se kaže, je zaradi odločnega nastopa naših in čeških poslancev začelo vendar počasi pronicati v nemške možgane, da bo treba kaj temeljitega uganiti. Seveda preden bo prišla do tega mnenja večina nemškega naroda, bo še preteklo dokaj časa. Zato pa ne odnehajmo! Uboga avstrijska vlada! Nemci, kar je najhujših, tudi nič več ne zaupajo vladi in je ne bodo podpirali. Tako bomo prišli končno do tega, da naši vladi ne bo nihče več zaupal. Tako bomo vlekli voz na tri strani obenem. Slovani na svojo, Nemci na svojo , vlada pa semtertja. In še se najdejo ljudje, ki pravijo, da je avstrijska ustava izvrstna. Zato je pa edino pametna zahteva naših poslancev: popolna izprememba naše ustave. Krinka pada. Avstrijski Nemci vedno odkriteje kažejo svoje mišljenje. Po njihovih listih, oklicih in govorih je toliko ža-ljenj Veličanstva, toliko veleizdajalskih stavkov, da ne moremo več dvomiti: Nemci stalno delajo na razkrej Avstrije za popolno združitev z Nemčijo. Klavern konec. Kakor znano, je naša vlada svoj čas najela in plačala v Bosni gotove ljudi, večinoma uradnike, ki so od vlade odvisni, da delajo proti jugoslovanski deklaraciji. V ta namen je kupila tudi »Hrvatski dnevnik«, ki je preje navdušeno pisal za deklaracijo, pozneje jo pa ravno tako navdušeno pobijal. V zadnjem času je pa. urednik tega dnevnika sklical shod svojih pristašev, in kaj se je zgodilo? Vsi so ostro obsodili pisanje »Hrvatskega Dnevnika« kot izdajsko, v nemškem in ma-žarskem duhu. Tako se na vseh straneh bistri, počasi sicer, a gotovo. Velikansko demonstracijo za splošno in enako volilno pravico so priredili delavci v Budimpešti. Demonstriralo je do 120 tisoč oseb. Prepovedani so politični shodi v Pragi. Avstrijski vojaki na belgijski frontL Dunajski listi posnemajo po angleških časopisih, da je v Belgijo došlo velike avstrijskih vojakov, kar pa menda ni res. Veliko nemško zborovanje se bo vršilo sredi inaia. Zabavljali bodo proti Čehom in Jugoslovanom. Davki v Nemčiji. Tekom vojske so Nemci zvišali davčno moč za letnih 5379 milijonov mark. Švicarske žene so imele v zadnjem času mednarodno konferenco v Bernu, Zahtevajo popolno svobodo vsem narodom kot neobhodno potrebni pogoj za svetovni mir, dalje pozivajo, naj se vzgaja v mladini več socialnega čuta, in slednjič zahtevajo žensko volivno px-avico. Nagobčnik. V Alzaciji, ki so jo 1. 1870. Nemci iztrgali Francozom in za katero se sedaj zopet prepirajo, imajo deželni zbor, ki je bil te dni sklican, da izvoli novega predsednika, posluša poročila državnega podtajntka in sprejme proračun. Cesarjev namestnik pa je že naprej prepovedal, da se o bodočnosti dežele ne sme nič govoriti. Tn tako so poslanci molče poslušali in molče glasovali. Nova vojska. Ameriška republika Guatemala je napovedala vojsko osrednjim silam. DOMAČE NOVICE. God presvetle cesarice Cite so v Ljubljani slovesno praznovali. Vse šole so imele sv. mašo in pouka prost dJtn, v stolnici pa je bilo slovesno sv. opravilo v navzočnosti civilnih in vojaških oblasti. Izgredi v Ljubljani. »Neue Freie Presse« z dne 26. aprila 1918 poroča iz Ljubljane: Danes dopoldne je šlo približno 200 žensk delavskih slojev in begunk k deželni vladi, kjer so zahtevale od deželnega pred- Rl lednika živil. Deželni predsednik jih je po-ikušal pomiriti, nakar je šla množica v Zvezdo, kjer stanuje državni poslanec dr. Šušteršič. Potem, ko so razbili tam več šip, * je šla množica, katero so pomnožili mladoletni fantje, ne da bi jo bila ovirala policija, mimo nemške kazine, kjer je pobila vse šipe, ki so vredne okroglo 40 tisoč kron, skozi Šelenburgovo in Prešernovo ulico na Mestni trg, kjer je poškodovala šipe več trgovcem in kavarnam. Opoldne se je pritegnilo vojaštvo na pomoč, a demonstrirali in razbijali so tudi popoldne. Izgredov so se udeleževali tudi boljše oblečeni nedorasli dečki in deklice s slovanskimi znaki, prepevajoč narodne pesmi. Policijsko ravnateljstvo je z lepaki prepovedalo zbiranja in odredilo, da se morajo zapirati hišna vrata ob 8, gostilne in kavarne ob 9 zvečer, — Povzemati moramo to po nemških listih, ker ljubljanska cenzura slovenskim listom ne pusti drugače poročati kot hoče dr. Skubl. Vsak po svoje. V Ljubljani vlada veliko pomanjkanje živil. In vsaka oblast rešuje krizo po svoje. Mestni magistrat sklicuje seje in roti vlado, naj da živil, vlada ob-Ijubuje, policija pa nabije lepake, v katerih razglaša, da mora ob osmi uri zvečer vsak Ljubljančan spat iti in do 6, ure zjutraj spati. Oprostitev planšarjev v 1. 1918, C, kr. ministrstvo za deželno brambo je v sporazumu s c. kr. vojnim ministrstvom odredilo, da se planšarji letnikov 1868 do 1893 tudi letos odvežejo od vojaškega službovanja za dobo od 1. maja do 15. oktobra. Pri letnikih 1894 do 1899 se zamore taka oprostitev le izjemoma dovoliti, ako jih na noben način ni mogoče pogrešati za plan-šarstvo. Zaradi teh oprostitev se je nemudoma priglasiti pri pristojnem c. kr. okrajnem glavarstvu. Kdo ve? Kdo vračajočih se iz Rusije ve za Viktorja Engelsberger iz Krškega. Bil jc v ujetništvu v guberniji Rjusan; zdaj je pa minulo že dve leti, kar nič ne piše. Bojeval se je v Karpatih in bil ujet leta 1915., meseca junija. Njegov naslov je bil: Viktor Engelsbergor, Kadet Inf. Reg. 47., 4, Feldkomp, Kdor ve kaj o njem, naj sporoči njegovi materi, Marija Engelsberger, Krško št, 96, Stroški se povrnejo v