Štev. 3. V Mariboru 10. februvarja 1885. VI. tečaj. List za šolo in dom. i/.liaja 10. in 25. dan vsakega mesecu, ter velja za celo leto S gle r a z v a j e n otrok le t e d a j k r i č i. k a d a r je lačen ali pa onesnažen. Če mati sama otroka ne more ali pa ne mara dojiti, potem se mora skrbeti zadojnico, ako to sicer razmere dopuščajo. Dobra dojica pa mora na slednje lastnosti posedati: a) Biti mora zdrava. b) Bode naj moraličnega značaja, brez strastij ter imeti mora ljubezen do otrok. c) Njene prsi morajo dostojno dosti in dobrega mleka imeti. Seski naj bodo dovolj razviti ter dojencu lahko primljivi, d) Čas njenega spočetja naj bo — kolikor možno — istodoben z onim matere. A ko se v dojeniški posel ponuja več osob, ki imajo ravno navedene lastnosti, potem naj se v to voli vedno raje tako, ki je uže v drugič porodila (od 20—26 let), ker le-ta imela bode sigurneje več mleka ter tudi znala spret-neje ravnati otroka, nego pa žena, ki je rodila v prvič. Pri izvolitvi dojenic se ima prav pozornim biti. Pred vsprejemom v važen ta posel naj se dotičnica po zdravniku vsestransko prav natančno preizkuje. Le telesno popolno zdrava ženska sme biti dojnica! Osobito rodila (genitalija) in prsi jej morajo biti povsem normalno-zdrava; — da, celo dobrota mleka naj se izkuša! — Dobro mleko ima belo barvo in ni tanjko-tekoče. Najboljše merilo za dobroto dojeničnega mleka je iz-gledanje rejenca. Da bode pa dojnica svojej nalogi zavsem zadostiti mogla, treba jej je mimo zdravja tudi tečne hrane. Na dan sme tudi 1—3 litra pive piti. — Dobro rejene dojenice imajo mastno mleko. — Dojenica mora biti prav snažna in po vsakkratnem dojenji ima si dobro oprati sesek. Slednji dan naj se malo pregiba v svežem zraku. Lahka domača dela sme opravljati. Ce je otrok uže 3—4 mesce star, potem mimo materinega mleka še lahko dobi drugo, lahko prebavljivo hrano; n. pr. rižno kašo. meseno juho Nestle-jevo moko za izrejo otrok in dr., to pa za tegadelj, da se polagoma privadi bolj čvrstej hrani ter da tudi težkoče, ki mu nastajajo vsled odstavljen ja, — katero je časi hipoma potrebno — lože prenaša. Otrok naj se doji 6—10 mesecev, kakor je pač telesno razvito. Polagoma naj se odvadi materinim prsam, ne pa hipoma; slednje le takrat, kadar to izrečno zahteva materino zdravje (To presoditi — seveda — ima le veščak — zdravnik). A ko mati otroka ne more dojiti in tudi dojnice baje dobiti m o ž no ni, potemneproostajadruzega, nego umeteljnahranitba otroka. Ta pa more le tačas ugodnim uspehom se vršiti, kadar se natanjko po zdravnijških predpisih vrši ter z največjo snažnostjo, natanjčnostjo in skrbljivostjo goji. Po sestavi svoji je mleko oslice in kobile najbolj slično materinemu mleku; ker ga pa pri nas ni dobiti, zato se nanj tudi ozirati ne moremo. Najnavadnejše nadomestilo (surogat) materinega mleka je kravje mleko-Le-to poseda več širine (kasein), sirovega masla in solij, ono ima albumin, ki manjka mat. mleku ter tudi manj mlečnega sladorja, nego to. Kravjo mleko ima v sebi tudi več organičnih snovi, zato njega užitek otroku vzroči lahko draženje čreves. Tudi širina t kravjem mleku ima drugačno kemično sestavo, nego ona v materinem mleku, in se da dosti teže prebaviti, nego pa širina v mat. mleku. Umeteljna hranitba z kravjim mlekom zvezana je z velikimi nedostatki. Ne oziraje se na to, da je kravje mleko cesto nositeljica marsikaterih boleznij — kakor volčiča v gobcu in na parkljih (Maul- und Klauenseuche), tuberkuloze i. dr. — pomisliti se mora, koliko in kako ga — vzlasti po mestih — pačijo in kvarijo z raznovrstnimi primesi. Kjer se to dogaja, tam o hranitbi novorojenca z kravjim mlekom niti govora biti ne more. — Drug nedostatek je ta, da ml^ko, če dalj časa. vzlasti pa še ob toplem letnem času, stoji, kislo postane t. j. v njem nastaja mlečni okis (Milchsäure.) Ako se v hranitev otrokovo uporablja kravje mleko, potem se ima pri le-tej paziti na naslednje točke: 1. Mleko naj bode vedno, oči jed ne in is te krave. Ta naj se krmi le z suho pičo; mleko od krave, ki se brani se svežo krmo, uzroči otroku drisko in ščipanje po drobu. 2. Mleko naj se dvakrat na dan frišno dobljava, ali, če se ga more dobiti le jedenkrat, potem naj se takoj prekuha ter mu primeša nekaj dvojno-ogljenčestokislega natrona, to slednje pa zbog tega, da se mleko ne okisa. 3. Posode, v katerih se mleko donaša, m o r a j o se vedno prav čisto o snežiti; one pa, v katerih se mleko shranjuje, skrbljivo pokrivati. 4. Ker je kravje mleko po svojej kemičnej sestavi drugačno, kakor materino, — zato naj se stanjša s tem, da se mu pridene nekaj prekuhane vode. — Kadar je otrok 5—6 mesecev star, potlej se mu časi lahko da čisto pristno mleko. 5. Mleko naj ima vselej toplino 28°-29" R. Daje se otroku najlože po nalašč v to ustvarjenej steklenici, ki ima sesalno cevico. Taka Steklenica ko tudi sesalna cev imata vedno prav čista biti. Po vsakkratnem pitju polagati se ja ima v čisto vodo, — da v njih ne preostaja nikakih mlečnih ostankov, ki bi se potem okisili. 