ZA E DELAVCE V i |>; Up i«| državljani, vi se morate regi-če hočete voliti petega no->ra pri predsedniških in drugih volitvah. Brez registracije ne more prav nihče voliti. CLEVELAND, O. PETEK s* OKTOBRA 191a. 1 " , 1 '■ TT dva dneva sta še na razpolago, da lahko dobite pravico za volitve. V petek in soboto ves dan se lahko registrira od osme ure zjutraj do dveh popoldne in od štirih popoldne do »vete ure zvečer. Slovenci državljani, izkori-tite se s svojo pravico, registrirajte se, da [o volite. m Ko je Bog hotel razdreti 0 Ninive, je dejal svoje preroku: Še tri dnij, in nive bodejo pokončane! In no tako kličemo tudi nji enskim državljanom: še dnij imate, da se registri-za predsedniške volitve jr ne bo registriran, ne bo il. Registracija se vrši v pe-8. zjutraj do 2. popol in od 4, popoldne do 9 zvečer. Ravno tako se vrši Isgistracija tudi v soboto, 19. oktobra ob ravno takih urah Rojaki, državljani, tu im^te I še dva dnij priliko, da se regi-ate. Vsakemu je dana pri-ka, naj dela ponoči ali po dnevu. Do devete ure zvečer so odprti volivni lokali. Regi strirati se morate, če hočete liti. Vaš državljanski papirji vredni ničesar, če ne volite, S papirji ste dobili pravico I Volitve, s papirji ste dobili pra da lahko sami odločite, ni možje naj delajo po-in kakšne postave naj se ijo. Nihče naj ne bo za nihče se ne more zgo If, d* ni vedel, da nima da ga ne briga nič. Vsi te čas, vsi veste, kaj je tre storiti, vas vse mora brigati. kdo dela postave za vas, \ kdo vam deli dobrote, kdo ple e šibe in biče, da potem pa-o po vaših hrbtih. Sloven-državljani! registracija je jbolj važna pri volitvah. Vi I ste lahko v Ameriki rojeni, državljan celo svoje življenje, toda registrirati se morate, če I hočete voliti. Morate se regi [ strirati, tudi če ste bili letos že čkrait registrirani. Vsi na vsi v volivne lokale, no-a slovenskega glasu ne e zmanjkati. Sramota za ko smo se toliko trudili, je prišlo stotine Slovencev papirjev, če bi zvedeli, da Slovenci ne poslužujejo svo-volivne pravice! še enkrat j: Registrirajte se! Ne po-ite, da sta samo dva dneva Ne pozabite, da ne smete liti, če niste registrirani. Naj bo nobenega zaspanca med t! Registrirajte se v vaših nih lokalih 1 n ■ Naše uredništvo je vpra-111 rojakov, koga bodejo lili za predsednika pri letoš-volitvah. Izid tega vpra-je-bfr sledeč: Za Roose-se je izjavijo 62 rojakov, a Debsa 27 državljanov za Isona 18 in štirje za Tafta, torej m. Kakor se vi-! pri tem glasovanju Roose-prvi, a močnejši kot osta-a dva kandidata je socijalisf dočim so "bili za Tafta li samo štirje glasovi. Rojaki so prav uljudno mi k lepi slaivnost, ki se v nedeljo ob priliki po-| vogelnega slovenske Clevelandu. Za to se 1 velike priprave. Sedem-lovenskih društev je pri- jo udeležbo. Pred 0-se vrši lepa parada Clair in Superior ave. začne slavnost v cer-ir se pa v korist šole nostij je redkokdaj Št* videl slovenski narod, zato pa pričakujemo sedaj tem številnejše udeležbe. — Slovenski državljani so vabljeni v nedeljo, 20. oktobra ob 2. uri popoldne v Kogojevo dvorano, kjer bo govoril godrug C. Ruppel, socialist, ki kandidira za kongres-mana v 21. distriktu. — Zopet je posegla smrt v našo sredino in pobrala vsem poznanega rojaka, ki je bil delaven in skrben oče svoji družini, Franka Peruška, p. d. Mežnarja. Umrl je v mestni bolnišnici po dolgi in mučni bolezni na svojih udih. Star je bil 42 let. Ranjki je bil zvest društvenik dveh društev, ki so zgubila v njem pridnega delavca na društvenem polju, za njim pa žaluje 7 otrok, udova in dva brata. Pokojni je bil doma iz Ribnice* kjer zapušča mater, i brata. V Ameriko je prišel pred 12. leti. Bil je član društva sv. Vida, št. 25. KSKJ. in društva sv. Jožefa. Sprevod se je vršil v četrtek zjutraj. Naj v miru počiva! v— Sporočati moram našim čitateljem vest o newburski naselbini, kjer je povsod zadovoljstvo in napredek. Le nekaj je, kar ni po volji, da smrt prepogosto zahaja v našo naselbino in pobira mlada življenja, ki bi še zamogli uživati zemeljsko veselje in trpljenje mnogo let med nami. V tortk se je zopet vršil sprevod moža, ki je zapustil svojo društvo, svojo soprogo po sedem-ted^nski hudi bolezni v starosti 21 let. Zopet sem imel priložnost opazovati, kako polno-številno se je udeležilo dršt. sv. Lovrenca, št. 63 KSKJ. pogreba za svojim tovarišem. Požrtvovalnost tega društva je velika, ker vsakega brarta, ki je prem mul, sprejmejo skoro polnoštevilno na pokopališče. Gotovo je vsak član delavec v tovarni pri trdem (^[u, pa se odtrga od dela, da ^-ejme svojega ranjkega k pokoju in miru. Tako društvo zasluži, da obilo pristopajo rojaki, ker daje lepo podporo za bolezen, Jednota pa skrbi kakor mati za žalostne oboke in udove po smrti. Častitam torej dru&tvu in želim najboljšega uspeha. A. G. — Slovenska godba je igrala v sredo v mestu pri velikanski paradi, ki so jo priredili "Knights of Good Templars". Celo v angleških časopisih je slovenska godba dobro omenjena. Lepa društvena slovesnost v Jolietu. Poročila iz raznih krajev o delavskem položaju. SLOVENSKE NOVICE. Joliet, 111. Prosim vas, g. u-retlnik, da mi odmerite nekoliko prostora, • da poročam o slavnosti blagoslovljenja nove zastave dr. sv. Barbare, št. 65, ki se je vršilo 12. oktobra zvečer ob pol osmih. Cerkveno opravilo je izvršil Rev. Kranjc, ki je imel potem tudi lep govor o pomenu zastave. Z govorom so bili vsi zadovoljni. Boter je bil g. Jos. Zalar, botra pa njegova soproga. Tova-riŠŠce so bile sledeče: Jennie Dečman. Ana Mihelič, Elizabeta Sekola, Antonia Papež, tovariši pa Frank Drasler, Anton Blatnik. Filip Zivic m Jos. Matkovič. Vsem gori imenovanim se društvo prav lepo zahvaljuje za tako lep dac, ki so ga darovali, ker društvo kaj tacega ni pričakovalo. Udeležila so se tudi društvo sv. Frančiška, KSKJ. in dr. sv. Petra in Pavla, št. 66. JSKJ. Predno končam pa pozdravljam vse člane in članice društva, vam e. urednik pa želim obilo pred-plačnikov. John 2ivic, člžfti. Clinton, Ind., 16. okt. Cenjeno uredništvo. Z delom gre tukaj še precej dobro vsak dan. V mestu in okolici je kakih 18 rovov, toda ljudi je tohko, da pridejo nekateri na vrsto samo za kaka dva dnij v tednu. Zaslužek je pa .pičel. Tolej o delavskih razmerah ne morem ravno ugodno poročati. Pozdrav vsem čitateljem. Naročnik Cleveland, ko omenil and, D. R lil o Wi, Roosevelt dober. iDelavske postave. Zdravniki so mu izvlekli Jcro-gljo iz telesa. Njegov položaj je normalen. V soboto gre domov. NAPADALEC SHRANK. Ohioska delavska zveza dela načrte za delavske postave, ki se bodejo predložile posta voda ji. ORGANIZACIJA. Kriza na Balkanu. Črnogorci so zopet izvojevali sijajno zmago na Turki. Vjeli so skoro en tisoč Turkov. Turčija je sklenila z Italijani mir in bo vrgla vse svoje vojaštvo nad Srbe in Bulgare. m Chicago, 17. Roosevelt se okt. Colonel dobro počuti. Vročina je sicer nekoliko nad kj We y yeljavo z nQvim le normalom, vendar se zdravniki ne hoje ničesar hudega. Canton Ohio, ,6. okt Dr Turikj odpotlaniki iz Aten, Zofije in Belgrada so zava Ohio ima novo ustavo, ^ • Rad bi nekoliki se vrši v nedeljo v Knatrsovi dvorani ob priliki šolske slavnosti sv. Vida. Dr. "Orel'' priredi igro "Sinovo maščevanje'' ali spoštuj očeta! Kratka vsebine te igre je: Robert, posestnik Jamskega gradu, se vedno bolj čudno obnaša, vidi