znamkah. Odlikovanje, Ciril Oman, desetnik 17. pešpolka, sedaj invalid, je odlikovan s Karlovim četnim križcem. To je že četrto njegovo odlikovanje. Padel je na italijanskem bojišču Janez Baumann iz Spodnjega Gasteraja v Slovenskih goricah, ognjičar pri težki artiljeriji. Bil je radi hrabrosti ' večkrat odlikovan. Njegov grob je ob Piavi. Cigar ne bo več. Zaloge tobaka bo.to kmalu, pošle, ker ne dobimo iz Nizozemc e in Amerike nič več materiala. Cigare bodo še do konca letošnjega leta, potem p;i bomo kadili bukovo, robidno ali tapuhovo listje. Ostale bodo samo cigarete, ki pa v svoji kakovosti nc. bodo dosti zaostajale za cigaram 250.000 kron s. kwdli neznani tatovi iz denarnega pisma. i ga ie poslala po-iružnk-:. vstro-ogrske banke v Ljubljani la nek,, v.jjaško poveljstvo v Trst, Tatvina se je zgodila med potom. Poštno ravnateljstvo razpisuje nagrado, kdor kaj zasledi. Nesreča, Pod kolesa lokomotive je prišel kurjač Jurko Kolesa pri Borovnici. Desno nogo so mu morali odrezati. Nesreča. Dne 25. aprila je neko kletno dekletcc iz Zelene jame pobiralo po železniških tirih glavnega kolodvora kose premoga, ki so ležali tam raztreseni. V tem hipu pridrvijo železniški vozovi, ki so jih porivali na drug tir in deklico povozijo. Bila je takoj mrtva. RAZNE VESTL Brzojavke vojnim ujetnikom na Ruskem so dovoljene in sicer le v nemškem in francoskem jeziku. Pristojbina za besedo znaša 1 K. Lahko se tudi plača odgovor. Se premalo uradništva. V Avstriji bodo ustanovili posebno Železniško policijo. Družinska žaloigra. V Trstu je radi nezvestobe in krutega ravnanja z družino ustrelila 32letna Elina Čekoni svojega moža ter se nato .sama javila policiji. Nemarnost oblasti. Pri Rablju na Koroškem še zdaj leži no bližnjih strelskih jarkih polno nepokopanih trupel padlih vojakov. Cene na Angleškem. Avstrijec, ki je prišel meseca marca letošnjega leta po izmenjavi iz angleškega ujetništva, pripoveduje, da so bile koncem februarja t. 1. v Angliji telo cene: 1 par močnih čevljev 30 K, 1 kg kave i K SO v, 1 kg riža 1 K, 1 kg surovega masla. 0 K. 1 kg svinjske masti 3 K 00 v, 1 kg govedine 3 K 2!) v, 1 kg sladkorja 1 K 10 v, 1 kg bele moke (i() v. Černin bivši zunanji minister žalostnega spomina, je postal rastni član mesta Dunaja. Konjsko železnico so radi pomanjkanja krme ustavili v Budimpešti. Seveda kor.ji radi tega niso bili nič boli siti. 6udne demonstracije. Vojska veliko novega ugane. Tako so pretekle dni po Zagrebu demonstrirali in pobijali šipe mažarski častniki, po Ljubljani pa lačni otroci. Draga pijača. Poštar pri Sv. Antonu v Slov. Goricah na Štajerskem je po dovršenih opravkih v Mariboru šel v gostilno, kjer je pil. Ko je gostilno zapustil, se mu je pridružilo več ljudi, ki so pa kmalu zopet drug za drugim izginili. Ko je Markovič nato pretaknil svoje žepe, mu je manjkala denarnica s — 24.000 kronami. Žena ga je ubila. Pomočnik Pintarič iz Rogatca je prišel domov na dopust. Namesto pozdrava je grozil ženi iu celi družini z bajonetom. Nato je pred hišo zaspal. Razjarjena žena je vzela sekiro in pobila nicža. do smrti. Brez bogoslovcev bo prihodnje leto semenišče v Celovcu. Bogdslovnico bodo zaprli. Pomanjkanje duhovnikov na Koroškem bo še večjo. . Nesreča. Dne 19. aprila je v Spitalu za-vozil neki vlak na slepi tir ter padel 10 m globoko. Več železničarjev je izgubilo življenje, med temi tudi strojevodja. Poženel, katerega truplo so pripeljali v Ljubljano. Po laško bodo šteli uro takoj po vojni, (.•i tovo рл počenSf '!■ majem prihodnjega leta v švii i. nuiiueč Ju- dvakrat do 12. ure kot pri nu- temveč епкки do 24. Gotovo je to bolj pro U tirno, samo navadit i se 1)0 težko. 100.000 otrok, katerim bodo očetje padli nu bojišču, bo posinovil miljorder Rockfeller \ \meriki. Nn. loto ga bodo stali 65 milijonov dolarjev. , Nnjvi&ji stolp na svetu bodo tekom enega leta post vili v Ameriki. Visok bo 307 metrov in bodo Inliko raz njega brezžično brzojavili vsem liid.ia.m, ki se bodo mudilo v Tihem ali Atlantskem morju. Za mir bo menda zopet nastopil papež Benedikt XII., kakor hitro bo končana borba na zapadu. Napad na osebni vlak. V Šoštanju na štajerskem so Nemci s kamenjem napadli OM'imi vlak, ko je ravno odhajal s kolodvora, ker ^o bili v njem Slovenci. Neka ženska je bila precej ranjena na glavi. Karte za tobak bodo menda vpeljane v 8 tednih, tako obeta finančno ministrstvo. Vsi pa vemo, kako je danes ministrom malo verjeti. Odredba bo menda taka: Vsaka trafika bo imela stalno in slučajne odjemalce. Stalni bodo dobivali redno po 6 cigar ali 18 cigaret ali pol zavojčka cigaretnega tobaka ali 25 gramov tobaka za pipo. Slučajni odjemalci bodo dobili to, kar bo ostalo; ker pa bodo stalili odjemalci z lončkom masla ali •/. merico moke pod roko lahko dvakrat več dobili, kaker je določeno, zato za slučajne odjemalce lit: bo nikdar nič ostalo. — Karte se množe, s kartami pa mizerija. Osmo nemško vojno posojilu jc doseglo svoto 11.550 milijonov mark. Pogrom proti Judom. Kakor obširno poročajo nemški listi, .so se vršile v Krakovuni velike demonstracije proti Judom, katerim so oplenili trgovine, jih pretepali po cestah, vlekli iz voz električne železnice ter jim pobijali okna. Nekoga Juda je množica celo ubila. Ogrsko oderuštvo. V zadnjem Domoljubu smo v posebnem članku opozarjali na, to, kako prebrisani mažarski židje v Avstriji bki-go poceni kupujejo, da ga potem še enkrat dražje nazaj v Avstrijo prodajajo. Ker ве je ta ostudna kupčija vedno bolj množila, so za-.