6. Mleka naj se o tr o čaju tolikokrat piti da, kakor če se sicer doji t. j. naravno i z r e j a. 7.. To, koliko naj otrok na jeden pot mleka popije, odvisno je od njega ihdividuvalne potrebe. Keiner, slavni poznavatelj otročje higiene, uči: v 1. mesecu naj se otroku da 10x4 jedilnih žljc lia dan, v 2. mesecu 7x6 jed. žlic na dau, v. 3. mesecu 6x8 jedilnih žlic na dan, v 4 mesecu pa 7x10 jed. žlic na dan. 8. Asimilacija umeteljne hrane se bistveno olehkoči in pospeši, ako se oti'ok vsak dan 5 — 10 minut skoplje v vodi, S7°--28° R. topline iinajočej. — Pozneje se mu mimo kravjega mleka da lahko tudi rižne kašice, ker ta hrana — vsled svoje konsistence — izdatneje upljiva na ves otročji ustroj. To bi bila najvažnejša vodila pri hranitbi otrok z kravjim mlekom. Ako otrok ob kravjem mleku ne dozoreva dobro ali pa, če mleka v dositnej množini dobiti ni, — potem se je posluževati drugih surogatov. Najbolj priporočljivi so: Biedert-jeva smetana, š v i e ar s k o zgoščeno mleko, Li e b i g-ejeva juha, Löfflund-jeva otročja hrana, Nestle-jeva moka za male otroke in še več drugih. — Vsa ta nadomestila naravnega mater, mleka so za naše pri- prosto ljudstvo le problematične veljave: zato se tudi ž njimi daljo pečali ne bomo. — Nekateri otroci, — osobito prav slabotni — dobro se počutijo in izrejajo z mesno juho, toda brez vsakega sočivja. To nadomestilo si uže tudi naš kmet lahko omisli. — Pri prav slabih otročajih je vedno dobro v povzdigo njih telesnih močij dajati jim na dan po 1—2 kavni žlici kakega močnega in sladkega vina, kakor so: Malaga, Tokajec, Madeira i. dr. To, kateri .surogat da prija kakemu otroku, odvisno je od njega individu-valitete, pri čemer pa naj se zmirom izvedenca, torej zdravil ika-veščaka za sovet praša. Glavna stvar za dobro rast in p r i m e r e n ra z v o j o 1r o k a pa je in ostane — istočasna najskrbnejša obča goja. A. Gradišnik. —----»—-- Leopold Volkmer, veseli pevec Slovenskih goric. dr. Jožef Pajek. (Dalje.) Dasiravno je bil Volkmer takrat že 73 let star, je vendar vsa pisava jako čista in lepa. Zbirka obsega 87 številk in na koncu „Kazavec" po abecednem redu. Oblika knjige je podolgovata osmerka in broji 102 strani. Leta 1836. je izdal Anton Murko Volkmerjevo pesniško zapuščino pod naslovom: „Leopolda Volkmera, pokojnega duhovnika Sekavske školije fabule ino pesmi. Spravil in s kratkim Volkmer'vim življenjom na svetlo dal Anton Janez Murko. V Gradci. Na prodaj v Fr. Ferstl'vi knigarnji, Janeza Lovrenca Greinera. 1836." 8", 148 strani. Obsega pa to izd an je 61 fabul in 12 posvetnih pesni. Prečastita gospoda, častni kanonik Marko Glazer in zlatomešnik Valentin Vraz, sta mi pravila, da -je zapustil Volkmer lepo .vezano knjigo z zlatim obrezom, ki je obsegala cerkvene pesni za vse praznike in nedelje celega leta. Misli je zajemal povsodi ali iz evangelija ali pa iz berila. Iz le zbirke je gotovo vzeta pesen za drugo nedeljo po svetih treh kraljih, katero nam je v prepisu ohranil pokojni gosp. Anton Stranjščak, in ki se prične z besedami: „Vino v Kani dnes tali * Pri ženitu-vanji". Nekaj se je pri skladanju teh cerkvenih pesni gotovo oziral na že preje imenovano knjigo „Geistliche Gesanger. .. Olagenfurt. 1750". Tudi vže prejo omenjeni zbirki, pisani 1805. leta se nahaja pesen „Vino v Kani...." pri II. nedelji po svetih treh kralj. Razun tega je tudi zapustil ves krščanski nauk v ličnem rokopisu, ki je pa tudi izgubljen. Tako mi je pripovedal preč. g. kanonik in zlatomešnik Glazar 14. maja 1883. leta. Volkmer je celo še v starih letih hranil vse pismene naloge, koje so mu morali njegovi učenci izdelovati. Kar jih je bilo pisanih od škofa Zimmermanna,( mu nje je g. Glaser svoje dni k sv. Andreju na Koroško odposlal. Pri sv. Vrbanu se hrani v književnej zapuščini Volkmerjevej majhen listič, na katerem beremo sledeče latinske vrste, pisane od Volkmerjevo roke. Saeerdos Nauta. „Doctrina, et pietas sunt sors tua certa, Saeerdos! His oyes tecum tutus ad astra vehis. Si doctrina deest, sine remo nauta vocaris; Nautaque, si pietas, dieeris absque rati." To je bilo gaslo ali navadni izrek Volkmerjev, ki nam pove, da je duhovnik, kateremu manjka pobožnosti in učenosti — podoben kmetu, ki nima ne pluge ne brane. Nekaj sledov o Volkmerjevi književni zapuščini najdemo v Danjkovej knjigi: „Sto ino petdeset posvetnih pesmi ino dvesto vganjk med slovenskim narodom na Štajarskim", in sicer v drugem predgovoru, na str. VII, kjer beremo: „Na povelenje sekretera igranjske družbe, nizo-esterajskega kralii-vanjskega svetnika, gospoda Jožefa od Sonnlaitnara sem tiidi jaz ne nikakega triida maral, naše Slovenske narodne pesmi, tak dobro pobožne, kak tiidi posvetne, zred pevoglasi, kere je Andraš Šef spisal, spraviti, keliko potrebno, pobolšati, ino na zgorah povedano igranjsko driižbo poslati. Vsim, keri so mi pri totemi pesmospravlanji bili na pomoč, rečem mojo dužno hvalo, posebno diihovnetni Antonji Korošaki, keri so mi vse Volkmajarove pesmi y roke spravili, ino kere sem, koliko njih je cesarsko kralovsko predno pregledišče knižno dovolilo, tiidi vu mojo zbirko vzel". Primeri štev 1: Kmetički stan; štev 79: Napitna pesem; štev. 107: Hrast. štev. 108: Podert hrast; 119: Pesja tenja; 120: Skopi pes; 123: Jünec, 141: Rak. — Kakor se mi je iz Središča poročilo, so dediči Šefovi njegove napeve k Volkmevjevim pesnim sicer dolgo hranili, a zdaj je vse izginolo. Dostavek. Mat. Ant. Relkovirf, kapelan v Brodskem polku, spisal je razun drugih knjig tudi „Esopove fabule za slavonsku u školu hodedu dieu. U Osiku 