se, da ga tare nekaka skrivnost. Kos-mek, njegov sluga, ima nerazumljiv upljiv na njega in tiransko vlada čefc druge grajske služabnike. V gradu so se čuli večkrat pretresljivi klici in vzdihi zato je bil na glasu, tia »trasi v gradu. Domov pride Ivan, sin Robertov, dober mladenič. Oče g^ sprejme mrzlo, vendar govori včasih z njim ljubeznivo. Vtopljenega v za- . . , « , i j •• »m, da se obravnava proti na-lost ,sra dobi Peter, nekdanji: i . ...... K . i _ . - . . ' padalcu vrsi kolikor tnogoce sluga starega očeta in mu po-i T.. . .. r» j * « «j i ... Ji hitro in pravično. Predvsem pa ve. da je videl prejsn; dan , . ... ' V, strah v gradu. Ivana se prime '1" rad' »"»ranil, da se ne b. strašna sl„,nja in zahteva kiju-!u. "»P^d spravljal v zvezo s - , t> . r» m j • % • pohticno kampanjo kake stran-ce od Petra. Prihodnjo noc, , D ,. x * . J . f. „ J ke- K^1 tega je bolje, da se Chicago, i6. okt. Danes so zdravniki srečno izvlekli kro-gljo, katero j.e dobil v ponedeljek zvečer v prsa, ko g£ je natpadel neki fanatik Shrank. Sprva so se bali, da nastopi zastrupljen je krvi, toda sedaj je ta strah minil, dasi še nt popolnoma. Roosevelt bere. uiživa hrano in se pogovarja s svojo ženo in sinom, ki sq prihiteli iz Oyster Baya v sredo popoldne. Roosevel je pooblastil svoje prijatelje, da se izjavijo, naj se zanj ne bojijo, ker on ni glava naprednemu mišljenju. Če on pade, pridejo drugi na njegovo mesto, ki bodejo započeto delo nadaljevali. Vsi govori, katere bi moral Roosevelt imeti v raznih mestih tekom prihodnjih dnij, so odpadli. Ne ve se gotovd, ali bo Roosevelt letos še go črte je sprejela ohioska delav- speia popoldne poročila, da je ika zveza, ki zboruje v tem Bulgarija naznanila Turkom mestu. Prvič se priporoča, da vojsko. Ta poročila sicer še niše plačuje starim materam po- so potrjena, toda skoro morajo kojnina. Drugič se mora nare- ^iti resnična, ker iz glavnih sti postava, ki bo prepovedala mest Bulgarije, Srbije in Gr-vsakemu delodajalcu odsloviti s0 odpotovali turški posod dela delavca, ker je član laniki Brzojavka celo pravi, unije. Za tako preganjanje or- (la niso tuTški poslaniki niti za ganiziranih delavcev, naj bi bil ^^ Iiste prosili, ker so s tem delodajalec kaznovan. Država hotei5 §e bolj razia]iti balkan-naj uredi svojo lastno tiskarno, države, kjer se bodejo tiskale vse dr- ,p0d£orica. 17. oktob. Gene- — Veselo življenje je sedaj marsikje po slovenski naselbini prične obravnava šele po vo- Napadalec je sam priznal, da ščme je hotel Roosevelta ubiti. Pra-v , da se mu je prikazal ranjki MoKinley, ki je bil tudi ustre- predno gre za vedno od doma, hoče prebiti v prostorih svo- fj^j^ jih dedov. Tragično snidenje Ivana in starega grofa Jamskega sledi. Sin je dal svojega očeta zapreti že pred 20. leti. Igra je vseskozi jako zani- , " T" r J. T; j Ijen* ter mu rekel, naj gre in miva. Upamo, da pride števil- 0 . L J *>. 1 ^ 1 • • uJuije Roosevelta. To ga ie ta- no občinstvo k igri,- , ' , , ♦ r. . 6 I o razvnelo, da je Roosevelta Pripravljalni odbor, zasledoval skozi osem držav. ---*----r— Že pretečeni teden ga je ho- — Blizu New" Philadelphia tel dobiti v Chicagi in ustreli-so prijeli nekega Tylerja, ki je ti, toda množica okoli Roose-bil osumljen požiga. Tyler se vclta je bila tako gosta, da ni je že dalj časa skrival, ko je mogel blrzu. Šele v Milwaukee pa zvedel, da bo njegova že- se mu je posrečil njegov nana kmalu porodila, se je vrnil klep in je streljal na Roose-na dom, kjer se je skril. Toda velta, ko je stopil pred hote-Clevelanda. Stiska se sladko [kmalu so zvedeli zanj, in pri- lom v avtomobil, da gre govo-grozdje in peneči mošt se cedi šli so konstablerji, da ga za- rit v neko dvorano. Roosevelt po dolgih ceveh v velikanske pro. Tyler se je skril v pod- je po napadu govoril še 55 mi-trebušaste sode, da se spreme- strešje, toda ko so konstabler- nurt, potem pa je omagal, ni v rujno vince. Clevelandčani (ji začeli streljati se je udal. naredijo vedno dobro grozdje* zato pa tudi priporočamo ro- že odpoklicani. Turčija zahteva od balkanskih držav, da prosto njo odpuščena za predre nost in nesramnost, ker se upirajo TurčjjL Položaj je skrajno kritičen, in vsak Čas se vname lahko najbolj krvavo klanje po Evropi. svojim krščanskim vojakom. V Evropi ima same mohamedan-ce, dočim morajo krščanski vojaki opravljati v Mali Aziji gamizijska dela. London, 16. okt. Včeraj je bila podpisana mirovna pogodba med Turki in Italijani, ki se je vlekla že nekaj mesecev. Vojska med obema deželama je torej zaenkrat končana. Turška vlada ima torej sedaj prijiko posvetiti vso svojo pozornost vojski na Balka- žavne stvari, kakor tudi knjige ral Martinovič je dobil v svo-'nu. Zajedno je pa odpoklicala »a ucp eni* nn flriaui O h in < «i , it___•« i •_________I__M. ___t i _ n______, •« za vse šole po državi Ohio. j0 ob|ast goro Murič, kjer so Nadalje naj se preorganizira imeli Turki ,utrjeno postojan-državni oddelek za nadziranje tovaren in delavnic. Sicer ima Podgorica, 16. okt. Crnogor-Ohio sedaj več takh nadzor- ci s0 dohiij v sv0j0 obiast trcj. nikov, toda razmere v tovar- njavo Berano, kjer so se bori-nah sg take, da je neprestano jj deset dnij. Ujeli so sedemsto na tisoče delavskih življenj v turških vojakov, vzeli so Tur-nevarnosti. ^om štirinajst trdnjavskih to- Na konvenciji je več dobrih pov veliko živila, katerega ze-delavsikih zaigovornikov in pri- lo potrebujejo, pa tudi mnogo čakuje se veliko uspeha. Gla- streljiva. Srbi, katerih mnogo vna stvar pa je, da pridejo v pr00 V gotovini v priporočam jn tam izkrcati turško armado za jakom izven mesta in po drugih državah, da se obrnejo na je je žena porodila, toda pri- ni. Pri tej priliki se bo določi- «'i pa New York Bank Draft slovenske gostilničarje v Cle-j nesla je na svet mrtvega otro- la podpora revnim slovenskim ^ - .JfJRAWK JAK ser velandu, ki delajo vino, Če ho- ka. ki je imel krcjgljo v glavi, otrokom, ki hodijp v :—ti dobro vino. Na- Konstabler je ustrelil N. V. da razdelijo svojo armado na dva dela. Bu^gari so že razdrli strategično h svoje poslanike pri balkanskih državah. Pariz, 16. okt. Pogoji, ki jih. zali te vajo balkanske države od Tuirkov, da prenehajo z vojsko, so sledeči: 1. Provinci je v evropski Tur« čiji naj se razdelijo po naro-drh, ki v njih prebivajo 2. Provincije naj dobijo kri-'stijanske guvernerje, najraje Švicarje ali pa Belgijce. 3. Sole vseh veroizpovedap} morajo dotoiti enako veljavo pred vlado. 4. Vse provincije morajo v tur* nako ne. 5. Kristijani imajo pravico ravno tako kakor Turki priti do vseh uradnih poslov iri služb. 6. Turčija se mora zavezati, da ustanovi posebne kristijan-ske vojaške kore v svoji armadi. 