čeli vse vlake, ki vizijo nu Ogrsko, preiskovati. In glej, prvi dan so našli 100 zavojev čevljev \ vrednosti 25.000 K. Proti Judom tudi v Rusiji in na Rumun-skem silno vre radi njihovega oderuštva iu izkoriščanja. V llaku so v zadnjem času obesili 34 judovskih vojakov. Velik pokret proti Judom je tudi v Londonu. Znnjdljivi natakarji. V neki berlinski restavraciji so natakarji porcije pečenke, ki so jih dobivali v kuhinji, med potoma delili na dva ali tri dele, ter tako ■/. lahkim tru-Joni težke dobičke delali. Tatvinn v ovarni saharina. V Avstriji je ena sama tovarna za saharin, iu sicer v Oderbergu in je seveda v judovskih rckuli. Sedaj so odkrili, da je bilo iz tovarne velika množina saharina ukradenega. Osmo vojno posojilo se razpiše v Avstriji koncem majnika letošnjega leta. Novi davki. S tem da so se zvišale železniške in poštne pristojbine ter cena tobaka, je dobila država eno miljardo kron novih davkov. V rednih razmerah se bodo ti dohodki povišali še za pol miljardo. Pripravljajo se pa še novi davki, ker moloh, ki mu pretimo vojska, samo žre in zopet žre. Nevidni plini. Nemci so v zadnjih boiib proti Angležem vpeljali nevidno pline. Napačen poročnik. Po Celovcu se je /a državal po raznih gostilnah neki poročnik, ki po svojem obnašanju ni kazal, da bi bil oficir. Vojaško postajno poveljstvo je bilo nanj opozorjeno in ga je dalo po nekem oficirju opazovati. Ker se ni mogel izkazati, kdo da je, je bil aretiran, in izkazalo se je, da je go spod »lajtnant« bivši kuhar pri 17. pp. Sumi se, da je v Mariboru ukradel nekemu poročniku uniformo, nekemu naredniku pa 3000 K. Piše se Janez Vozelj. Dopisi. Iz Bigojne pri Vrhniki. Podružnica »Slo venske Straže« priredi na Vnebohod, 0. «laja predstavo v korist našim obmejnim bratom Slovencem. Na sporedu so pevsko točke in igri »Dve materi« in »Urško iz Poljan«. Začetek ol> 4. uri popoldne. V slučaju skrajno slabega vremena se prireditev preloži na nedeljo, 12. maja. Okoličani, na veselo in mnogoštevilno svidenje! Iz Povirja na Primorskem se noka ženn bridko pritožuje nad tamošnjo aprovizaoijo. Ne vemo, v koliko jc ta pritožba upravičen«; če je kaka nepravilnost, na i so odpra vi, da itak lačno ljudstvo ne bo šo bolj trpelo. <"'.c pii morda pritožba ni upravičena, naj se nam oprosti, zakaj krivice ne maramo nikomur delati. Treska. Naša Marijina družba in izobraževalno društvo priredita v nedeljo, dno •">. maja, -majniško slavje. Na sporedu je 1. deklaracija: Slovenski rod, Tvoj dan ie vstal: 2. lepa in sedanjemu času jako primerna igra: Sv. Elizabeta, grofinja Turinška. Prireditev Se bo naslednjo nedeljo, dne. 12. maja ponovila. Ker je prebitek namenjen v prid •ojnili invalidov, vljudno vabimo k obilni udeležbi. Odbor. Iz Tržiča. V nedeljo, 21. t. m. je'hapravilo iinevno zavetišče predstavo s petjem in dvenja äaloigrama: »Učiteljica hoče postati« in »Učna leta lačnega Štefka«. Vsled velikega navala občinstva se je morala igra minulo nedeljo ponoviti. — Prvo nedeljo v majniku bo v »Našem Domu« po Šnmrnicah shod. Govoril bo državni poslanec Gostinčar iz Ljubljane. Že sedaj opozarjamo delavstvo na shod. Salsa. Tukajšnje »Kat. slov izobraževalno društvo« priredi na Vnebohod dne 9. aprila ob pol 4. uri popoldne dve gledališki predstavi in sicer »Biseri in cekini« in »Marijin otrok«. Sv. Trojica na Blokah. Na belo nedeljo 30 priredili tukajšnji fantje in dekleta dve igri. Fantje so igrali predstavo »Zdaj gre sem, sdai gre tja«. Dekleta pa »Gostilna pri zlati goski«. Igralo se je v popolno zadovoljnost občinstva, posebno dekleta so prav mojstrsko izjieljale svoje vloge. Dast je bilo vreme zelo neugodno, vendar je bila udeležba polnošte-vilna. Ker je bil ves čisti dohodek namenjen za vdove in sirote padlih vojakov, zato je bilo ljudstvo tem bolj zadovoljno, kajti igralo se ni samo v razvedrilo, ampak se je s tem prispevkom utrnila tudi kaka grenka solza tem sirotam. Denar 110 K se je poslal na določeno mesto. Slovenci» Slovenke l Nepopisno je gorje, katero je sedanja vojska prizadejala našim goriškim rojakom! Malo je dežela, ki bi bile v vojski toliko trpele, kakor ta našemu srcu najbližje stoječi del slovenske domovine! Sovražnik e že davnaj moral zapustiti deželo in goriški rojaki se polagoma vračajo iz begunstva v svojo domačijo. Z vročim hrepenenjem so pričakovali ta srečni čas vrnitve. Toda doma jih čaka žalost, razočaranje, obup! Domovja so jim razrušena, cvetoča polja, rodovitni vinogradi in travniki opustošeni, gozdovi uničerii, vse poljedelsko in drugo orodje ter oprava uničena ali ugrabljena. Nimajo živil, nimajo orodja, nimajo vprege, nimajo strehe ali — zemlja kriči po obdelovanju. Toda kako naj delajo praznih rok? Pomaga naj vlada, kakor je njena dolžnost! Ta pa dela tako počasi in nezadostno, da vračajoči se begunci obu-pavajo. Utegne se zato zgoditi, da začno razprodajati svoja zemljišča tujcem. Slovenci! Naša dolžnost je, da takoj pomagamo in Goriško ohranimo svojemu narodu! V pomoč Goriški se je osnoval Kranjski pomožni odbor za obnovitev Soriške« s sedežem v Ljubljani, ki si je svoje' delovanje razdelil v tri odseke: i) kmetijski, b) stavbni, c) finančni odsek. Za danes stopa pred slovensko jav-iost »Kmetijski odsek« z nujno prošnjo: Darujte kmetijsko