1804, u 8. str. 144." Z bakrorezi. Mogoče, da je Volkmer tudi iz te zbirke kaj zajel; ker nisem mogel knjige dobiti, tudi o tej stvari ne morem nič gotovega izreči. Leta 1844. je Ignacij Čivid Rohrski izdal v Karloveu: „Basne in kratke pripovesti od različnih klasičkih spisateljah iz latinskog, francezkog, ne-mačkog i našeg jezika skupljene". Mislim, da so med njimi gotovo tudi Rel-kovičeve; ko sem nje pa primerjal z Volkmerjevimi, nisem našel nič podobnega razun onih, ki so zajete iz tujih virov. Le „Iz službe poterani kurjak", na str. 19. čivirfevega izdanja je celo podoben Voikmerjevej basni: „Vuk ali odvzeta služba". Volkmerjeve basni in pesni. Opomnja. Vredil sem posamezne številke z ozirom na vire, iz katerih sem nje prepisal, in sem nje postavil celo v tistem redu, v katerem sem nje tam našel. Prvo mesto zavzema Volkmerjev rokopis „Zmes", v katerem se nahaja 37 številk posvetne vsebine. Na drugo mesto sem postavil one dve posvetni pesni, koji je Volkmer sam 1. 1807. v posebnej knjižici natisneni izdal. Za njima slede basni in pesni iz Murkovega izdanja, kolikor jih ni že na prvih dveh mestih na vrsto prišlo. Na strto mesto bi rad postavil cerkvene pesni, ki so posnete po rokopisnih virih, izmed katerih je nekaj lastnih Volkmerjevih, in po natisnenih knjigah, iz katerih sem posnemal zopet vse po onem redu, po katerem so bile knjige natisnene. Za naslovnim nadpisom sem povedal, od kod da je Volkmer snov zajemal, ali koga je posnemal, oziroma, kdo da je že pred njim o istem predmetu pisal, in kje da je Volkmerjeva pesem prepisana ali natisnena. Štev. 1. Siniea ali kaštigana prevzetnost. Po Volkm. rokopisu „Zmes", str. 1—4. Murkovo izdanje št. 3., str. 6—8. 1. Siniea na košati * Bukvi tam sedi, * No dugi čas si krati * S svojmi vižami: * Zdaj pejti se navoli, * Zmekne bukoyeo * Iz veje, no na stoli * Terdno kluva v njo. 2. En jastreb obletava * Boršte, da bi rad * Si froštukla priprava; x Kajti 'ma velk' glad * On sliši, da gdo kluka, * Misli: gdo si ti? * Na bukvo dol poluka, * Vtiča zagledi. 3. Pečenka si ti moja, * Tak si mož guči, * Kak bukevca je tvoja ; * Ne sem sit, kak ti. * Peroti vkup nabira * K bukvi dol vstreli; * Pa goša 'mu zapira * Stezo k vtičeki. 4. Siniea, y goši skrita, * Glasno se smeji: * Si, jastreb: se našita? * Sedi dol no spi! * Iz moj'ga perja štelo * Boš prav mehko 'mea: * Dopuna si si želo, * Kak si 'meti htea. 5. Krez toti špot siniee * Jestreb se jezi, * On razpre perotnice, * Hitro odleti. * Siničji špot, kak kisli * Hren, 'mu stopi v nog, * Leteč na višo misli, * Kak bo vtiči kos. 6. Ne dauč od bukve verta * Oreh veverea: * Lupina je predrta, * Jedro jesti 'ma; * Ja, ja! pa oreh smukne * Veverei spod nog: * Siniea se za-sukne * Trikrat na okrog. 7. Zleti, no oreh zgrabi: * Jastreb vidi to. * Na njeni špot ne zabi, * Smrt to njena bo. * Sedeč na velkem hrasti, * Z vrha se spusti, * No strašno s klunom hlasti; * Jeza v njem gori. 8. Sinico zgrabi, gnavi, * Trga no vmori: * Zdaj, zdaj, čemerno pravi, * Zdaj se mi smeji, * Zdaj prišlo je na mojo, * Kak sem reka pred: * Siniea! Meso tvojo * Gnes bo moja jed. 9. Siniea k svoji škodi * Nas vuči čednost. * Brez straha ti ne bodi, * Misli na slabost. * Je keri bia z nesreče * Rešen prvokrat, * Jaz bom, naj to ne reče, * Rešen vsakokrat. Štev. 2. Brumda ali po ver že ni rat. Po Volkm. rokopisu „Zmes", str. 5—6. Murkovo izdanje; str. 79. štev. 51. ' Rokopis Jakoba Košarja, (roj. 1814. leta v Slabtineih. f v Gradcu 1846.) štev. 68. 1. Ne lažern, ne! da enkrat pozna sem * Visoke časti vrednega človeka, * Ker je, da jaz resnico vam povem, * Od velke zob-bolezni skoro steka. 2. Celust je z robcoin skoz ovito 'mea, * Kak so povite v mrazi stare babe: * Zdaj zob je špota, zdaj sam sebe klea, * Zdaj regeta glih, kak v kaluži žabe. 3. Je boločina henjala en čas, * Dve brumdi si na zobi je nastava. * No z njimi igra: toti glas * Naj lepši je, si misli njegva glava. 4. Kak mesec, da je pun, rad obtemni, * Tak zapusti biumdasa vsa ljubezen * Do brumd, či ga zob drugoč boli, * No si ne zna odpraviti bolezen. 5. Jaz pridem enkrat, no dam njemi rat: * či češ od zob-bolezni rešen biti, * Tak vrži brumde proč, moj lubi brat! * Je ne bol brumd, kak zobi, se znebiti? 6. Železo zobi je kaj drevi gož; * Gož drevi skorjo gloje, no odere, * No nači vzeme brumda zobi loš. * Ne bodi, lubi brat, ne bodi druge vere! 7. Smeječ mi pravi: guči, brat, kaj češ, * Jaz brumde glas več, kak zobi. lubim. * Tak gvišno ja ti denog to ne veš, * Da z brumdami si moje zobi gubim. Štev. 3. Kositva ali prazen strah. Po Volkm. rokopisu „Zmes", str. 7—11. Ova smešnica še ni bila nikde natisnena; prepisano sem jo našel edino le v Košat jevej zbirki, in sicer pod številom 67. Volkmer nam v zabavljivej pripovesti pravi, kako se je Kranjcem na Ogrskem godilo, kder so upali veselega življenja pa bogatega- plačila, a — nekaj je vmes prišlo. V „Zvonu" od leta 1882. na str. 259. se bere tale mičen pogovor med Mihom Premcem, njegovim očetom in pa tovaršem Jurijem. „Vi še ne veste, kaj se pravi živeti" reče nekega popoludne Miha oblastno očetu in Juriju. „Ce se najeste soka pa zabeljene kaše, pa že mislite, da se vam dobro godi; kaj ne? Doli pa na Hrvatskem, najslabše, kar smo jedli, bili so žganci. In kaki žganci! Kar plavali