7. Vse te naredbe naj izvede posebna komisija, ki ima za svoje člane mohamedance in kristijane, in ki naj bodejo pod nadzorstvom evropskih velesil. Pariz, 16. okt. Srbske čete so danes prekoračile turško mejo v bližini Ristoyaca, kjer je tudi več turških vojakov. Srbi četujejo v okolici, toda do večje bitke še ni prišlo. Turki so poslali močan oddelek vojske proti Ristovacu, ki naj pomnoži ondošnjo posadko. Različni vojaški poveljniki so mnenja. da bi se bulgarska in stiy ska vojska združile in bi skupno udarile na sovražnika. Do najhujših bojev bo prav tovo prišlo v bližini Filipopla ali pa Drinopolja, kjer koncen-trujejo Turki cele vojaške kore. Glavna bulgarska armada, ki je sedaj razpostavljena ob reki Marici, bo udarila naravnost na Drinopolje. Srbi imajo tri armade. Ena koraka proti Skoplju po dolini reke Mora-ve. druga se skuša združiti z bulgarsko armado, treba pa se združi s Črnogorci blizu Novega Pasarja. DEBS O ROOSEVELTU. Atlanta, Ga., 16. okt. Soci-jalistični kandidat Debs je v svojem govoru v tem mestu se izrazil sledeče: Z globoko žalostjo sem* sprejel poročilo o napadu na Roosevelta^ Vsak dober držpvljan mora sočustvovati z Rooseveltom in m govo družino. Dasi sva poli na nasprotnika, vendar ^-mo se zgražati ■ ■'. e de Roman i* 15. stoletja po zgo-ckmmkih zapblrih. francosko spisal victor hugo. ostrostjo v I ZA XLEVELAND5KO AMERIKO" PRIREDIL L. J. P. Zatoženec v mislih, da je sodnik vprašal po njegovem imenu, kakor je vedno navada, prekine svoj dosedajni molk in z golta.'očim glasom reče: "Kvasimodo." Ta odgovor je bil tako smešen, da se zopet dvorana strese od smeha. Profosa pa to raz-kači, da zakriči nad siromakom: "Kaj hočeš tudi mene voditi za norca, potepuh?" "Zvonikar v Notre Dame," odvrne Kvasimodo, misleč, da je sodnik vprašal po nje->vem poklicu. "Zvonikar", grmi profos, ki je, kakor .smo že prej omenili, | bil že na vsezgodaj slabe volje, — "zvonikar! Jaz ti bom zvonil po tvojem hrbtu, da ti zbijejo tvojo nesramnost. Ali va, kakor so ljud'je vedno, ko prlide do javnih sodb. Gledali so proti stebrovju, delali opazke. Stebrovje, ki je stalo na trgu Greve je obsegalo tako-zvani sramotni kamen, kamor so privezovali zločince, ki bi morali prestati javno kazen. Slabo sekane stopnjice so vo-f o bet nesrečnega človeka. Kvasimodo se strese, kakor človek, ki se prebudi iz spanja. Sedaj gele mu je postalo jasno, kaj nameravajo z njim. Mteice v rokati. in na glavi se mu tresejo, toda niti enkrat ne vzdihne. Samo « glavo maje sedaj sem, potem na drugo stran, kakor bivol„ ki je dobil mušji pik. Bičevi udarci padajo hitro na ubogega Kvasimoda, Jcakor hitro se more obračati kolo. Kri začne curljati iz sto odprtin siromašnega grbavca, in ostri konci biča raztresajo kapljice krvi po zijajoči množici Navidez se je udal Kvasi- dile do vrha kamna. Na vrhu tTI0Cj0 v prejSnjo brezbrižnost, sramotnega kamna pa je bila gprva se jc, truditi mirno in posebna priprava, ki se je vrtela. Ako so na to os privezali zločinca, tedaj se je vrtel okoli, da so ga lahko vsi ljudje gledali. Kakor vidite, stebrovje sramotnega stebra ni bilo prav nič umetniško, ničesar ntonu-mentalnega. Ni imelo nobene strehe z železnim križem, nobene svetilke, nobenega okras-j-,eil ka, izrezb ali umetniških del, 0k0 brez moči, da pretrga vezi. Videli so, kako Se bliska njegovo oko, kako se napenjajo mišice, kakomu silijo ustnice nazaj. Njegov napor je bil mogočen,, čudovit, obupen, toda stare vezi profosa so dokazale svojo moč. Pokale so, in to je bilo vse. Kvasimodo pade ves zmu-proti tlom. Svoje edino zapre, nasloni gflavo na slišiš, lopov?" *'Ce hočete vedeti mojo starost/' reče Kvasimodo, "mislim, da bom ob S neki voz. In ko £rno obleoen in jahal črnega ga dvignejo na platformo, od- konj^ svojo palico in pokaže koder se ga je lahko povsod na stekleno uro Rabel^j pridr-videlo, nastane splošen smeh, ^ roko, ikoilo se ustavi. Kvasi kričanje in razburjenje med m(Kjovo 0ko se pa počasi od-Ijudftli. Spoznali so Kvasimo- pre da. Dva strežnika zapriseženega Bilo je pač nekaj teškega za mučitelja umijeta hrbet m.uče-siromaka, ko je videl, rda bo nCgatt namažeta vse krvave od-tepen in bičan na istem mestu, prtine s posebnim, mamilom, kjer je bil še dan poprej čaščen kar pOVzroči, da se rane kmalu in spoštovan kot papež nor- zacejjjo, a rabelj Pierat pote-cev. gne skozi prste bič in ovije V tem trenutku pa zapoje iz njega krj na cestni tlak. glas trobente. Trobil je Mihael /joda Kvasimodova kazen še Noiret, zapriseženi trompetar nj prestana. Počakati je našega gospoda kralja. Glas ^rai je drugo kazen, katero trobente je zahteval molk, da je mt>jster Florian tako prase lahko razglasi razsodba go- v£no dodal sodnjemu izreku spoda profosa. gospoda profosa. Stekleno uro Kvasimodo se niti ne zgane. torej ofcmejo in Kvasimoda Ves upor mat ne bi prav nič pUStij0 pri sramotnem stebru, koristil. Zvezan je bil tako tr- (ja se mu podeli popolna pra-do, da se je komaj premaknil. vjca njegovega zločina. Verige in vrvi so mu segale Ljudje so včasih čudne na-meso. Trpel je že na potu, rave . Mnogokrat ne poznajo ko so ga vodili k sramotnemu usniitljenja, (Nerazsodna mno-kamnu; neprestano so ga pe- £jca je kakor deček v družini, hali, suvali in sramotili. Na jQ se dogaja posebno tedaj, obrazu obrazu si mu pa lahko ka(iar je ljudstvo še napol civi-bral začudenje. Ljudskega kri- ijzjran0l Pokazali s-mo že, da ka okoli sebe ni slišal. Bil je so Kvasimoda povsod precej gluh, toda najbrž tudi slep za SOVražili, in skoro vsakdo, ki vse, kar s» je godilo okoli nje- |e sta| me(| množico, ni čutil ga. I nobenega usmiljenja z njim. Prisilili so ga, da je poklek- ( Njegova prikazen pri sramot-nil na platformo. Odvzemo mu • nem stebru je izzvala splošno suknjo in srajco, kar vse si j veselje, -In stroga kazen, ki ga pusti radovoljno dopasti. Le je doletela raditega, ker je po-včasih je zahreščal. kakor tele, noči napadel dekJico in se u- ki leži na mesarskem vozu irt mu visii glava navzdol. "Neumni tepec," zakliče Ivan Frolp, ki je zajedno s svojim prijateljem Robinom sledil zločincu na tng Greve, "on toliko ve, kaj naredijo z njim, kakor ptič, ki je zaprt v kleti. Glasen smeh se dvigne iz vrst druhali, ko zagleda gola ramena Kvasimodova, njegova kamelja prsa, njegova la-sata in lui^kinata plečeta. In med vsem tem nemirom stopt na platformo mož robustne postave in se postavi ob stran siromaka. Njegovo ime je bilo hitro naznanjeno med občin- stavljal straži, ni prav nič up-ljivala na ljudi, pač pa so že leli še njegovo naklaljno mučenje. Posebno ženske mu niso mogle odpustiti njegovih pregreh. Nekatere so ga sovražile, ker jih je včasih prestrašil, druge pa so mu postale sovra žnice radi njegove grdobe. Psovke in priimki se množijo, tupasftm prileti celo kak kamen na oder pred Kvasimo da. Kvasimodo je bil sicer gluh. toda njegovo edino oko je ime lo oster pogled. Ne samo kričanje, pač pa grdi izrazi ljud stva, metanje kamenja in gri- stvom. Bil je mojster Peter niase so Kvasimodu dovolj pri h nutku, ko jPp gledal duhovna, se je njegovo obličje zjasnilo. Naenkrat se polcaTe na njegovem obrazu neeizrečena mehkost, prijaznost in uljudnost. In ko se duhoven približuje, postaja Kva-»imidiviv smeh vedno bolj žareč in veselejši. Zdelo se je, kot ki v tem duhovnu prihajala rešitev bolečin. Toda v trenutku, ko je bila mula z duhovnom dovolj blizu sramotnega kamna, da je duhoven spoznal mučenika, obrne duhoven pogle Ta krik, ki je prekričal ves glasni smeh in govor navzočih, je pa povzročil, da je postalo veselje ljudstva št večje. Ljudje v onih časih niso bili nič bolj ljubeznivi in ufjudni, kakor so bili lopovi in tatovi, katere smo popisali v prejšnjem poglavju. No. in navada je' bila tedaj, da četudi bi kaka usmiljena duša prinesla vode za olajšanje mučenika, bi si vendar prej stokrat pomislila, predno bi to storila. Kdor je namreč stopil na sramotni fca-nien, ta je bil sam deležen za-sramovanja. Nekaj trenutJkov Kvasimodo mječe gleda mnoožioi, koneo-no pa še enkrat zagrmi: "Vode !