orodje, pa tudi pri itavbnem delu in v gospodinjstvu potrebno orodje in opravo! Marsikje imajo tega orodja več, nego ga doma rabijo. Kdor more, naj to daruje, tudi če je nekoliko poškodovano. Odbor bo že poskrbel, da se tako orodje popravi. Kdor pa ne more podariti orodja, naj ga pa da na razpolago m primerno ceno, ki naj vpošteva dobrodelni namen odbora. Kdo/ ne more darovati orodja, naj laruje v denarju, da se omogoči oddajati lakupljeno orodje po znižani ce"i. Razdelitev nabranih oredm^v se je >overila ^Goriški zvezi gospodarskih za- drug v Gorici«, ki bo v tem oziru postopala dogovorno z vsemi gospodarskimi organizacijami na Goriškem. Po možnosti naj se darujejo ali ponudijo v nakup sledeči predmeti: Razni lahki plugi, lahke brane rov-nice, različne motike, krampi, lopate, gra-blje, vile, kose, srpi, osle in klepalce, sekire, žage, vejnike, krivce, škarje za drevje in trte, škafi, golide. pciovnjaki, kadi in druge vinske posode, kletarsko orodje, gospodinjske potrebščine in sploh vse, kar se da rabiti v kmetijskih gospodarstvih. Slovenci, Slovenke! Velika so bremena, ki nam jih nalaga današnji čas, vendar naj se nihče ne odtegne delu za pomoč težko preizkušeni solnčni Goriški, ki je pretrpela svoje gorje za nas! Zlasti nujno prosimo, da se zavzamejo za stvar čč. gg. duhovniki in učitelji, ter župani in občinski predstojniki, ki naj blagovolijo v svojem okolišu organizirati zbiranje in odpošiljanje darov. Orodje naj se pošilja na naslov: Gospodarska zveza v Ljubljani. Denar naj se pošilja z označbo: »Za Goriško« na naslov: Zadružna zveza v Ljubljani. Ljubljana, 15. aprila 1918. C. kr. kmetijska družba za Kranjsko, — Zadružna zveza v Ljubljani. — Zadružna zveza v Celju. — Goriška zveza gospodarskih zadrug v Gorici. — Gospodarska zveza v Ljubljani. — Zveza slov. zadrug v Ljubljani. — Zadružna centrala v Ljubljani. — Goriško kmet. društvo v Gorici. Gospodarske stvari. Kekvizicij na Kranjskem ne bo. Dne 24. aprila je posredoval poslanec Jarc pri osrednjih uradih na Dunaju glede rekvizi-cij žita v južnih deželah. Dobil je zagotovilo, da pridejo v poštev samo one dežele, ki so v zaostankih, da pa so južne dežele, med njimi Kranjska, od teh rekvizicij izključene. Upamo, da vlada nc bo sncdla svoje obljube. Nove rekvizicije ali laž ima kratke noge. Vlada je napovedala nove rekvizicije. In sicer zahteva, da naj dajo kmetje od svojega, od tega, s čemer pičlo in z veliko varčnostjo komaj preživljajo svojo družino, posle in delavce. Sicer vlada obeta, da si bo to žito samo izposodila in da ga bo vrnila, kakor hitro pride uvoz iz Ukrajine. (Ampak čudno je to »posojeno« žito, ko ga vlada plača.) Toda mi vemo, kakšne so vladne obljube. Tudi lansko leto nam je obljubila vrniti 400 vagonov krompirja, toda vrnila ga ni, pač pa ga je mnogo stotin vagonov zmrznilo in zgnilo. Hvala Bogu, da te nove rekvizicije Kranjske ne bodo zadele. Kajti poslanec Jarc se je l,;koj oglasil pri osrednjih oblastih in odločno ugovarjal, da bi Kranjska, ki je že itak mnogo več dala k.ot je bilo postavno določeno, zopet trpela pred novimi rekvizici-jami. Kakor poročamo na drugem mestu, je imel ta odločen korak mšega poslanca uspeh. Toda vendar si to modro; t naše vlade nekoliko bliže oglejmo! Ko je grof Černin sklenil z Ukrajino mir, tedaj so vsi Nemci peli slavo predvsem zato, češ da ie s tem rešil državo vseh težav glede prehranjevanja. In ta mir so imenovali prav zato »krušni« mir. Vsi smo se globoko oddahnili in si mislili: vsaj to dobroto ima ta mir z Ukrajino, da nam bo odpravil neprijetne rekvizicije. Toda bridko smo se varal'. Še celo ta edina dobra stran ukrajinskega miru je zvodenela in shlapela kakor rosa ob jutranjem solncu. Polagoma so se začeli oglašati iz nemškega tabora drug za drugim, češ, da so zavoljo neurejenih prometnih razmer v Ukrajini velike težave pri prevažanju in da bo treba nekaj časa potrpeti. Dunajski župan je rekel na nekem shodu: »Meni se zdi, kakor da bi prva poročila, ki so nas navdajala z zaupanjem na precejšen uvoz iz Ukrajine, vendarle ne bila čisto pravilna (kako previdno!), ker sedaj še vedno ni uvoza iz Ukrajine in zadnja poročila pravijo, da je silno težko dobi i i z a 1 o g e in jih spraviti k nam«. Malo je povedal, toda dovolj da je do dna osvetlil, kako počasno in nerodno dela nala uprava, V tem oziru so Nemci iz rajha vse drugačni tiči. Ravno tako so dobro vedeli kot mi, da je »silno težko dobiti zaloge«, kakor je tako previdno povedal dunajski župan, in ravno zato, ker so to dobro vedeli, niso veliko premišljevali, kako bi najpreje uredili prometne zveze, kake družbe bi ustanovili, da bi vodile ta prevoz (kakor znano, se je v Avstriji v ta namen ustanovila trgovinska družba »Agrumacija«, v kateri sede sami ljudju, ki pač ne bodo gledali na ljudsko korist, temveč na svoje žepe), ampak Nemci so poslali vojake, napolnili so njihove mošnje z denarjem, za njimi pa poslali avtomobile in tako je bil nemški levji del ukrajinskega žita že v Nemčijit ko smo pri nas študirali, kako bi popravili železnice in uredili prometne razmere in kdaj se staja led na Donavi. Medtem so pa Nemci že svoj del v Ukrajini rekvirirali, in drugo so pa prefrigani ukrajinski kmetje, ki tudi niso radi lačni, poskrili in nato pride modrost dunajskega župana in pravi: »zaloge je silno težko dobiti.