so v maiti. A tam jih malo drugače delajo, kakor pri nas. Tukaj jih kuhate, kakor krompir in na skledo za osem mlatičev prideta dva ocvirka; tain pa kar kotel na ogenj, noter pa masla cel lonec, v maslo pa žgancev namečejo. Kadar so ocvrti, pa na mizo, gledajo pa tako lepo iz maščobe, kakor žabe iz mlake." „Kakor žabe, praviš?" čudi se Premec. „Naj me vzame, kdor hoče" zatrjuje Miha, „če jih nismo ravno tako iz sklede lovili, kakor žabe. Pa to je samo jed; a denarja, Jurij, tega smo pa imeli! Da se ne bom nič lagal, do krajcarja ne vem povedati, razumeš, ampak v okroglem številu: kakor rezanice ga je bilo". Tako „Zvon". Mislim, da ga ne bom razdrl edinstva našega razcepljenega naroda, če to zabavljico med svet poženem. Vsaj nam Štajercem in Korošcem kranjska narodna pesen tudi ne prizanaša, pa jej le nič ne zamerimo, če poje: „Turku pisal je Adame * Siska vrli gospodare; * Nočem z lepo se podati, * Nočem tudi glave dati; * Hočem rajše se braniti, * Siski poglavar še biti: * Se mi bodete kesäli, * Kranjcev niste še poznali". * — Kaj mi jame zdaj Adame, * Siska vrli poglavare? * — Piše liste, da povelje, * Nest je reče v tri dežele: * V Štajersko, Koroško, Kanjsko, * Lepo zbornico Ljubljansko, * Da je prišel turški blisek, * Da nam hoče vzeti Sisek. * Štajerci so list prebrali, * Grenko kislo se držali, * Tresli vsi se 'n omag'vali, * Ker Turčina so se bali. * List bel tud' Korošči brali, * Z eniin glasom pa vsi d'jali: * S Turkom noč'mo se .vojsk'vati, * Kaše vrele ne pihati. * Turek ima vel'ke hlače, * Dolge, dolge pa mustače; * Bi vratove naše vgledal, * Kdo ve, kaj bi nam povedal?". — Torej brez zamere ! (Dalje Pr'h ) ---- Ritmične in ritmično-metodične vaje v zvezi se poučevanjem pesmi po posluhu. (Praktičen poskus, prosto sestavljen po Weinwurm-ovem navodu.) Učitelj. Kako pravi ura? (Tik tak); Povej mi to dvakrat zaporedoma prav enakomerno! N ! Še ti! Uč. Zapiši „Tik tak" na šolsko tablo! — Kolikokrat si zapisal? Zapiši petkrat zaporedoma! Beri sedaj! 12 112 Tik tak tik tak 12 112 tik tak I tik tak 1 2 tik tak Berite vsi! — Da bomo to lagje pregledali, naredim za vsakim „tik tak" navpično črto. Prostor od jedne črte do druge imenujemo jeden predalček! Koliko predalčkov imamo tedaj? Sedaj boste brali še jedenkrat in to tako, da boste z roko tudi kazali. — Levo roko denite na klop, a desno do komolca naslonite k prsim ; s spodnjim delom boste pa mahali in sicer tako, da, kadar rečete „tik" mahnete navzdol, a kadar rečete „tak" mahnete kvišku! Tako! poskusi sedaj ti! Ti! Vsi! Kolikokrat ste mahnili navzdolu? Kolikokrat kvišku? Zakaj? Namesto besedic „tik tak" lehko rečemo: „jedna" „dve". Kaj bomo rekli namesto „tik"! (1) in mesto „tak"? (2). Kako bomo mahnili, kadar rečemo „jedna"? Kako, kadar rečemo „dve"? .laz zapišem tedaj nad besedico „tik,,: štev. 1 in nad besedico „tak": štev. 2! Taisto tudi v 2., 3., 4. in 5. predalčku. Beri sedaj to se številkami in mahaj z roko, kakor sem povedal! N ! Vsi i Sedaj bomo pa besedici „tik tak" popolnoma opustili, in jas naredim na tej vodoravni črti mesto „tik" jedno piko in mesto „tak" zopet jedno piko. (Se naredi.) 1 2 1 2 1 2 1 2 1 2 -•- -•— • • e— Katero besedico nadomestuje prva pika? (tik). Katera ševilka stoji zgoraj nad besedico „tik"? (št. 1). Tedaj naredim tudi nad to piko štev. 1! Katero besedico nadomestuje druga pika? (tak). Katera številka stoji nad besedico „Tak"? (št. 2). Tedaj naredim še nad drugo piko štev. 2. Potem naredim to navpično črto, in ker se v drugem predalčku ponavljati isti dve besedici, naredim tudi tu dve taki piki in zapišem nad prvo štev. 1., nad drugo štev. 2. Ravno to velja za tretji, četrti in peti predalček! Sedaj bomo pa to brali! Na jedno mahnete z roko navzdol, na dve kvišku! Kolikokrat bomo to storili? Zakaj? Poskusi A! Še ti B! Vsi! Da se ritmični čut posebno utrdi, naredi naj učitelj pod prvo vrsto še dve drugi tudi s 5. predalčki, katere potem otroci do konca brez prenehljeja bero, a učitelj naj jih spremlja na goslih z melodijo enakega ritma. U. Vi ste vedno z enakim glasom brali. Sem tudi jaz vedno e n glas igral? (Ne, več glasov.) Slišali ste tanke in debele ali visoke in nizke glasove. Poskusimo še enkrat! Učitelj igra na gosli. Učenec poje za njim. Ti si zapel jeden glas — več glasov — jednega prav nizkega, jednega p raz visokega. — Jeden teh je glo-bokeje, drugi višji. Kateri je globokeje, prvi ali drugi? Cujte igral vam bom ta glas še jedenkrat! Zapoj ga sedaj ti na besedico „la" ! Zapoj ga dvakrat zaporedoma: Še ti! Vsi! Pomnite otroci, da sedaj vsaka teh pik pomeni jeden tak glas, kakoršnega ste ravnokor peli. Sedaj ga boste pa tolikokrat zapeli, kolikokrat stoji na šolski tabli zapisan! Kakor vidite je tu pet predalčkov; Vsak predalček ima dve piki, za vsako piko bodete jedenkrat ta glas zapeli! Kolikokrat ga bodete tedaj zapeli? Kadar pojete prvi glas, mahnete z roko na vzdol, kadar pojete drugega, mahnete kvišku. — Poslušajte, prvi poskusim jaz! Poskusi sedaj ti' Zapojte vsi 1 Vsem vam je znan pregovor, ki pravi; Rana ura, zlata ura! (Pomen se razloži.) Sedaj bomo pa ta pregovor izgovarjali na ta glas mesto besedice „la". Zapisal vam ga bom pod te-le pike.