* Ponoven smeh množice mu je odgovor. "Tu je voda za tebe, gluhi opov," kriči R'obin, ki mu vrže gofeo, pomočeno v blatni kanaf. k Neka žena vrže kamen proti njemu. "To te bo naučilo nas ponoči vzbujati," reče, "s tvo-imi prokletimi zvonovi!" 'Vode!" grmi omahujoči Kvasimodo v tretje. V tem trenutku pa zapazi Kvasimodo, kako se ljudstvo umika. Mlada ženska y čudni opravi se pri-bližuje sramotnemu kamnu. Njej pa sledi majhna kožica s pozlačenimi rogovi. Oko Kvasimoda prelestno zašije. Bila je cigar»ka, katero je skušal prejšno noč odnesti. Misel ga prevzame, da mora radi tega dogodka vse to pretrpeti, dasi je trpel le raditega, ker je bil gluh in je bil sojen po gluhem sodniku. Mislil je, da je prišla tudi ona, da se maščuje nad njim. i" ' Torteru, zapriseženi mučilnik skrivne sodnije. Najprvo postavi na enega izmed stebrov posodo z uro. katere vrhnji konec je bil polen rudečega peska, ki je padal v spodnjo polovico. Potem pa odvrže vrhnjo suknjo, in preko njegove leve roke se je pa lahko zapazilo, kako mu maha povedovali, kako Ijuidstvo čuti z njim. Sprva počasi grozeče pogleda po množici, toda ker je bil premočno zvezan, s tem pogledom ni mogel odpoditi vseh muh. ki so ga grizle. Borid se je v svojih vezeh, in njegovo strašno prizadevanje za svobodo, je povzročilo, da je mučilno kolo pokalo v vseh navzdol bič, zapleten, vpleten Oklepih. Seveda, s tem so se ter oborožen z ostrimi konci pa ljudje le še bolj zabavali. kovine. Z leevo roko si zaviha rokav na desni rolki. Konečno pa zacepta z nogo. Kolo se prične vrteti. Kvasimodo se strese v svojih vezeh. Izraz, ki se je pojavil na njegovem licu, je izval nov smeh pri gledalcih. -Naenkrat pa, v trenutku ko je kolo kazalo ogromna ramena Kvasimoda mojstru iSiromašni mučenik' je spoz nal, da se nikakor ne 1ffore oprostiti vezij, radi česar preneha z uporom in postane zopet miren. Nobene rudečice, nobenega sramu niste mogli odkriti na njegovem obrazu. Bil je preoddaijen od socijalne-ga peflozaja in preblizu narave da bi vedel, kaj je sramota. ktrični. Ves čas jo opazuje, kako z nežnimi nogami stopa po stop-njicah -do kamna. Kar davilo ga je same jeze in trpljenja. Ce bi imel blisk v njegovih 6-čeh kako moč,, tedaj bi zdrobil Egipčanko na drobne kose. O-na pa, ne da bo zinila besedi co, se približa trpečemu, ki se zastonj krči, da se ji ogne. Ona pa prijazno potegne bučo izza pasa in jo nastavi na usta trpečega. Debela in teska solza kane iz oteklega in krvavega očesa Kvasimoda. Počasi se vije po njegovem obrazu. Bila je to najbrž prva solza, ki jo je prelil, odkar se je čutil moža. ' j Medtem pa je pozabil piti. Ciganka namrdne svoje lepe ustnice v nepotrpežljivosti, potem pa stisne bučo z vodo med stisnjene Kvasimodove zobe. Kvasimodo pije v velikih po-žirkih, ker njegova žeja je bila grozna. In ko je končal, je stegnil svoje ustnice, najbrž da bi poljubil prijazno roko, ki mu je ponudila hladilne pijače, toda ciganka umakne .roko ta ko hitro, kakor otrok, ki se boji psa, ki grize. Najbrž se je spomnila hudega napada od prejšnje noči. V tem trenutku je bilo tudi Kvasimodovo trplj Nevarno je, če kozi zaupate skrivnost Nekaj tednov je minilo po teh dogodkih. Bilo je v mesecu marcu. Solnce je sijalo veselo in jasno. Bil je eden onih pomladanskih dnij, ki so tako mili in krasni, da jih je tedaj obhajal ves Pariz kakor praznik. Sprehajal in šetal se je v javnih parkih. Ob tartcih dnevih, tako čistih in gorkih, tako jasnih, ,bi. moral iti človek pred pročelje cerkve Notre Dame. Ob tem času sije solnce s polno svetlobo na cerkev. Solncni žarki se polagoma u-mikajo * z cestnega tlaka ter se vi jejo po strebrovitih fasadah. Nasproti cerkve pa, ki se je divila v zadnjih solnčnih žarkih, na kamenitem balkonu bogate gotske hiše, je šepetalo, govorilo in klepetalo nekaj nlladih in lepih gospotfocen. Na njih krasnih tančicah, ki so jim padale od glave, okrašene z biseri, do nog, v krasnih obuvalih. na njih svilenih oblekah, še bolj pa na njih nežnih rokah, ste • takoj lahko uganili, da spadajo te gospodične premožni in plemeniti rodbini. In v resnici so bile to gospodična Flerdelis de Godelir in njene tovarišice Diana de Kristel. Amelota de Montmihel, Kol-omba de Galefontain-in mala de Campčevrier. Zraven balkona, kjer so sedele mlade dame, se je nahajala krasna serba, bogato prevlečena s flanderskim usnjem, raznimi grbi in pozlačenim stropom. Na spodnjem koncu, pri velikem ognjišču pa sedi gospa de Gondelir, v bogato z baržunom prevlečene»m stolu. Na Ticu in na obleki se ji pozna. da je že stara svojih pet-inpetdeset let. Ob ^n.ieni strani pa stoji mfad predrznega, toda nekako mirnega pogleda — e-d«n izmed onih lepih mož, katere imajo vse ženske rade, dasi zmigajo resni možje svoja ramena na njimi Ta mladi ka-valir je aosil na sebi bržljantno uniformo kraljevega kapitana strel cg^ Gospodične so sedele deloma v sobi, deloma v balkonu, nekaj na' baržunastih blazinah, nekaj na krasnih? lesenih stdllfr, lepo okrašenih s slikami. Vsaka izmed njih drži v rokah rtih del preproge, na kateri so delale,, a ostali konec se vije po tleh;. Šepetale so medseboj jako trio, kakor delajo Evine hčere vedno, kadar čutijo navzočnost moškega v bližini. On. kr bi ahko s svojo navzočnostjo potegnil srca vseh mladih gospo-dičen za se'bof, se pa ni zmeni! za nje; in ko so se kraisne deklice trutfile, liza poroka dan za dnevom. Priznati moramo, da je bil v resnic? jaico spremenljiv, in dasi visokega rodu, vendar je i-mel običaje kot navaden vojak. Rad je zahajal v krčme in se čutiT zadovoljnega med surovimi jeziki, cestnimi potepenkami in vojaškimi uljadnostimi. Sicer je dobil od svojih starišev do5ro» vzgojo, toda premlad je bil poslan med vojake, in njegova olika se je vsak dan bolj trušila ob ostrem meču. Dasi še vedno obiskoval svoje sorodtofce, vendar je bil vselej slabe volje, če se je moral sniti Flerdelis, prvič, ker je svojo jtrbezen tako radodarno razde-jeval, da jo je ohranil jako malo za svojo zaročenko, in ifraigič, ker se Je bal, da ne bi njegovjezfk, ki je navajen nizkega krčmarskega govora, se izdal in povedal -kako robato besedo plemenitim gospodičnam. Medtem je stal kapitan v kotu sobe pri lepem naslanjaču, d pazduho in se napoti proti hiši, kamor so jo klicali, $ počasnim, negotovim korakom, kakor ptica, ki se ogiblje kači, ki jo zalezuje. Trenutek pozneje se dvigne zavesa pred vnrtmi, in na pragu krasne sobe stoji ciganka, )rez sape, prestrašena, z velikimi očmi obrnjenimi proti tlom. Ni se upafa niti koraka naprej. Berangera zaploska rokami. Njena prikazen" je naredila čuden upljiv rra mlade gospodične. Vše so se Ikfiko ponaša-s krasno lepoto, vse so si prizadevale dbBiH lepega stotnika na svojo stran, in vsaka je svoji tovarišiči na tihem zavidala, če je mogoče dobila kako prednost pri Febusu. Bile so vse enako ftrasne, bojevale j so se vse z enakim orožjem in upale so vse- na enako zmago. Prihod ciganke je pa naenkrat razrušil'njrh nade in u« pe ter enakost. V trenutku ko e stopila v softo, se je zdelo, da je zasijala luč po prostoru. V tej sobi, ki se je blesketala ' trasnih izdelkov in umetnin, se je zdela še bolj krasna kot na cesti, kakor baklja, katero prinesete iz dnevne luči v temo. Mlade