« Če bi ne bila stvar za nas tako žalostna, bi se smejali našemu prehranjevalnemu uradu, ki z veliko žlico plane h kosilu potem, ko je skleda že prazna. Odtod nove rekvizicije. Sicer pa mi še vedno upamo, da. se bo iz Ukrajine kaj dobilo, dasi je vlada sedaj zelo previdna v svojem govorjenju in pravi, da je pričakovati prvih pošiljatev iz Ukrajine koncem maja, morda celo pozneje. Če bomo Jug« lovani kaj deležni tega kruha, je ^elo dvomljivo. Ko je vlada napoveuala nove rekvizicije, so se seveda vsi kmetski poslanci brez ra/like narodnosti vzdignili kot en mo/ in rekli: Počasi! O nastopu poslanca Jarc.i /e vemo; tudi nemški poslanec dr. \Vr Idner je šel do vlade in zahteval, da se mora cena žiiu znatno povišati čez 55 K, da mora država plačati v tobaku, sladkorju in v drugili potrebščinah, da mora dati na razpolago vojaških kompanij za žetev, da mora znižati dolžne dajatve mleka, jajc in masi; jii da morajo biti vse nove dajatve žit; prostovoljne. Učni tečaj za prehodna gospodarstvo ur Dunaju. V času od 3. (lo 8. junija .se ho vršil na Dunaju učni tečaj za prehodno gospodarstvo za učiteljice, jiosebno za učiteljice Ume- [ij.-ti.o buapodiujskdi šol in za potovalne učiteljice, za učiteljske soproge, kakor tudi za gospodinje in hčere na deželi, ki ga priredi več ženskih organizacij s podpiranjem poijn-f delskega ministrstva. Stavilo udeložniv je omejeno na 200. Priglašii se najkasneje do 'tO. aprila t. I. pri »Pripravljalnem odboru tečaja za prehodno gospodarstvo« na Dunaju IV., Mayorhofergas.se 5. Program in pobližnji pogoji za sprejem v. nameravanimi olajšavami bo na vpogled pri političnih oblastvih (pri mestnem magistratu). Rokvirlranje bakra. Po deželi hodijo komisijo, ki rekvirirajo lmker. Dogodili so se tudi slučaji, da so rekvirirali bakrene žgal ne priprave. Te žgaine priprave se bodo smele rekvirirati le .sporazumno s političnimi oblastmi in finančno direkcijo. Du se prihrani nepotrebno delo, .se tem potom obveščajo vsi posestniki žgalnih priprav. Vojaški konji za pomladanska dela. Vojaška uprava izposoja tudi letos konje za kmetijska dela. Priglasiti se je zanje pri deželni izkazovalniei za delo v Ljubljani (pri kr. deželni vladi). Konji se oddajo brezplačno proti temu. da dobe potrebno krmo. Zaradi pomanjkanja delavne živine se oddajajo tudi trenski konji r. vozovi in vozniki vred. Ti se dobe pri trenskih oddelkih, ki so nameščeni tu in tam po deželi. Pri teh konjih je skrbeti za potrebno krmo, vozniku pii dajati najmanj po 3 krone na dan in vso brano, za katero plačuje vojaška uprava po 8 krene na dan. Trenski konji se oddajajo le v obližju stajališč dotičnih trenskih oddelkov. Izkoriščanje yozduv. Ker vsled trajajoče vojske občutno trpi gospodarstvo, je poljedelsko ministrstvo odredilo, da se gozdi kolikor možno izkoristijo ter da v večji meri pridejo v poštev tudi postranske gozdne korist1. Zaradi neugodnih poljedesko-gospodar-skili razmer glede gozdne steije se je ministrska naredba z dne novembra 1917, št. 440 drž. za k., regulirala, da ni v tem pogledu nobeni,, prisilnih določil, temveč da naj se z gozdi okoristijo poljedelci ne glede na pogozdovanje poleg steije tudi s ldajo, kakor n. pr. gozdno travo, zelenjem, pa So po gozdih i. dr. Tud; za preživljanje ljudi naj se gozdi izkoristijo 7, gobami, jagodami in gozdnim sadjem. Pri tem bode pa paziti, da se pri ljudeh, ki bi to nabirali, ne hi podpirala delornržnost. kajti to naj hode le postranski zaslužek, sicer pa mor»'o lotič liki biti v pomoč z ozirom na občutno ;н,manjkanje delavskih moči pri raznih g'.-.pcl-ii.-kih poslih. /, ozirom na pred-stoječe >o umestno, da imajo v to svrho dotičniki t-osebno od lastnikov in upraviteljev velikih gozdov ilovoljenje, da jih sicer smejo izkoriščati, pri tem pa paziti na gozdno-poli-nijske predpise tur se ravnati po navodilih, ki }ih dobe od teh. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za iraiičiSknosko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 4'/4% brez kakega odbitka. Шт od B. ziutraj de t. wie. jeziku, v mesu, v pljučih, na srcu, na vranici, v ledvicah v možganih, skratka po vseh delih telesa. Kc sifilistlčni tur dovolj naraste, se omehča in prodre na ven ali na znotraj, kamor mu pač bolj kaže. Potem pa začne razpadati in razjedati meso, tako da se naredi iz tura grda gnojna, često zelo globoka rana, ki se lo nerada zaceli. Iz turov teče tekočina, ki :;e vleče kakor gumi. Zato imenujejo učenjaki te ture gumijeve bule ali gumate. Najhujše pri sifil;stičnih turih je to, da razjedajo, telo, bodisi meso ali kosti, kakor razjeda gniloba jabolko, Tako razjedo ti turi v nosu vso nosno kožo, nosni hrustanec in kosti, tako da se nos popolnoma povezne. Ravno tako razdenejo lica ali oči, podobno raku. Če se sifililični turi naselijo v ustih na nebu. prevrtajo nebno kost, tako da se naredi luknja znotraj med usti in nosno duplino. Omenili smo že, da se gumijastim turom ne morejo ustavljati niti kosti. Največkrat so njih žrtev črepinja na glavi in pa kosti pod kolenom. Izmed notranjih udov. to so pljuča, želodec, črevesa, jetra, ledvice, se gumijasti turi ne ogibajo nobenega. Vsak ud jim je dobrodošel. Posledica je razpad prizadetega uda, splošno hiranje, konec pa smrt. Čisto drugače se javlja tretja ,-ifitična stopnja v žilah. Tu ni nikakih turov, temveč žile izgube prvotno prožnost in postanejo vsled strupa trde ter lomljive. Temu pravimo