*) 1 2 1 2 1 2 1 2 •—• -•- • - • • ra - na u - ra zla - ta u - ra Pod prvo piko zapišem prvi zlog, „ra" pod drugo, drugi zlog „na" itd. Tudi zdaj boste z roko mahali: kadar rečete „ra" mahnete z roko navzdol, a kadar rečete „na" mahnete kvišku. — Enako v 2., 8. in 4. predalčku; petega zbrišemo, ker ga n6 potrebujemo. Poslušajte tedaj! Zapoj ti! Vidva! Vsi. — Učitelj spremlja na goslih. Po končanih teh predvajali napiše naj učitelj na šolsko tablo besede pesni „Po šoli". (Slavček I. stp. štev. 2). 1 2 je - mo, 1 2 sti; — 1 2 je - mo 1 2 li. — (Razlaga). Navadno po šoli molimo, včasih pa tudi pojemo. Molimo ali pojemo pa zato, da se Bogu zahvaljujemo za prejete nauke. Pesmi po šoli so tedaj take, da nadomestujejo molitev. — Sedaj bomo videli kaj nam ta pesem pove. Beri prvo vrstico! Komu pojemo slavo? Besedica „Ti" pomeni tedaj Boga. Beri drugo vrstico! „Z nami" pomeni tu učence. Tedaj, kakor učenci Boga časte, časti naj ga vsakdo. Beri tretjo in četrto vrstico! Zakaj dajo učenci Bogu hvalo? Za vse, kar so se lepega naučili; učenci so hvaležni. Sedaj pa pazite, bral vam bo m to pesem še enkrat (učitelj bere naj ritmično naglašeno). Beri sedaj ti! Vsi! Hočem vam jo tudi zapeti! (Učitelj naj 1 2 1 2 1 2 Več - no sla vo Ti po- 1 2 1 2 1 2 Z na - mi naj Te vse ča- 1 2 1 2 1 2 Hva - lo Te - bi vsi da- 1 2 1 2 1 2 Za vse, kar smo sli - ša- *) Učitelj piše naj pod ono pike, katere je naredil v prvo na šolsko tablo. Jaz jili naredim zaradi več« jasnosti še jedenkrat. Pisatelj. jo zapoje ali pa igra na goslih). Da se jo boste lagje naučili, peli boste naj-pred prvo vrsto. (Se igra). Poskusi ti! Vsi! Poslušajte, igral vam bom drugo vrsto! Zapoj! Sftipojte obe vrsti! Sedaj bom igral tretjo vrsto! Zapoj! Vidva! Vsi! In sedaj četrto vrsto! Zapoj 1 Vsi! Še enkrat vso pesen! Poskusili bomo še enkrat brati, in sicer tako, da boste tudi z roko mahali. Da bo to tem lagje. razdelim pesen v predalčke. V vsak predalček denem dva zloga! Katera zloga prideta v 1., 2., 3., itd. predalček? Katero številko lahko zapišemo nad prvi zlog? Katero nad drugi? Kako bomo mahnili, kadar izgovorimo prvi zlog, nad katerim stoji številka „jedna"? Kako, kadar izgovorimo drugi zlog, nad katerim stoji številka „dve". Kako bomo mahali pri zlogih „sti" v drugej in „li" v četrtej vrstici? Zakaj? Beri sedaj ti! Vidva! Vsi! No, ker ste sedaj dobro brali, boste tudi lehko peli in z roko mahali. Le pomnite, da vselej na prvi zlog mahnete navzdol in na drugega kvišku. Za-pojte sedaj tako ! S početka naj učitelj z otroci vred poje in z roko taktira, pozneje, ko se je ritmični čut pri njih že vdomačil, spremlja naj jih na goslih. H, Podkrajšek.*) . -«s*- ' ... - f. Književna poročila. „Vrtec", časopis s podobami zaslovensko mladino, prinaša v drugi številki naslednje zanimljivo berilo: V. Škoda: Lipa pri starem gradu (pesen); Iv. T.: Ku.m pripoveduje; Ksaverij: Čarovnica ali solnčeva sestra; Pobožni otrok; Belski: Srajca zadovoljnega; Dimnikar; Sanje; Gostoljubnost pri Slovanih ; Pred Bogom smo vsi jednaki; Otroci, usmilite se ptičev: Gašparjeve zabave; Listje in cvetje; Raznosti. — „Vrtec" izhaja 1. dne vsakega meseca, in stoji za vse leto 2 gld. 60 kr.; za pol leta 1 gld. 30 kr. Naročnina naj se pošilja vredništvu „Vrtčevemu", Mestni trg št. 23 v Ljubljani. — Mi prav toplo priporočamo ta istinito izborno vredovan in zanimljiv list v obilo naro-čevanje. ■__ Mej mnogoštevilnimi nemško - literaričnimi novostmi, koje nam je prineslo preteklo leto, zavzema vzlasti nova, druga izdaja 0. S p a m e r-jevega illustrov. „Konversations-Lexikon-a" odlično mesto in je vredna splošnega zanimanja. Otvoriti delo, katero obsega vse človeške vč.de in znanje v tesnem okviru pa v lahko razumljivi obliki, založniku ni bila lahka naloga, a kolikor nam priča do sedaj obelodanjeni del — v kratkem bode s 24. snopičem I. zvezek dvoršen — se je izdajatelj njene izvršitve z redko spretnostjo lotil. Po popolni prestrojitvi in znatnem razširjenju prejšnje (prve) izdaje, po točni preciziji posameznih člankov, vzlasti pa po bogati prikladi pojasnovalnih podob in zemljevidov (čez 6000) predstavlja se nam delo v popolnoma novi podobi, in — stoječ na vrhuncu časa — zadostuje pač vsem tirjatvam, ki se zamorejo staviti do takega ali sličnega podjetja. Tudi glede zunanje oblike založnik ni skoparil. Papir in tisek je lep, in cena — 200 snopiče v a<30 kr. — se je le z ozirom na mnogobrojno naročitev tako nizko postavila. *) Prosimo še večkrat kaj. Vredn. Mi temu podjetju, ki je pri današnjem teženju po izobraževanju postalo za vsakega neizogibna potreba, in pri eegar izvršitvi se udeležuje veliko število slavnoznanih strokovnjakov in umeteljnikov, želimo, da ^e prav izdatno razširja. ' „Schule und Hans" imenuje se časopis, kojega izdavata vadniška učitelja na dunajskem „Pädagogium "-u, J. Eichler in E. Jordan, in kateri je nastopil 1. dne januvarja t. 1. svoj II. letnik. Ne moremo si kaj, da opozorimo ličitelj-stvo naše pa tudi nemškega jezika zmožne skrbne stariše na to literarieno prikazen. List prinaša podučljive članke o duševni in telesni vzgoji, pogovarja način, kako se naj učencem pri učenju pomaga, objavlja one postavne določbe, katere je treba vedeti ysem starišem, ki imajo otroke šolske dolžnosti, pojasnjuje vse stvari, ki se tičejo šole, ponka in vzgoje ter prinaša kritične pogovore o časopisih za mladino in knjigah splošno naobrazajoče vsebine, novele in pri-povedovalne snovi za otroke itd. :,!