gospodične so bile očarane. V«sa&a se »je čutila hh njeno v svoji lepoti. Sovra'zi je prišel v sobo, v tem so b edine vse, dasi niso niti be dice spregovorile med se Če zlije i' eno kapljico vina kozarec vode, postane v rudeča, če pripelješ v dr lepih žensk še lepšo* že posebno če je en sam navzoč, tedaj je družba-rjena.. Seveda je bil sprejem ke jako mrzel. Opazov jo oni nog do glave. _ je bil prvi, ki je zače* govoriti! "Pri moji veri, krasno Je," reče, "kaj misilrs o moja lepa stričnica?'7" Ta govor, katerega bi bollj gala nt pi gospod bolj tiho, nikakor m pri: k temu, da bi potolažil sumnost navzočih gos "Ni preslaba," odivrne deliš. Ostale gospodične pa petajo med seboj. Stara gospa pa, ki ni manj ljubosumna kot deklice, 'že zaradi svoje se\ obrne proti plesalki če: "Pojdi sem, deklica ganka se približa gospej. "Moja lepa duši bus, ko si ji korakov, "ne a. California. Ena sama beseda se je širi-leta 18^9 od zapada ?em pro-vzhodn, in zdelo se je, da ves svet ponorel. Možje, so :tali v kot peresa, lopate, fe, poklice in delo ter dir« proti zapadu. Cele vasi so »tale prazne, ker so ljudje Irveli proti zapadu. Na ladijah je zmanjkalo mornarjev, ker so pobegnili. Vojaki redne jroj-ske so kar na debelo dezertira-i: 'Opustošene so bile tovarne, I farme in rdkodelnice. Proti za-lu je dirjalo skoro 100.000 >ž. Ne samo iz Amerike, ič pa tudi iz Evrope in celo iz Kitajske. Magična beseda, ki vlekla ljudi za seboj, .se je imenovala "zlato". V Galiforniji so odkrili zlato v bajnoslovnih mnoiinafi. In -oti Californiji so se torej ipotile ljudske mase, željne rlata. Nihče ni prej za njo vedel malo ljudi j. je štela. Ljudi, ki so tedaj kaj vedeli zemljepisja, so trdili, da je ilitfornia velik otok, katerega je že leta 1534 odkril Spa-i6c Ximenes. In še več sto let »zneje se je trdilo, da je Ca-fornia otok. Spanci so tam ustanovili Več misijonskih postaj. Leta 1822 se j t v deželi vršila revolucija in California je prišla pod Meksikansko vla-do.Poaneje so se pa Zjedinjene 'države bojevale z Meksiko, I - ameriška generala Stocton in I Kearney sta podvrgla prebivalce, in vlada Zjedinjenih držav je plačala $15.000.000 za de- ina je močna in urejena Mrzlica po zlatu je že zdavnej prenehala. Toda trdni namen. Katerega so prinesli prvi nasel-niki s seboj se je spremenil v veličastno poslopje državne moči in ugleda. Toda do leta 1846 je bila tam le peščica Amerikancev. Niti en cel tisoč ne. Leta 1848 pa je neki delavec, katerega ime je James Marshall, odkril zlato "blizu Sutterjevega mlina. Sicer to ni bilo prvo zlato, ki se je našlo v Californiji. Toda vest o najdbi zlata je prišla na vshod. Tisoči in tisoči so romali v Californijo. Tekom ene-I ga leta se je tam naselilo kakih 80.000 mož. \ Potem so pa sledile orgije pri iskanju zlata. Našli so kose zlarta, ki so bili vredni oa enega dolarja do $20.00. Večkrat je posamezen mož našel za $500 zlata vsafe dan. Prebrskali so vse reke, hodili po gorah in kopali. V enem samem letni so izkopali ali našli I za 85 milijonov dolarjev zlata.' Meseca julija, leta 1850 je bilo v pristanišču San Francisco kakih 500 ladij popolnima brez moštva. Vsi mornarji teh ladij so pobegnili v gore, da iščejo zlato. V resnici, to je bil mogočen najbolj čuden dogodek v celi g svetovni zgodovini. V' Califor-5 niji je bilo na tisoče ljudij, ki so te takoj uibili, če so slutili. , da veš za zlato. Postave niso imeli nbbene, 'živeli so hujše kot divjaki. Nobenega družinskega življenja ni bilo, vsak je hodil in delal zase okoli. Žensk je bilo komaj dve ali tri na vsakih 100 mošlkih. Zločini so bilf na dtaevnem redu. Sodnikov ni bilo, pač pa je prevladalo linčanje. Ljudje so si sami merili postavo, kakor so vede-i in znali. Toda najhujši je bila kmalu prestana. California je bila pripuščena v unijo kot država leta 1850. Po velikosti je California dru ga država v Uniji, samo Texas 'še večja. Ko se je pričela civilna vojska, so skovali v Ca iforniji načrt, da se ustanovi posebna republika. Toda nkčrt se je ponesrečil in nova država je ostala lo^arna Zjedinje-m državam, dasi z vojaki nI ogla pomagati, ker tedaj še ni bilo nobene železniške zve z vshodom. Velikanska bogastva šo do-L!li ljudje na en dan in jih zo-zapravili. Zlata Je bilo do-olj, in California se je kmalu emenila v Monte Carlo. Le-1875 je štelo mesto San rane i sco manj kot 200.000 bivalcev, pa je bilo med nji več kot sto milijonarjev, zemljiška podjetja, del zločini, igralci, vse je biti, in California je bi- (Po. "The Cleveland Press".) In rekel je David Filistej-cem: ''Ti prihajaš k meni z mečem, s sulico in z obranom, toda jaz prihajam k tebi v imenu Gospoda duhov, v imenu Boga vojske Izraelove, katerf si se ti ustavljal. In Daviid seže z roko v vrečo, vzame kamen, ga zažene ter zadene Filistejca v čelo, da pade na svoj obraz na zemljo. In potem je David stekel pro-i Filistejcu, mu stopil* na truplo, mu vzel meč in odrezal glavo. Samuel, 17. » * * Slava modernemu Davidu 1 Slava Davidu iz leta 1912, ki vstaja v Balkanskih gorah in naša želja je, da odreže neiz-recnemu T jarku glavo! Bog jih blagoslovi pri tem poslu! Črnogorci, Srbi, Bulgari in Grflci. se hočejo otresti jarma — ti narodi korakajo v vojsko za svobodo, za svoj dom, za svojo kulturo in sicer koraka-kajb brez zlata katerega jim velike korporacije in židovski Abrahami v Londonu in Parizu nečejo dovoliti. Srbi, Bulgari in Črnogorci nimajo druzega pred seboj kot svobodo, kot strašno željo, da očrstijo svet zverine in največjih rabljev ter krvnikov slovanskega naroda — nesramne zverine, katere kličemo Turke. In naj jim pomaga Bog, da opravijo svojo (Jelo ter pogo-nobijo in končajo Turka, da se mu poplača tako njegovo kr*- vavo delo dolgih sto let. * * * Gladstone, veliki angleški državnik, se je izjavil, da so Turki na Balkanu pobili več ljudij, kakor jih je sploh kdaj, bi-lo.V zadnjih petdesetih letih, ko je kultura po celem svetu tako silno napredovala, ko so post&le celo vojske bolj človeške, Balkan v teh zadnjih letih ni videl napreidka, pač pa skozi in skozi krvavo klanje. Bulgar-ska država je bila prizorišče krvavega vsakdanjega klanja. Najbolj grozno klanje se je vršilo v mesecu maju, 1. 1876., ko so Turki požgali 65 mest in vasij, poklali v nekaj dneh 15.000 mož in otrok in odpeljali 10.000 bulgarskih žensk v sramotno, nečloveško stuznjost, da so služile za pohoto, in razuzdanost nesramnim Turkom, priiklatenim Mongolcem, naša, slovanska telesa slovanskih žen in deklet! Osem let poprej so Turki zapustili krvavo sled po ctB Srbiji in Rumuniji, Klali so kar na debelo, odpeljavali lepše ženske in počenjali grozo-vitosti, da se vam morajo jeziti lasje. Leta 1860 so morili kristija-ne po celi azijski Turčiji in sicer kar na debelo. 