sifilitična arterioskleroza. Otrdela žila rada poči. In če se to zgodi v možganih, imamo pred sabo mrtvoud (božji žlak), kateremu sledi ali nenadna smrt nli pa večja ali manjša ohromelost. Najhujše razdejanje pa povzroči sifili-tični strup v živčevju, to je v možganih in v hrbtnem mozgu. Vsled strupa možgani radi začno gniti in razpadati. Pravimo: možgani se mehčajo. üolezen nazivajo »možganska paraliza«. To je najstrašnejša bolezen, ko človek polagoma zgubi vso pamet in zavest, govor ter samovoljno gibanje. Zdi se, kot da imamo pred sabo kup živega mesa in nič več. llolezen traja do treh let, kunce, je smrt. — Pri drugih se zopet vsled sirupa začne mehčati nli sušiti hrbtni mozeg. Bolnik si ne more prav nič pomagati, kot bi ne imel ne rok in ne nog, drugi ga morajo celo pitati. Л zraven ри je popolnoma pri zavesti. O često je to bridka ln kesanja polna zavest! V. Knko vpliva sifilis na potomce. Oni izrek sv. pisma, da se grehi staršev maščujejo še na otrok otrocih, se uresničuje zlasti pri sifilitični bolezni. Zakaj te bolezni nc naleze samo odrasel človek, temveč tudi že otroci v materinem telesu. Prva se imenuje pridobljena sifilis, druga pa prirojena ali podedovana sifilis. Otroci podedujejo bolezen ali samo od očeta, ali samo od matere ali pa od obeh, in sicer samo tedaj, če starši bolehaj« na prvi ali drugi sifilitični stopnji. Tretja stopnja tudi za otroke ni več nalezljiva, toda otroci takih staršev so silno slabotni ter podvrženi jetiki, škrofulozi, rahitl, nevrasteniji in drugim boleznini. Huje jo za otroka, če je mati sifiiitično bolna. Tedaj naleze otrok bolezen po materin^ krvi in pride na svet pokrit s sifilitičnimi izpuščaji, kakršne smo opisali pri drugi stopnji. Ti izpuščaji se ponavljajo dokler otroke n« doraste, seveda, če ga prej ne pobere smrt. Toda vse življenje je bolehnost njegov delež. Če je samo oče bolan na sifilis, je zani« mivo to, da prvi trije njegovi otroci pridejo navadno mrtvi na svet, četrti nerazvit ir. bolim, ostali pa često popolnoma zdravi. Resnično, sifilis ni samo huda pokora za greh, ampak ,ie tudi uničevalka narodov, bolj strašna kot vojskin meč! (Dalje,) Izgubljeni sin. Povest. Spisal Erik Friesen. Prevel **'. (Dalje.) »Govori s svojim bratom, duhovnikom.« Pri teh llarrisonovih besedah je temna rdečica zalila drobna dekličina lica gori do kodrastih lascev, ki so se uporno izvili iz zlato-svetlili kit. Tudi Viola je zelo lepa; toda izrar, njenega obraza priča o pročutih nočeh, o težkih bojih in prelitih solzah, l.esk finih vijoličastih oči je nekoliko teman; lica imajo sumljivo, mrzličasto rdečico jotičnih. Vse njeno govorjenje ,11 gibanje ima na sebi nekaj hitrega, nervoznega. »Se enkrat te bom spremljala na klavirju,« zašepeče Rozi na uho; »potem pa naj te spremlja Miigda. Pojden še v bolnišnico.« »še nocoj?« Rozine temne oči zro preplašeno. »Da, dete. .Stara Jeffinka je zelo bolna.« »Pa. Viola, oče so tukaj — in in dr. Mansfield?« Viola zardi. Pa se hitro zbere. »Dr. Mansfield ima tudi opraviti v bolnišnici,« kratko odvrne. »Hočeš li sedaj igrati, Roza?« Nato se vsede h klavirju in zaigra par krepkih uvodnih akordov. Obenem začne igrati Hozh na violino, v začetku čisto tiho, laskaje, potem vedno krepkejše do najradostnejšega fortis-simo. Ko sta sestri končali, završi vihar ploskanj". Ko se vse gnete okoli Roze ter ji čestita, vstane Viola od klavirja. Neopažena smukne mimo razgovarjajočih in sniejočih se gruč proti izhodu. Vitek, temnolas gospod okoli tridesetih let. ki je glavo na roko naslanjajo, pozorno prisluškoval igranju obeh sester, se vzdigne ter zre polu nujžlvahnejšega zanimanja za odhitolo deklico. Nato tudi on zapusti sobo. Komaj ima Viola šuume družabne prostore xii seboj, se kakor olajšana globoko .oddahne. Srečno se smehljaje poišče svnjo malo sobico \ mijgonijem nadstropju, hitro zamenja svojo roza svilnato obleko s temnim oblačilom in z belo čepico bolniške strežnice napolni košaro s steklenico rdečega vina, s svežimi jajci, oranžami in grozdjem ter se nc-opuženo splazi iz sijajno razsvetljene hiše skozi inala postranska vratu na cesto. Nilu e je ne ustavlja v obleki bolniške strežnice. Kar se vsa strese. Njeno ostro uho začuje znane korake. Vedno bliže se čujejo koraki. — In sedaj - »Dober večer, gospica Harrison!« se glasi poleg nje jasen moški glas. Viola obrne glavo. »Sestra Viola — prosim, gospod doktor!« popravlja smehljaje se; pa ta smeh ima nekaj prisiljenega. »Kakor drago — sestra Viola,« odvrni" dr. Mansfield dobrodušno. »Gospica Harrison ali sestra Viola — zame ste vedno ista.« Viola zamahne v. roko kakor odklanjaje; vendar ne more zato, da ji ne l)i lica na lahno zardela. V zadregi je. Molče korakala ohn nekaj časa eden poleg; drugega. Šo par korakov — in oba vstopita skozi velika vrata bolnišnice sv. Ivana.____(Dalje.) To in ono. Pot oboli zemlje. Kakor je mnogim našim iitateljem znano, je pisatelj Jules Verne napisal knjigo, ki se glasi: »V 80 dneh okrog zemlje.