■'. i Iz tega kratkega obrisa njegove vsebine se jasno vidi. da ta časopis vte-gne ustrezati nujnim potrebam in biti mnogim starišem, kateri se količkaj brigajo za duševni in telesni razvoj svojik otrok, potreben in zanesljiv svetovalec. Izvanredno nizka cena (2 gld. za celo, 1 gld. 10 kr. za pol leta) omogoči vsakemu, da poseda ta res dober in v tej osnovi dosedaj edini časopis. — Izhaja 1. in 15. vsakega meseca, naročuje se pa nanj pri opravništvu „Schule und Haus" (III. Reisnerstrasse 2 in Wien). „Ljubljanskega Zvona" drugi letošnji snopič obsega to-le vsebino: 1. G o raz d: Zadnja večerja. Balada. — 2. Dr. Fr. Detela: Veliki grof. Zgodovinski roman. (Dalje.) — 3. J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. 22. Pod hruško. — 4. J. Trdina: Vinska modrost. II. Poglavje. Uganke. — 5. Iv n Šubic: Nekolike črtic o krvi naši. (Konec). — 6. Iv. Trinko: Pesmi beneškega Slovenca. — 7. A. Funtek: Po zimi. Pesem. — 8. Fr. Wiesthaler: Slavni Slovenci. L Dr. Jakob Zupan. — 9. Alfonz Pirec: „Jour-fixe". — 10. A. Fekonja: Uplemenitev Teharčanov in njihovega plemenščina. — 11. Janko Kersnik : Agitator. Roman. (Dalje.) 12. Ivan Franke: Umetniške starine na Gorenjskem. (Dalje.) — 13. Književna poročila: II. Dr. K. Štrekelj: Slovenska slovnica za srednje šole. — 14. Slovenski glasnik: Nove knjige slovenske; Karol Rudež j; pogled na cerkveno književnost slovensko leta 1884 (dalje); književno naznanilo; gramaticke zaklady jazyka slovinskeho; književnost hrvaška; novi grobovi; popravek. — 15 Janko Kabin: Šah. — „Ljubljanski Zvon" izhaja v mesečnih po 4 tiskovne pole velike osmerke obsežnih zvezkih, ter stoji za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. «u»- Narodno blago. XXXIX. Pravljice iz Slovengraškega okraja. Zapisal Fr. V. 3. Kako je nastal,.Holmec" in zakaj so stavili na njem cerkev? Ko je bilo jezero Mislinjske doline odteklo, nastale so po dolinici hiše in cerkve, kar pa je hudega duha zelo jezilo, kajti bal se je, da bi ljudje pre-pobožni postali. Hotel je prekopano vejo Pohorja zopet zadelati; ljude in cerkev naj bi zopet voda poplavila. Gotov si svojega vspeha, pravi nekemu duhovnu, kaj je namenjen storiti. Z duhovnom napravita stavo in sicer: ako bode duhoven prej sv. raešo opravil kakor on svoje delo izvršil, izgubi zlodej in ne sme doline zadelati, ako pa ne, pa mu slobodno njegovo podjetje. Stava obvelja. Hudi gre na bližnje Pohorje, odčesne največi vrhunec in ga zavali proti jugu, zato da bi tudi na tej strani bolje zakovaril. In to je današnji hrib Turjak; Se drugi kos hriba nese v dolino in po dolini naprej, da bi ž njim na severu zastavil odtok vode Mislinje. Ze je bil blizu prekopa, a v tem trenutku je tudi duhoven že opravil sv. opravilo. Hudi duh je stavo izgubil. To ga tako vjezi, da kos hriba sredi polja zažene. In to je Holmec pri Slovengradcu. Ljudje pa so v zahvalo, da jih je Bog rešil tolike nesreče, sezidali na Holmcu Mariji Devici posvečeno cerkev. Tudi na Turjaku, pravijo, je bila nekdaj sv. Zibrtu posvečena cerkev, kojo pa je baje kruti Turek razdjal. -,--—---- Dopisi. Ljubljana. (P o t r e b a u s t a n o v i t v e n o k a t e r i h m e š č aln s k i h šol na Kranjskem ) Novela z dno 2. maja 1S8S in ministerka naredba z dne S. jun. istega leta svojo pozornost posebno na meščanske šole obračate ter dajete tej tako obliko, da se bode ona v prihodnje v vseh naših kronovinah močno razvijati mogla iu so bode gotovo tuli to storilo. Tudi za našo Kranjsko nastaja prevažno vprašanje", ali naj bi se tukaj nekatere meščanske šole ustanovile; ali bi bile dovdlj koristonosne za občni blagor, in slednjič, ali bi imele dovolj obiskovalcev ? Preiskujmo v ta namen razmere današnjega študiranja na naših srednjih šolah in žive potrebe in koristi, katere naše prebivalstvo od študiranja v obče in posamezno zahteva. Zato sledimo naši • učeči se mladini po njenem ustopu v srednje šole do nje polnoletnosti ali do odraslosti. Pri primerjanju posameznih poročil srednjih šol na Kranjskem, čo nekatere letnike pregledujemo, sprevidirno, da je njih obisk leto za letom mnogobroj-nejši., Akoravno pa imajo vse dovolj obiskovalcev, je vender v tej zadevi ljubljanski gimnazij še najbolj preskrbljen, in iz razmer, ki se tukaj prikazujejo, katero se v največi meri vidijo, lahko zaključimo, da se tudi na drugih naših srednjih šolah, dasi v manjši meri, jednako godi. Namreč, v tem, ko v prvi razred omenjenega zavoda 150 do 170 in še več dijakov vsako leto vstopi, se to število v preteku nekaterih let pri stopanju v višje razrede skrči na polovico, tretjino, četrtino. Ali je to za naše razmere koristonosno in prav, če se na naših srednjih šolah število njih obiskovalcev v takem razmerji krči? Ali ima ta ogromni izstop dobre ali slabe posledice? Ati bi se ne dalo v slednjem slučaju takim dijakom, ki oči vidno iz različnih razlogov ne bi smeli na srednje šole, z drugimi zavodi pomoči? Kaki so razlogi, da dandanes vsi stariši, kojim njih materijalno stanje količkaj dopušča, svoje sinove tako radi na srednje šole, osebilo na gimnazije pošiljajo, kaj hote doseči in v koliki meri se jim njih namen posreči? Mnogo vzgledov spodbuja stariše, da želijo svojo sinove pustiti