12.000 so ji!h poklali v Damasku in v okolici v dveh dneh. Dve leti poprej so Turki jpdklali vse moške kristijane v Jedi, dečke in deklice so pa odpeljali v svoje hareme. Leta 1894 so Turki napadli kristijanske Armence, požgali cele vasi; svoja grozodejstva so ponovili leta 1904, ko so poklali 9000 Armencev v eni sami noči. Od leta 1876. je bilo več kalkor 50.000 Armencev poklaniii od Turkov. Še leta 1896 je bilo na idicah carigradskih poklanih nad 7000 kristijanov. Samo v> petih letih so Turiki odpeljali 60.000 armenskih in arnavtskih deklic v svoje hareme za poželjive namene. I4.aprila 1909, torej komaj pred tremi leti so bile žrtve Turkov kristijani v Adani, Mersini Tarsusu. V treh dneh so pobili Turki 45.000 Armencev, Grkov in Sircev, njfh hiše! požgali, njih premoženje požene in hčere pa turške vojske. Surovi mesarji so ženske in otroke pobili, ko so jih še poprej one-častili. Ne Vida, dne 20. okt. Clanr gori imenovanega društva so prošeni, da se polnoštevilno udeležijo. Zberejo se v Knausovi dvorani 20. oktobra ob pol dveh pop. s. č. in ob dveh skupno'odkorakamo. Slavnost blagoslov Ijenja vogelnega kamna bo ostala v spominu, posebno v spominu slov kat. naroda, ker kat. šola je za procvit katoliške vere in vzgoja kat. naroda. Mi potrebujemo izobrazbe, da nas ne bodejo zatirali radi nevzgo-je naših otrok, ki potrebujejo in nas prosijo za izobrazbo. Torej bratje, pokažite se na gorej omenjeni dan, ne sra mujte se pripeti svojih društvenih regalij, ki imajo vtisnjen križ. Stopite v vrste in korakajte ponosno v pocast vsem. Cenjeni brat}e, očetje svojih otrck, stopite v vrste in pokažite drugim narodom, da naš katoliški narod živi in deluje za procvit svojega napredka. | Z bratskim pozdravom vsem članom in članicam K.S.K.J., šoli fari sv. Vida pa srečen napredek in procvit. J. Russ, taj g VASI Z0BJE!| I-— 9 ® NajboljAe zob >zdravni&tvo, ' * katero pismenogarantiram J 1 PO NAJNIŽ IH CENAH. * f BREZ BOLEČIN. j j Dr. I. S. Rubin \ I Dere \ t zobe f J 4 brez I J bolečin. * 5506 ST. CUIR AVE, * * blizu 55. cut*. I £ Odprto zvečer do 8:30 J Oglas. CANDLER'S COAL CO. Tu si lahko prihranite de-nar pri premogu, pesku, pepelu in opeki. Imamo tudi v< zove na razpolago za vsa pre- Oglas. Okoliščine so n*e privedle do tega, da se oglasi ms ker so mi tudi drugi ljdiklje svetovali, da ni treba vedno molčati. Naj-prvo odločno svetujem nekeryiu analfabetu, saloonarju na Hamilton ave. naj me popolnoma na miru piusti, ker mu ne hodim na pot. Ker ne hodim k njemu v saloon, je kriva oddaljenost in druge razmere. Etatžan mu tudi nisem nič. Če to ne bo koristilo, tedaj drugače povem. Drugič. Neka Mica (popolno ime za danes zamolčim) me je okoM obrekovala z grdimi psovkami, in se vedno krohota, ko me vidi. kakor črna vrana zimskega časa. Vprašam to ' Mico, kaj si videla, kaj si slišala in kaj dokažeš? Kdo more meni kaj dokazati, sramuj se, kar blebetaš! Mi«liš, da se jaz gre-jem na tvoj krohot in čivka-nje? Prav nič. Ptica se pozna po perju, osel po glasu. Nečastno se mi zdi izjaviti, da bom na zimo štiri leta tukaj, ali častno lahko rečem, da se do danes še nisem poslužil prepovedanega sadu, dasi sem imel večkrat priliko. Če mi Mica dokažeš, da ni res, kar sem pisal, darujem sto dolarjev. Z osebami druzega spola nimam stika. Ti pa. Mica., le smejaj in krohotaj se, ker se sama sdbi smeješ. Rad se šalim, ker brez šale je pusto življenje. Pregovor pravi, da od vola ne moreš pričakovati pečenke. Če bo treba, bom pa od tebe, Mica, pisal, da se smejala cela država. Se nekaj iz stare domovine. Nagibal «e je dan in začel je mrak objemati naravo, opazo val sem cvetlice, kako so zakrivale r&znoboj-ne obrazke, nekatere malo, dT^ge bolj, skoro vse so nekako spremenile dnevno obleko. Zamišljen in očaran sem stal in sem misliti moral; "Oh, nedolžne cvetlice in božja narava, vi ste nam prava mati, vzgledi, tako se učite! Posnemajte nas zunaj na poJju nedolžne, da postanejo vaše duše krepostne. Potem pa je noč s svojim plaščem pogrnila zemljo in šel sem spat s sladkimi čustvi. Ponoči večkrat nr bilo miru, oglašale so se ptice, sove, čuki, žabe, psi pa tudi osli z i-a, i-a! Nosili so kavo in sladkor v hribe. Tukaj v Clevelandu se tudi včasih brez potrebe oglašajo ponoči i;azne piščalke na lokomotivah, da trudni in bolni ljudje ne morejo spati. Morda imajo kak dobro zamašen frakeljc v skritem kotičku, če bi prišel (ne-bodigatreba) zraven in odvzel veselje v frakelcu. Dragotin Lenardič. Zanimive stvari! Vsako orodje, ki gre v vaša usta v mojem uradu je čisto in prekuhanb z električnim aparatom. Uspeh tega je. da ne morete dobiti zastrupljenja krvi pri nas. Mi -zamorimo vse bacile takoj za vsakim bolnikom. Ne dajte, da vam drugi polagajo umazane in štrumente v usta, ker to je nevarno. Moj* urad je čist v vseh zdravstvenih ozirih. Tukaj sem ž^ tri leta in imam še veselje za dolgo let, ker se ne selim vsako leto. Torej je moja garancija tako dobra kot zlato. Nikar se ne pripustite preslepariti, da so drugi zobozdravniki moji tovariši, pač pa glejte, da ste v slovenskem uradu, kjer se vam prav postreže. Tu so vaši ljudje. Preiskava zastonj. Zobe deremo brez bolečjn. Najnižje cene v mestu, najbolje delo. Množica našega dela je nas najbolji oglas. Vprašajte svoje sosede. Ženska izkušena postrežba, govori z vami slovensko. Za vse bolnike izven mesta do ioo milj, plačamo mi vožnjo. Delo garantirano. Dr.U.KalMeisch While Cross zobozdravnik. 6426 St. Clalr-av. . , Odprto od 8. do 8, Najnovejše za rojake Jedini naš rojak v Ameriki je dobil priznanje od vlade iz Wa-shingtona, da ima najboljša zdravila kakoršnih še ni bilo. Alpen tinktura, od katere v 3 dneh prenehajo lasje izpadati in v 6 tednih lepi, gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali in ne siveli. Alpen pomada, od katere moškim v 6.tednih krasni brki in brada popolnoma zrastejo in ne bodo odpadli in ne siveli. Revmati-zem, kostibolj, trganje v rokah nogah in kri žicah, vam v 14 dneh popolnoma odpravitn. Vsakovrstne rane opekline kurja očesa, brado vice, potne noge, ozebline in vse druge sli-čne bolezni se pri meai hitro ozdravijo. Cenik pošljem zastonj ali pa pridite osebno. JAKOB WACHCIC, 109a £. 64 Street. CLEVELAND, OHIO. Društvo "EDINOST" uradno izjavlja glede nekega sumničeiga radi nečastnega nastopa neke osebe, daje lepake pobirala raz oken od ženskega društva "Svobodomiselne Slovenke", sledeče: 1. Društvo prosi, da ako je kateremu rojaku oseba znana, naj jo takoj objavi in sicer društvu ali pa uredništvu lista 2. Ako je morda dotična oseba res član "Edinost", obračuna društvo samo z njim. 3. Kar se društva "Edinost" samega tiče je nedolžno/ zato prosi rojake, komur je kaj znano, da poroča, da ne dobi društvo slabega imena. Sklenjeno in podpisano na redni mesečni seji, 13. oktobra, 1912. ANTON ŽNIDARSlČ, predsednik. FRANK MAKSE, tajnik. ANTON NAGLITCH, podpreds. . j_______ SLOVENSKEMU OBČINSTVU. ..... Naznanjam, da imam v zalogi svetovno znane "PACKARD" ČEVLJE, ki so najboljie vrste in kakovosti. Zahtevajte te čevlje, kadar hočete imeti 1 , » /V-' dobro trpežno blago 1 Cena je vredna vaiega denarja. Te čevlje so v zalogi samo pri slovenski trgovini s čev|ji. FRANK GORNIK, 6117 ST. CLAIR AVE. t . Tovarna, ki izdeluje te čevlje, ni v zvezi s trusti. Ako enkrat kupita to fevfta, jih hodata vedno zahtevali. ENTIRELY NEW as CORK TIP Cigareta kvalitete turškega duhana Pripravna za vtei kadilce CIGARETTES Krami satenasti včinki Ptic« in cvetlice v vaalri škatlici J&o 6c z* ZLO. SE PRODAJAJO POVSOD. Poskusite eno ikatjjo in prepričajte se Mh Satauati ptkkl In cvttilc« 180 Nedavno tega, ko se je vršil na Dunaju evharistični kongres. Na ta kongres je prišlo mnogo naroda iz celega sveta. Tudi Hrvatje so prišli iz svoje zatirane žalostne domovine. Vršile 'so se velike svečanosti, kartlinal-legat se je vozil v zlatem vozu, udeležili so se te »lavnosti člani cesarske hiše, med drugimi tudi sam stari Francelj. V posebni »cesarski /orani je bil velik vsprejem. Tudi Hrvatje so bili navzoči pri tem sprejemu. Cesar se obrne proti nekemu Hrvatu in ga vpraša 'Koliko Hrvatov je prišlo na to flavnoat?