Uciteljski pravnik. Priobčuje ,,Pedagogiško društro" t Krškem. (Dalje.) Učiteljske pravice v intelektuelnem (duševnem, moralnem) obziru. B. To nalogo so okrajne učiteljske skupščine, katere sicer niraajo veliko pravic, radi tega dobro izvrševale, ker je menda predsednik raislil, da ima pred seboj parlament izobraženih raož, in ker so ucitelji raislili, da so bolj v šoli, kakor v parlaraentu. Tuintara se pa vendar ni tako mislilo. Kjer se je n. pr. učiteljem velevalo, da so morali to in ono vprašanje pismeno izdelati in jo nadzorniku izročiti, ondi je bil skoro da nadzornik teh napačuih nazorov, da je okrajna konferencija šola. Kjer so se pa učitelji le debat vdeleževali, ne da bi bili vprašanj prej temeljito proučili, ondi so pa učitelji mislili, da je ta skupščina parlaraent. Da je pa bolj parlament, kakor učilnica, to kažejo določila, ki govore o sedežu, glasu in volitvah pri okrajni učiteljski konferenciji. 0 tem govori sledeče: Udje okrajne skupščine ter dolžni k njej hoditi so vsi ravnatelji, višji učitelji, učitelji, posvetne učiteljice, sposobilno učiteljsko svedočbo imajoči nižji učitelji in nižje učiteljice javnih ljudskih in meščanskih učilnic/ dokončno postavljeni verski učitelji takih učilnic, tudi ravnatelji, glavni učitelji, učitelji vadniki na c. kr. izobraževalnici za ucitelje (učiteljice) tistega okraja. Vsi ti iraajo v stvareh, odkazanih skupščini, sklepovalen glas ter tudi pravico, voliti in izvoljeni biti. Dolžnost je v skupščino hoditi nižjjm učiteljem in nižjim učiteljicam, imajočira svedočbo zrelosti; a njih glas je samo posvetovalen. Ne dokončno postavljenim verstvenira učiteljera, pomočnim in stranskira učiteljem ter uciteljicam javnih ljudskih ucilnic in učiteljskih izobraževalnic, učiteljicam delovnih učilnic, tudi učiteljem in učiteljicam v zasebnih (privatnih) ljudskih učilnicah je na izvolji, skupšcine se vdeleževati s posvetovalnim glasorn. Vsi udje okrajnega učilničnega oblastva so upravičeni, v skupščini navzočevati pri razpravah. Predsednik raore v skupščino tudi povabiti veščake s posvetovalnim glasorn. Dočim so različne razprave v okrajni učiteljski konferenciji v izobraževalnem obziru važne za šolstvo in učiteljstvo, so pa volitve, katere sodijo v njeno področje imenitne s pravnega stališča. Okrajna učiteljska konferencija izvršuje sledeče volitve: 1.) v stalni odbor, ki se peča s pripravarai za novo konferencijo (poleg stalnega odbora se v isti naraen lahko volijo še posebni koraiteji za posebne predmete); 2.) v komisijo okrajne učiteljske knjižnice; 3.) v deželno učiteljsko konferencijo; 4.) v okrajni šolski svet. Volitve v slednjo korporacijo naj bi se vsekako vršile po uradni okrajni učiteljski konferenciji, čeravno ministrski razpis od 2. vel. travna 1894 trdi, da ta skupščina, v kateri se vrši ta volitev, ni da bi morala biti indentična z okrajno učiteljsko konferencijo. Ako ni indentična, potlej se lahko vrši volitev tudi v takera zboru, h kateremu niso primorani priti vsi učitelji in za katere ni okrajni šolski svet dolžan dajati dnine in povračevati potne stroške. Ako pa citamo § 44 in drž. zakone od 14. vel. travna 1869, ministrski ukaz od 8. vel. travna 1872 (§ 8) in § 19 dež. zakona od 25. svečna 1870, najdemo, da je povsod govor le o e n i edini okrajni učiteljski skupščini, kadar se govori o teh volitvah in ta e d i n a konferencija ima pravico, voliti svoje zastopnike v okrajni šolski svet. Kjer je veo mesčanskih šol, ondi so za meščanske učitelje posebne konferencije. Kjer iraajo nemški učitelji svoje nadzornike in svoje konferencije, katere v smislu zakonov tudi smejo iraeti, ondi se pa raorajo nemški učitelji povabiti, da se skupno s slovenskirai učitelji vdeleže vseh teh volitev; zakaj te pravice se jim ne smejo kratiti, kakor se je to žalibog že časih pripetilo. Pri vseh volitvah, katere se morajo z glasovnicami vršiti, odločuje nadpolovična večina. Kadar se pa ne doseže nadpolovične večine, tedaj se napravi ožja volitev, tako govori opravilni red, ki ga je določil okrajnira učiteljskira konferencijam kranjski deželni šolski z dne 23. rožnika 1873. 0 dninah in povračilu poštnih stroškov udom te skupščine bodemo govorili takrat, ko bode govor o materijelnih in financijelnih pravicah. Okrajna učiteljska knjižnica je lepa naprava in lepa pravica za učitelje. Po § 44 drž. š. z. od 14. vel. travna 1869 raora iraeti vsak okraj svojo okrajno uciteljsko knjižnico in zopet po § 44 dež. š. zakona od 29. malega travna 1873 (za Kranjsko) mora jo zalagati šolski okraj, ki pa sme tudi od učiteljev v ta namen pol odstotka od letne plače pobirati. Te dolžnosti (V* °/o) so pa oprožčeni učitelji kranjskega, kamniškega in ljubljanskega mestnega okraja, ker so bili dotični okrajni (raestni) šolski sveti to sklenili. Knjižnični red za te bukvarnice je bil izdan z ministerskim ukazorn z dne 15. grudna 1871. Upravlja okrajno učiteljsko knjižnico odbor učiteljev, izvoljenih od okrajne učiteljske konferencije, obstoječ iz 3—5 udov, kateri si volijo načelnika in naraestnika; slednji je ob enera računovodja. Posli se raorajo med seboj razdeliti. Pošiljatve knjižničnega odbora so v smislu naredbe z dne 25. svečna 1872 brez poštnine, ako so knjige pedagogične vsebine, toda pošiljati jih morajo šolska vedstva ondi, kjer ima knjižnica sedež, in obratno tudi od vodstva, kedar se knjige vračajo. (Dalje.)