študirati. Opazovali so pri svojih sosedih ali pri uže v dejanski službi stoječih uradnikih, da morejo pridni, talentirani dijaki s pomočjo stipendijev in po blagosrčnosti imovitih ljudij, kjer si lahko mnogo zaslužijo, ne da bi od doma preveč podpore potrebovali, po preteku studijskih let si kmalu do dobrih državnih ali privatnih služb pomagati ali si na drug način svojo eksistenco povoljno osigu-riti. Zato bi radi tudi svojim sinovom jednako dobro pomagali. Pri tem pa ne vedo ali ne pomislijo zadostno, kolikim mukam in trudu svoje sinove razpostavljajo, da je le močna volja in trdno zdravje v stanu, kaj takega prestati ter da je mnogo dijakov, koji pri tem zaradi mnogih zaprek onemorejo, in da se ravno tako njihovim sinovom pripetiti znä. Troškov poprej ne preračunijo, ki jih bode studiranje veljalo, in ne primerjajo svoje dohodke z njimi; tudi to razmerje v poštev ne jemljö, da je dandanes uže težje postalo, precej po dovršenih študijah s plačo dotirano službo dobiti in da bode to v prihodnje še težje. Lehkomiselno prepuste jih usodi in njenim dobrodelnim ali zlem slučajem. Velik del prebivalstva, osobito na deželi, pa želi, da bi njih sinovi zadobili nekoliko večjo omiko in popolnejšo vzgojo, kakeršno jim demača šola podaja, da bi ti pozneje mogli obrt. rokodelstvo ali kmetijstvo svojih starišev s sedanjim razmeram primernimi duševnimi sredstvi lažje in krepkeje nadaljevati. Zato jih morajo na srednje šole nekoliko let poslati, ker druži h zavodov manjka, ki bi jim bolje ugajali. Vender jim ne puste ta zavod dovršiti, ker bi se s tem dela odvadili in preveč gospodski postali. Nižja uradništvo po vsej deželi raztreseno s komaj tolikimi dohodki, da zamore skromno, največkrat z mnogimi glavami obdarovano rodbino pošteno preživiti, mora tudi gledati, da svoje sinove h kruhu pripravi. Jednega sinka bi zamogli še v tujem kraju vzdrževati; dveh ali pa več, nikakor. Ako bi studiranje samo dve ali tri leta trajalo, zamoglo bi počasi jednega za drugim v take zavode pošiljati; tako pa mora vse zanemarjati. In tako je na tisoč rodbin, ki bi rade svoje sinove izobrazile; nekateri imajo dovolj premoženja, da bi jih lehko izstudirali, toda njih sinovi nimajo volje za to ali pa talenta ne. Drugim materijalno stanje tega ne dopušča. Vsi pa bi radi, da bi njih sinovi vrli, pošteni in pridni državljani postali. (Konec pri h.) Iz breške okolice Poročati Ti moram, dragi Popotnik, da se mi pri nas nič več tako prijetno ne zdi, kakor je bilo nekdaj. Mestu prijateljske odkritosrčnosti, katera nas je prej združevala, .vlada zdaj nezaupljivost. Kakor Ti je znano, je naše društvo, dokler ga je tudi učiteljstvo sevni-škega okraja zdatno podpiralo, marljivo delovalo. Po razdružeuju je pa to nekdaj živahno društvo tako hirati začelo, da ga hočejo — ako ne dobi nepričakovane pomoči, — na pepelnično sredo pokopati.*) Je li je pa samo razeepljenje med učiteljstvom obeli okrajev to hiranje zakrivilo? — Temeljitih vzrokov zato ne vemo, ali dozdeva se nam, da imajo v osebnostih svoj početek. „Slov. Narod" je baje lani trdil, da to društvo nima „narodne podlage". Učitelji tega okraja, ako Vam je na obstanku in napredku zdaj umirajočega društva kaj ležeče, zdramite se in pokažite, da niste še pozabili, kar ste dolžni sebi, šoli in narodu ! Do Tebe dragi Popotnik, se pa zaupno obrnem in Te prosim, spokori in pelji naše zapeljane tovariše na pravo pot! Tebi povsod čislanemu, se bode vrjelo in zaupalo, Tebe bodo vbogali !**) Upam, da mi ne odrečeš moje prošnje in da se prejšna živahnost y to društvo zopet poverile ter da ti bodem zamogel kmalu kaj bolj veselega poročati. *) Je li mogoče?! — Kaj ste pozabili, tovarši, da je le v družbi moč! Danes, ko si posameznik in celi stanovi iščejo zaveznikov, hoče se pri Vas vršiti razkolništvo?! **) Vaše zaupanje nas zelo časti, a prepričani smo, da se bode zaupljivost mej društveniko in marljivost k vzajemne«) delovanju tudi brez našo ingerence povrnila v društvo, katero je, kako nam je dnvulj znano, narodno šolsko ledino vedno prav mavljivo obdelovalo in stanovne težnja vrlo in vspešno zastopalo. Da se v tem svojem prepričanju ne motimo, ktemu — Bog pomozi., Vredn. Iz Dnnajn, 5. febr. 1885. V seji budgetnega odseka 3. t. m. interpeloval je dr. Vitez Tonkli vlado, kako je to. da se na Mariborski učiteljski pripravnici nobenega predmeta ne predava v slovenskem jeziku razun slovenščine in še ta po učitelju, ki iz slovenskega jezika ne izprašan. Vladni zastopnik Fidler odgovoril je na to, da dotične šolske oblasti še neso izrekle potrebe, slovenski poduk vpeljati na Mariborski pripravnici. Vitez Tonkli je menda s lern odgovorom zadovoljen, odgovoril vsaj ne nič. F. Ct. Novice in razne stvari. [P res vitli cesar] podaril je za šolo na Vratih na Koroškem 200 gld. iz svoje Najvišje zasebne blagajnice. [Iz c. kr. štaj. doz. šolsk. sveta.] V seji 15. dne januvarja 1885. 1. bili so po dež. šolsk. svetu na ljudsk. šolah nameščeni, kot nadučitelja: Karol D eng v Kapfenstein-u in Jože Hatle v Altenmarktu pri Fürstenfeldu; kot učitelja: Ed v. Maierl v Parsehlug-u in Lov ro Stock 1 v št. Janžu pri Juden-burgu, kot učiteljica: Aurel i a Steinhaus er na dekl. šoli v Voitsbergu; kot podučitelj: Jože Messner v Judendorf- Seegraben-u. Nadučiteljema Alojzu Schütz in Venci. Weyer se je pripoznala stalna —, podučiteljici Mathildi Neusser pa začasna pokojnina. V tej seji je dež. š. svet vzel na znanje letno poročilo o stanju štajersk. dež. meščank, šol v 1S83/4. 