*' Hrvatski uradnik mu odgovori, da kakih pettisoč. In kaj je potem odlgovoril stari Franc Josip? "Jako veseli me!" in še prlsta-' vil: 'Pozdravite mi moje verne in zveste Hrvate." večkrat smo brali, da se It večkrat smo brali, da se je kak vladar rogal in je za-sramoval svoje podanike, toda da bi se kak vladar tako očitno norčeval iz "svojega'' naroda, kakor se Franc Jožef iz Hrvatov, te(ga še nismo slišali. Kako morate vi spoštovati človeka, vladarja kakor je stari Fran Josip, ki je pristgel na ustavo avstrijskih narodov, da jo bo zvesto apoltioval, pa sam lomi in krši tako ustavo, kadar se mu ljubi. Hrvatom kliče "moj zvesti in dragi narod", a pošilja jim rablja v njih domovino, ki kar na kupe tira poštene ljudi v ječe, ki je zaro-bil pismeno sivobodo Hrvatom, ki je potlačil narod za desetletja v sužnost! Hrvatom je jamčena svoboda po ustavi, Fran Josip je prisegel, da bo to ustavo spolnoval, a sedaj jim pošilja za rablja človeka, kakor je kraljevi komisar Čuvaj, katerega bi se sramovali zadnji l>udožnci v Afriki. Po tem lahko sodimo, da ali stari ne ve, kaj ta cigan Čuvaj na Hrvatskem dela, ali pa če ve, tedaj je pa sam podoben Čuvaju in bi bilo čas, da se umakne s prestola... Na Hrvatskem se vlada brez ljudskih poslancev, trosi se denar brez nadzorstva, zapravlja se na debelo krvave srage naroda, ječe se polnijo poštenih in pridnih ljudij. šole in cerkve so pod policijskim nadzorstvom, špijoni dobivajo mastne plače iz državnih blagajn, značajni moije se preganjajo, in vsak kdor je tako drzen, da si upa resnico povedati, te mu so vrala ječe na široko odprta, a njegova družina je izročena prognanstvu in revščini. In vse to se godi i.arodu, kateremu pravi vladar, da mu je veren in drag!!! Ako vladarji nimajo druge nagrade za varnost, tedaj so podli in neumni! In poleg tega pa še prihajajo, med Hrvate plačani agentje t Dunaja, ki hočejo, da se Hrvatje nauče podlosti in neumnosti. da učijo narod, kako ' i pasje ponižen svov ki se roga in ki za sramuje ljudske pravice in v prah tepta vsako pravico! Dovolj je lopovščine, ki se kaže V vernost, dovolj je blazno, sti, ki se. imenuje lojalnost napram cesarju, Hrvatom je treba, da postanejo enkrat pametni ljudje, ljudje svojega naroda, odločni in pripravljeni deliti svojo vernost i žrtvami z* pravico in svobodol °On, ki se roga in zasramuje narod, ta ni njegov vladar, ta neprijatelj naroda — in kakor je vladar proti narodu, tako je tudi narod proti vladarju Vladar, ki garci ustavo, na k a tero je prisegel, vladar, ki do-pučša, da mesto postave vlada nasilje in bajonet, vladar, ki iz živa narodni gnjev in sovraštvo, tak vladat sam odrešuje svoje podanike vernosti napram njemu, ker ni čuvar ustave in postav, pač pa zaščitnik krivice in prelomljene prisege, n kdor se proti tiranu dvigne JMf ta ni zločinec, pač pa rešitelj naroda! Tako se je vselej godilo po celem svetu! Morilni napad na Roosevelta. Teško se dobi človek v A-meriki, ki bi bil tako izpostavljen napadom od posameznih oseb, od časopisja, kakor je bivši predsednik Roosevelt. On sliši dauzadnevom strupene napade jezika v podobi psovk, njega spuščajo strupene puščice najhujših, zlobnih, pretiranih napadov, prestal je vse, kar li le more omisliti hudobni jezik na svetu. Na čuda. da potem tako strupeno pisarenje podeli raznim subjektom, ki padli pod nivo človeškega življenja, strupen nož v roke ali revolver ter blazen po strupenih idejah v gotovih časopisih, stori rlejanje. ki je sramota /a človeški rod. Upajmo vsi. da bo živel in preživel morilski napaid fanatika. ki ga je napadel z revolverjem, da ,mu vzame življenje. In iz tega dogodka se morajo posebno tudi Ameri-kanci učiti, kako nenioško. ka-ine ze Posebno zanimanje za voli- Gotovo bo v P rvič volilo. Vse že zanhnanj« za politiko. Eden najbolrj važnih uradov kr se letos odda v Cuyahoga Co., je county clerk kamor je treba moža, ki je izurjeil, pošten, pravičen in čist. Za to mesto se letos poteguje na demokratičnem tiketu Mr. Ed. B. Haserodt, splošno znan Slovencem in drugim kot eden najbolj zmožnih mož, ki deluje že deveto leto v mestni upra vii kot zastopnik 23. varde, kjer živi največ Slovencev. Petkrat je bil že z veliko večino izvoljen v občinski svet in deloval je že pod tremi cle-velandskimi župani. Ranjki T. L. Johnson je jako cenil Mr. Haserodta, in slednji je tudi Johnsonu, prvemu borilcu za ljudske pravice, vedno dobro stal na strani in deloval vedno e ljudstvu v korist. O Hase-rodtu niti nasprotniki ne morejo ničesar slabega trditi, dočim je poznan po celem mestu kot eden najbolj zmožnih in delavnih javnih služabnikov. Služba county elerka ima obilo dela. County clerk hrani vse sodnje spise, on ima pravico izdelovati državljanske papirje, potrjene od sodnika in še mnogo drugih važnih stva-rij. Za Slovence je torej posebno ugodno, če imamo v tej službi človeka, ki pozna precej naše razmere, ker živi takore-ine že mnogo,, mnogo let. tija ifej tudi* službi in da se mu poveri urad county elerka. Njegov nasprotnik, Mr. Horner, dosedajni county clerk, je bil izvoljen s pomočjo republikanske stranke in se je sedaj naenkrat prelevil v na-prednjaka", ker je upal, da bo tam zvoljen. Kdor spreminja svoje -mnenje, ne ve kje je torej je bolje, da pride drugi na njegovo mesto. Ko ste v jeseni 3. septembra volili za novo ustavo države Ohio, ste delali podlago bolj šemu življenju, sedaj je pa treba, da dofbimo v javne urade tudi take može, ki bodejo znali to ustavo zidati naprej v splošen napredek fn korist ljudstva. Služba county elerka bo' pri tem mnogo lahko pomagala, in najbolj sposobni mož,ki se poteguje za to mesto je Ed. B. Haserodt. na demokratičnem tiketu. Volite zanj pri volitvah 5. novembra. 1 ■ Kostanjar. tve vlada v Clevelandu in okolici. Slovenskih novih državljanov je letos prav obilo, in lahko rečemo, da bo pri letošnjih volitvah kakih 500 Slo- Mrzel jesenski večer. Po dunajskih ulicah s6 vlači žalostna megla, jaspo razsvetljena od nebrojnih svetilk. Na oglu dveh živahno obljudenih ulic stoji pri peči staroznani du-slučaju izvolitve, najski tip; slovenski kos'anjar. tudi vedno rad pomagal Slo- Množita valovi mimo njega vencem v njih težavah in jim postregel, kar je pravično in pošteno. Mr. Haserodtovo delovanje do sedajnega časa je naprej, tu in tam stopi kdo k njemu in kupi dišečega blaga. "Za groš kostanja, pa vro- "Še ___ Letos imam "faju oglu. Komaj napečem i ja in jabolk, toliko jih So "oni" tudi i* "Seveda, Lj ubij a 1 In ti?" "Jaz sem pa Dolenjec, brega .Polja pri Ribnici, goče veste, kde je to?" "Vem, sem bil ze enkrat v okolici. — Ali si za v« tu gori,, ali prideš le za zimo i ''Zimar sem, ja. O gosj za vedno ne br hotel nikc proč.od doma!" 