« Za takratne razmere je bilo to nekaj nezaslišanega. V novejšem času pa jo napisal nekdo neko igro z naslovom: »Pot okrog zemlje v 40 dneh«, kar je pa celo pri takih prometnih .sredstvih, kot jih imamo danes, težko mogoče. Ce hi pa hoteli peš jrvit.i okoli zemlje, kar je tudi že kak bahat Anglež poskusil in izpeljal, potem je pa treba nekaj let za to,- — In vendar je skoro vsükdo najmanj prehodil pot okoli zemije, in sicer najdaljšo pot, nernreč ekvator. Tc je največji krog, ki ga moremo potegniti okoli zemlje in ta ekvator meri 40.000 kilometrov. Kako to? Ne mislimo, da rmo šli v resnici okrog zemlje, ttida. prehodili smo že toliko, da bi že lahko prišli okoli in okoli zemlje, če bi šli vedno kar naprej. Računajmo! Odrasel človek prehodi povprečno vsak dan 10 km, če štejemo vse njegove korake. To znaša na leto 3650 km. Ker meri ekvator, najdaljša ravna pot okrog jemlje kakor že rečeno 40.000 km, potem prehodi navaden zemljan svojo mater zemljo približno v 11 letih (natančno: v 10 letih in 350 dneh). Če si torej star šestdeset, let., potem moremo reči, da si že petkrat šel okrog in okrog zemlje in sicer po najdaljši poti. Zemlja je sicer velika, toda navsezadnje vendarle majhna. Naloga. Visoko v gorah sta dva liribolazca po dolgi, trudapolni hoji hotela povžiti vsak svojo malico. Prvi je imel 5 hlebčkov kruha v nahrbtniku, drugi pa tri. Preden pa sta tačela jesti, pa. pride k njima smrtno utrujen lurist, ki je zašel v visokem gorovju. Prosii |e najpreje jesti. Oba liribolazca sta bila usmiljenega srca in tako so jedli vsi od vseh osmih kruhov vsak en del. Po malici pa se- je hotel zašli turist, hvaležnega izkazati in je podaril obema 8 kron, ki sta si jih razdelila aa polovico. Ali sta si pravično razdelila? Urednikov predalček. Urednik je dobil drobno pisemce, v katerem ni bilo nič drugega brati kot malo prijazni priimek: »Tepec«. Nato seveda moramo odgovoriti, da smo dosedaj dobivali eicer veliko dopisov, pa brez podpisa; sedaj tc jo pa prvič zgodilo, da smo dobili samo todpis brez dopisa. SKRIVALNICA. LISTNICA UREDNIŠTVA. Naj nam cenjeni bravci in bravke opro-ste, ker smo v današnji Številki radi pomanjkanja prostora listek take okrajšali, LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 24. aprila: 58. 17. 51, 53. 75. Line, 27. aprila; 77. 79. 16 81. 86, Feiler) c v dobrodejni, oživljajoči rastlinski esenčni fluid z znamko iISAfUllff odpravi bolečine tf udih 12 steklenic franko 14 K .32 vin. Lekarnar E. V. Feiler, Stubica, Elsatrg St. 16 (Hrvatsko). — Čez 100.000 zahvalnih pisem in zdravniških priporočil. Ženitbena ponudba I 28 let star kmečki sin z nekaj 1000 K imetja, srednje lepe postave, se želi poročiti z gospodično ali vdovo s posestvom ali gostilno. Naslov: J. Pire, Retje 35/3, Trbovlje I, Nad 1,000.000 v rabi i Kočno šilo jo praktično orodje za vsakogar za šivan,jo nsujonih predmetov, jermenov, vreč," jader, oprem, moli o v, plaht, 'tev-ljov. — Razpro« dajalcem popust. Gena kmpl. šilu K 5'—, povzotni stroški posebej. Izvoz žrebljov, varovalcev podplatov iz kovino jn usnja, podkvie. celul. trakov za flevlje, čevlj. smole, okov za pod-plato in vojnih podplatov. P. E. Lachmann, Dunaj IX, Aloscr-gasse 3, odd. 181. Kuverte s firmo, pisma, račune itd. Izvršuje natančno po naročilu Katoliška tiskarna v Ljubljani. ÜAgitirajte za „Domoluba"!! Sprejme se fc^fa y Ponudbe na župni urad Ig pri Ljubljani. Avtomatična past :a podgane &S-80, га miši K 4-80, fove brez nadzorstva do 40 živali v eni noči, ne zapuste ni-kake sledi in se same zopet nastavijo. Past za ščurke „Rapid" vjame na tisočo ščurkov v eni noči, po K 6-90. Izborno delujoči lovilec za muhe „Nova" komad K 4-20. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnlc Pošilja se po povzetju ali proti predplačilu. Poät-nina 90 v. Izvoz. tvrd. Tintner, Dunaj Ш., Neu« linggassa 26-L. » ZANESLJIVO LUCERHO ali nemiko deteljo oddaja ▼ vsaki množini FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Pmiafeka cesta 36, |A 9 V K et an o pri nas O a 69 Al mali fot. aparat „Omega", vel. eiike 4X* kompl. z malo opremo z o«U&6. na vode кл saöetuike. Aparat ,.Perfekt", vel. 4'/аХв z motnim steklom, dvojno kaseto, dobe/ objekt in inalo opremo ter navodilom za saöetniice le K ©. Zak topna k amera.Gerftraft'vel 9X12; fina izvršitev z vsem potrebnim o-premlj. za razno lege, prima akromat. leča, kompl. e kovinasto kaseto ш navodilom doklor v zalogi, le 1C lb. 8U h zaklopna omara za vojaštvo z» plošče in filmo, /epna oblika vel. 4,/„X« le K 64.80; vel. 0X0 lo K 76.60. Pošilja po povestma. Poštnina»! K. Export ,^Perfekt.", Düna] Vir. »euetmg, 137/169. miaftilnice, gepeljni, siamereznice ter drugi poljedelski stroji tovarne UmratK se lahko naročajo ter vzorci ogledajo pri FRANC HITTI, LJUBLJANA, Sv. Martina cesta štev, 2. Srbečico, Ifšafe odstrani prav naglo dr. Flesch-a Izvir, zakonito zajamčeno „Skaboform" rujavo mazilo". Popolnoma brez duha, no maže. Poskusni lonček K 2-30 veliki K 4 — porcija za rodbino K 11'—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pil zlatem jelenu, Ljubljana, Marijin trg. 1520 1'aitite na varstveno r.namko „Skaboform" I Ustanovljeno 1.1893. Л Vzajemno podporno društvo ч Ljubljani registrovana zadruga z omejenim Jamstvom. Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestva, vrednostnih papirjev ali proti zaznambi na službene prejemke. Vračajo se posojila v 71/2, 15 ali 22 V2 letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg štev. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila. Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 519.848'40 kron Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 4 >/,% Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kror). tron. Л Dobri brivski in lasestrižni aparati I. a brJtev iz srebro-jekla K 5-50, 1, 5: varnostni brivski aparati, ponikl. K 3,5; zn .Perfekt' s b rezili K 16: 20; dvorez. res. rezila tucat K 5, 6. I.alase-strlin.. K II 12 Zamena dovol e.ia j alid.