1.; je odobril lokalno izklučenje učenca nekega gimnazija, je rešil prošnje za pripoznanje starostnih doklad 'itd in je izrekel krajnemu šolsk. nadzorniku Franc Strutz v Deutsch-Lan dsbergu za njegovo patriotiČno in šoli prijazno mišljenje,"katero je pokazal s tem, da" je na tamošnjem šolskem poslopju v spomin na prevzvišeno navzočnost Nj. Veličanstva presv. cesarja dal vzidati marmorno ploščo, svojo zahvalo. [Nagrade za gospodarski nadaljevalni pouk] dobili so lani na dolenjem Štajerskem naslednji g g. učitelji: J. Barle v Slov. Gradcu. Jurij Bregant v Nego vi, Ignacij Cizolj na Vranskem, Simon Erženjak v g. Radgoni, Josip Horvat v Ljutomeru, V. Kocinut na Hajdini, J. Ornik v Brežicah, J. Reich pri sv. Lenartu, J. Stöger pri sv. Petru. Simon Štrenkelj v Središči, Josip Vidic v Priboldu. [J. A. Rožek-ov šeinatizem ljudskih šol na Štajerkem) je pred kratkim zagledal beli dan in ga dobivajo tisti, ki so se zanj že prej oglasili, pri dotičnih okr. pol uradih po 50 kr. komad. [Gosp. K op rimi kaj, c. kr. vadniškega učitelja in marljivega našega sotr udnika, zadel je prav britek udarec. Umrla mu je namreč po kratki a hudi bolezni soproga Pavlina v 32. letu njene dobe. [Starostno doklado] dobil je gosp. Ivan Žolnir, učitelj v Spitaliču v konjiškem okraju. [Umrl] je pretekle dni v Erfuitu obče znani pedagog in spisatelj „Praxis der Volksschule" — dr Karl Kehr, tamošnjega seminarja ravnatelj. [Nemška ljudska šola v Ljubljani] se bode tudi po sklepu mestnega odbora brez ugovora ustanovila. Mestni magistrat imii nalog, da vse potrebno ukrene, da se soglasno z naročilom c. k. deželnega šolskega sveta ta šola začenja začetkom šolskega leta 1885/86. S tim sklepom je tedaj tudi narodnim mestnim šolam odprta pot naravnemu poučevanju t. j., da se bode po vseh razredih poučevalo v slovenskem materinem jeziku, in da se bode nemščina kot učni predmet začenjala učiti namesto prvo še le tretje šolsko leto. Mestne ljudske šole bodo zdaj, kar se tiče uka v slovenščini in nemščini, veliko na boljem, kakor do zdaj, ker se bodeta oba jezika učila po naravni poti — od znanega do neznanega, od lehkega do težjega. Vsakemu svoje! „U. T." [Plača ljubljanskemu mestnemu učiteljstvu] se je vsled ukaza si. c. k. deželnega šolskega sveta s 14. jan. t. L štev. 35., in po postavi z 28. dec. pretočenega leta (dež. zale. štev. I., § 2. 1885. 1.) v mestni blagajniei koncem meseca januvarija t. 1. ustavila, ter se od 1. tega meseca nakazala pri normalnem šolskem zakladu. Mestno učiteljstvo bode tedaj od 1. febr. t. 1. svojo tvorno plačo dobivalo pri deželni blagajniei. [Šolstvo na Dunaju.] Dunaj ima 31 meščanskih in 104 ljudskih šol. Učiteljev je 1232 in 919 učiteljic; šolskih otrok je 72,312, in sicer: 35.080 dečkov in 27.232 deklic. [Imenik] šolskih oblastev, učiteljev in učiteljic na Kranjskem, bode, kakor poroča „U. T.", še ta teden donatisnjen, in se bode udom „Slovenskega učiteljskega društva" brezplačno razpošiljal. [Davek plačevati] bodo po določilu linanč. ministra od novega leta počenši morali tudi oni gg. katehetje in drugi pomnožni učitelji, ki podučujejo v neobligatnih predmetih in zato prejemajo (mesto stalne plače) le letno nagrado (remuneracijo). [Vladika Strossmayer] praznoval je dne 4. t. m. sedemdesetletnico svojega rojstva v ožjem privatnem krogu. Slovesno praznovanje pa se bode vršilo v Djakovem dne 8. septembra ob jednem s petinštirdesetletnico njegovega vladikovanja. [Francoska] lioče napraviti 24.000 novih šol, za kar potrebuje 750 milijonov frankov (nad 200 milijonov gold.) | V mestu M o vom Jo r kuj poučuje na javnih šolah 4500 učiteljev. |Š o 1 s t v'o na Kranjske m. [ Na Kranjskem je 269 ljudskih šol, in sicer : 174 enorazrednic, 51 dvorazrednic, 14 tri raz redu ic. 26 čvetero razrednic in 3 peterorazrcdnic. Mej temi je 20 nemških, 231 slovenskih in 18 sloveusko-iieniških. Šolskih otrok je 57.350. i ■ ' ----- Listnica. Gosp. J. K. v Sr.. Prijeli. Pride o priliki. — Gosp J. Sr. pri sv 31.: Prijeli, treba pa je dogovora. Kakor hitro nam čas dopušča, Vam pišemo. — Gosp. J. L. v K.. A. G. v S. in Fr. 1'. v P. Za to jitov. prepozno. Sicer pa lepa hvala. — Gosp. G. V. v U.: Pismeno. — Gosp. J. 11. v Cr.: Lepa hvala. Vse pride. Le tako naprej! — Gosp. F. 11. v S.-Prejem Vašega laskavega pisma Vam hvaležno pobotoma. Zelo nas veseli, da ste zadovoljni. Ko bi le tudi Vaši tovariši bih Vašega mnenja in nas gmotno in duševno bolje podpirati blagovolili. — Pa zakaj nam ne dopošljete tudi kak donesek? Štev. 665. TV VJ" ECA .T . Mesto učiteljice ročnih (lel na ljudskih šolah v Hrastnik:« in l >ol u, z letno remuneracijo 210 gld. pri dolžnosti, po 13 ur na teden skozi 10 mescev v letu podučevati, se v zopetno umeščenje razpisuje. Prosilke za to mesto naj svoje redno inštruirano prošnje z dokazom, da so formalno vsposob-Ijene v tej stroki podučevati, piedpisanim potem do 20. februvarja 1885. 1. pri krajnem šolskem svetu v Hrastniku vložijo. Okrajni šolski svet v Laškem, dne 22. januvarja 1885. Predsednik: Haas s. r. Izdajatelj in vrednik M. Nerat. Tiskar Ivan Leon v Mariboru.