-narnazo). Po-J SHjapopovzetjuali predplačilu c, ill Ur. dvorni založ. JÄN KOKHHD, Izvozna tvrdka, Brüx ' 51.1751, Češko. 112 lišaji, garje, pege in druge kožne bolezni odstrani naglo in si-giprno Paratolfdomače mazilo. Ne maže, je popolnoma brez duha, torej se more rabiti tudi čez dan. Velik lonček K 3-50, dvojno-velik lonček K 6'—. Dalje Paratol-posipalni prašek, ki varuje najbolj občutljivo kožo. 1 škatlja K 2-50. Obojo so dobiva po povzetju all prodplačilu pri tvrdki Lekarja M. Kleina Paratol-Werke, Budapest VII-10. Rözsa ut. 21. NADOMESTILO MILA a pranje perila, izborno peneče in prekaša vse Inslej v prometu se nahajajoče izdelke. 1 zavoj t. j. 5 kg K 12.—, 1 zavoj z 10 kg K 23.— Preprodajalci dobe popust pri naročbi celega zaboja r 250 kosi. Bejo mineralno milo za čiščenje ,-ok in finejšega perila, 1 zavoj 32 kosov K 14.—. Nadomestek za toaletno milo v raznih barvah, lepo dišeč, ] zavej 32 kosov K 18.—. Toaletno milo s finim vonjem, roza barve, 1 zavoj 24 vel. kosov K 18.—. Razpošilja po povzetju. Pri večjem naročilu naj se pošlje polovica zneska naprej. Najmanj se more naročiti en zavoj vsake vrste, izvozno podjetje v Zagrebu it. 1. Petrinjska ulica 3., III., telefon 23-27. Vsakovrstna domaČo semena, suhe gobe, prazne vreče in druge pridelke kupuje trgovina s semeni --:: PETER LASSNIKA NASL. ::- SEVER & KOMP., Ljubljana, Marijin trg. IYIi§i - podgane stenice - ščurki Izdelovanje in razpošiljatev preizkuš. radikalno učinkujočega uni'5cvaln. sredstva, za katero dohajajo vsak dan zaivulna pisma. Za podgane in miši K 5.—; za ščurke K 4.50; tinktura za stenice K 2.—j uničevalec moljev K 2.—; prašek proti mrčesom K 1.50 in K 3.—; sem spadajoči razpra-ševalec K 1.20; tinktura proti ušem pri ljudeh K 1.20; mazilo za ulit pri živini K 1.50; prašek za uši v obleki in perilu K 2.—; tinktura za bolhe pri pseh K 1.20: tinktura proti mrčesu na sadju in ze-jenjadi (uničev. rastlin) K 3.—. — Pošilja po povzetju Zavod za pokončavanje mrčesa M. Jiinker, Zagreb 1, Petrinjska ulica 3. n. a deželne življenjske ln .'entne nezgoAne ln jamstvene zavarovalnice v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12/11 sprejema zavarovanje na doživetje In smrt, zdiuženo tud z vojnim rizlko, otroških dot, rentna In ljudska nezgodna in jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nitke premije. Najugodnejši i n^oji ип vojno /.jivarovanio Zavod -tomrtlji na vzajemnosti. — Proupekti zaetouj in poštnine proeto. Sposobni zastopniki eo «preje* rnajo pod nujugodnejšimi pogoji. 183! Krmila manjka! Zato se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila. Da to krmo živina, perutnina dobro prebavi in popolnoma izkoristi, naj- se primeša 2 krat na teden krmi, ena pest polna IWarf'n" t0 -i® til- P1- Trnköczy-a redilni prašek. „Iiiflal.il Paket velja t K, 5 paketov li K, poštnine prosto. 5 paketov zadostuje zn it mesecc za enega vola, kravo ali prašiča, da se zredJ. Glavna zaloga: lekarna Trnköczy zravon rotovža v Ljubljani. Mastin je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v Parizu, Londonu in Rimu. Na tisoče kmetovalcev hvali in rabi „Mastin", Najboljša gorenjska kofca so dol-: < prvi gorenjski razpošiljali!; IVAN SAVNIK, KRANJ, ■ katera ie lalilta kot pero, izdelana iz fine, srebrno jeklene tvarine. — S to nepre-kosljivo koso lahko kosi vsaka ženska. Kdor še ni poskusil te tose. naj si jo naroči takoj, ker se je bati, ds bodo pozneje zopet zmanjkale. Ža vsako koso se jamči, llol^ost in celici kos .ЧО-. «n 80 50 0(1 65 711 75 »0 8.". 90 posti. 5 5 !/a li 0'/3,7 7'/', 8 11 1 K » -, H 20, H 40, 8 00. 8-80, t) -, 0 20, 11 40, 9 00 Trgovci pri večjem odjemu dobo popust. 1Ш5М POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo t Ljubljani, v lastnem doma Miklošičeva cesta št. 6, za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dop. od 8. do 1. ure in jih obrestuje po brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe lc-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto. „Ljudska posojilnica" sprejema vlogo tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše. Vloge v ,, Ljudski posojilnici" so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih. Rezervni zakladi znašajo nad en milijon kron. — Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1917 nad 34 milijonov kron. ^ Dobro „IKO" uro vsak občuduje in zaželi, kajti ona je mojstersko delo urarske umetnosti! Razpošilja se po povzetju. Neugajajoče zamenjam. Kovinaste ure . . po K 24 — 26 — 32 — 40 -- G0-— 100' Srebrne uro . . po K 70— 90 — 100'— 120 — 200 — Kovinaste verižice po K 2— 3 — 4 — 6-— 10 — Usnjate verižice . po K 1 60 2'80 480 Zlatnina in srebrnina v bogati izberi! Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, daril itd. v velikem krasnem ceniku, katerega zahtevajte. Lastna znamka „IKO" svetovnoznana. — Lastna protokolirana to-- varna ur v Švici. -- Svetovna razpošiljainica H.Snttner samo o Ljubljani št.l Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. ' Nobene podružnice. Izdat« konzorcij „Domoljuba". V Odgovorni urednik Josip Goitlnčar, državni in deželni Doslanec v I.iubtinni. Tiskala Katoliška tiskarna.