'IPa vas je dostf zimarj« tukaj ?" ""Precej, a mnogo je tu< takih, ki so za vedno na naju. Večinoma so oženjeni imajo drtržino tu in ne gredo, nikdar domov. Delajo nam marjiem hudo konkurenco. Ho* čejo od magistrata dobiti ukaa, da smejo samo oni kot stalni Dunajčani prodajati kostanj. Na ta način nas mislijo izpodriniti, a zastonj. Skoraj gotovo bodo oni sami zgubili od magistrata dovoljenje peči kostanj. In čisto prav je to!" "Zakaj ? Kaj ne privoščiš! svojjm rojakom zaslužka?" "Jaz svojim rojakom!" Fant te je nasmehnif. "Saj so že vsi N.emčurji. njih otroci pa ne znajo skoraj nič več poštene slovenščine in v šoli le učijo zasramovat domovino in njih ježih. Bi jih vi klišali, kako govore!" "Potem bi pa bilo tlobro, da bi jih magistrat spodil, ne?" I (Dalje .na peti strani). : Kandidat za COUNTY CLERK •itf flf š 5f • I f 4 13. novembra 1910. Glavni sedež: Cleveland, 0. mi Predsednik: JOHN GORNIK,, 61 OB 8t. Clair Avenue. Podpredsednik: MARTIN COLARIC, 1188 B. «l*t St Tajnik: FRANK HUDOVERNIK, 1843 B. «Oth Street. Zapisnikar: JOHN JALOVEC, 1284 Bast B5th Street. Blagajnik: MIHAEL JALOVEC. 6424 SpUker Avenue, liki: ANTON OŠTIR, 6030 St Clair Ave.; FRANK SORIC, 1866 Bast 56 th »t.; MIHAEL WINTER, 6030 St. Clair Avenue. JOHN MAJZELJ, 6128 Glass Avenue. Porotniki: ANT. AHOIN, 6818 St Clair Ave.; PR. SIBBKT, 6124 Glass Ave. PooblaUenec: ANTON GRDINA, 6127 St. Clair Avenue. Vrhovni zdravnik: J. M. SELISKAR, 6127 St Clair Avouue. Vsi dopisi in druge uradne stvari, naj se pošiljaj« na glavnega tajnika, denarne nakaznico pa na glavnega blagajnika. Zveslno glasilo "CLEVELANDSKA AMERIKA" Xook Out! You'd better care of Ttburself Glavobol, bolečino v grlu, v prsih in straneh, slaba žleza in dragi znaki prehlade ne bodo imeli nevarnih posledic, če bodete rabili Dr. Richterjev Pain-Expeller po predpisih, ki so natisnjeni na omotu. 25c. in 60e. steklenice. Čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime. F. SO. MCHTEIIS CO.. 81« PMrt II., New York, H. t Dr. mchUrJ«r^Oon(^Ptlul® oUJtojo. ''Kajpak, bi vsaj šli domov in, otroci bi p09tali spet pošteni Kranjci 1" ri 'Ja, na zdravje! Meni se mudi naprej!" "Torej z Bogom, gospod, pa naj še kaj pridejo." "Bom P Hitel sem naprej po opravkih in čudil sem se, ■da sem našel tako zavednega fanta. Teden pozneje sem stopil v neko italijansko dunajsko restavracijo večerjat. Sardele in lasagne so se mi izvrstno prilegle. Zalival sem jih pridno s pristnim aleatikom m čital v "Piccolu" najnovejša poročila v Tripolisu. nstetaosihrdlum o ogromnih zmagah Italijanoov v Tripolisu. "Kaj pravite a guesta' battagliagrande, signor 'Giuseppe? Sin non e vero..." "Seveda. A nekaj mora časnik tudi prinesti, da zadosti narodu." "Kaj, vi kot Italijan tako govorite ?" ''Jaz sem Dalmatinee, gospod!'' "Dalmatinec? Potem ste Hrvat," sem nadaljeval hr vaško. "Vi ?te tudi Hrvat?" se je razveselil signor Giuseppe. "Hrvai ne, a Slovenec iz Ljubljane." "Slovenec, to me veseli. Tukaj v sosednji sdbi imajo ravno sedaj slovenski kostanjarji posvetovanje. Ako vas zanima "Gotovo me zanima, bom šel pogledat." Vstopil sem v sobo in prise-del k dvema možakoma kar k prvi mizi in poslušal. Govoril je nek kostanjar slovensko, recimo slovensko. Bila je namreč čudna nemško slovenska mešanita. Razlagal je, da mo rajo napraviti društvo kostan-iarjev, ki bi jim veliko koristijo. Ker me govor ni dalje zanimal serr^ se začel pogovarjati s svojim sosedom in ga vprašal, kaj in kako on misli o celi stvari. "Dobro bi bilo, če bi imeli društvo,Ma kaj ko se nekateri r upirajo proti temu. Kalco lahko bi potem mi Dunajčani izpodrinili zimarje, ki nam toliko škodujejo." ''Vi ste torej vedno na Du-ni)u." "Seveda." "Ste oženjeni?" "Že osem let. 2ena mi je Dunajčanka, imam že tri otroke." "Torej ste" že dolgo na Dunaju?" "Dvanajst let in v tem času sem bil samo enkrat doma." "Čudno, da niste pozabili slovenske govorice." po domače se še pomenim, ampak moji otroci pa ne nič slovenščine, seveda, i je Nemka in v šoli se vse narod." "Saj je to vse eno: Nemec ali Slovenec, samo da je kšeft." "No, o tem bi dvomil. In ni" POZOR! Prvi veliki ples priredi W. O. W. slovaška kampa v nedeljo, 29. oktobra v John Grdi nov i dvorani. Vsi Slovenci so prijazno vabljeni. Vstopnina gospod z damo 25 centov, posebna dama 15 centov. Trgovski pomočnik dobi takoj stalno delo v groceriji. Plača po dogovoru. Vprašajte v našem uredništvu. ____ r __ IZVRSTNA PRILIKA kupiti dvonadstropno zidano poslopje na Addison Rd. blizu St. Clair Poslopje je šele tri leta staro, ima električno in plinovo napeljavo, prostora za štiri dnu žine. Vsaka družina ima svoje kopališče, pripravo za pranje v kleti. Lahko se kupi z malim denarjem. Več se poizve na 3922 St. Clair ave. med 5. in 7. uro zvečer. ZAHVALA! Podpisani se najprisrčneje zahvaljujemo vsem onim, ki so nas tolažili v kratki, toda mučni bolezni tekom tedna* na šega nepozabnega soproga, o četa in brata Fr. Demojzesa Srčna hvala društvu Mir h Collinwooda, ki je radevolje spremilo ranjkega k zadnjemu počitku, mu skazalo zadnjo čast. sočutje do nas. ciilje se zahvaljujemo društvu Naprej, št. 5 SNPJ., ki je svojega mrtvega brata tako lepo spremilo k večnemu počitku. Srčna hvala g, predsedniku Fr. čemetu za slovesni govor ob rakvi. Zahvaljujemo se vsem onim, ki s6 darovali krasne vence in vsem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku. Srčna hvala vsemi Bog plačaj! Tebi, nepozabljeni, pa naj bo lahka gruda v preranem grobu. Fany Demojzes, soproga, Josip Demojzes, brat, Fani in Alojzija, hčerke. Hiše naprodaj. $2500 ima 11 sob, za tri družine, lot 40x168, 863 E. 70th St. $3000. Na E. 69th St. blizu St. Clair- dve hiši, 7 sob, 5 sob, škriljevav streha, rent $30.00 ni mesec. $3500 na Ev 32nd St. blizu Superior, 2 hiši, 11 sob in 5 sob, rent $38.oz. Vprašajte pri MieKenna Bros. 1365 E. 55th Street. 88 be proste zobnega kamna. Redno snaženje zob hi izpiranje ust je za naše čase silno po-J trebrio. Kakor sm# že zgoraj Naprodaj hiša za dve družine omenili, uživamo premalo su- he hrane, zdbje se skoraj nič ne rabijo in vslefl tega izosta- le zob, zato ) zo- na Carl ave. blizu Norwood in Addison Rd. Prinese renta $418.00. Velik lot 40*145-se hitro proda samo NAZNAiNILO. Mošt in vinski sodi. Ako si želite letos z dobrim, domačim, novim vinom preskrbeti, ne pozabite poskusiti naša pristna domača nova virta. Cena moštu je galon 28c. Naprodaj imamo tudi precej šno število sodov od 150 do 200 galonov. — Cena sod6v je $5.00. — Za obila naročila se priporoča Prva slov družba pijač, THE OHIO BRANDY DISTILLING CO. 6102-04 St Clair Avenue. Cleveland, Ohio. NAZN1ANILO. Vsem -članom društva Srca Jezusovega se naznanja, da je bilo pri društveni seji sklenje no, da se društvo korporativno udeleži slovesnosti blagoslovljenja vogelnega kamna nove slovenske šole sv. Vida. člani se zbirajo v nedeljo, 20; oktobra ob 2. popoldne v društve nih prostorih. Prosimo za največjo udeležbo. Odbor (84) Slovenci pozor! Naprodaj je velika, zidana, dvonadstropna hiša, zraven drugo zidano poslopje ter le sena hiša Z velikim lotom. Tri trgovine v hiši in gledališče premikajočih slik, zraven pa še osem stanovanj v hiši. Vsak mesec prinese renta $400. Kupec ima vsako leto 8% čistega pa ima vse stroške plačane. Proda se, ker lastnik zapusti mesto, ker odide na zapad v zlate rudnike. Poizvejte pri August Kaušek, 6204 St. Clair Ave. St. 80.x Hiša naprodaj na noi Nor wood Rd. Nasproti slovenske cerkve in šole. 12 sob, lot 40X 120. Proda se, ker se zapusti mesto. Vprašajte pri August Kaušek, 6202 St. Clair ave. (x82) Soba se odda v najem za $5.00 na mesec s perilom in snažen jem skupaj. Priporoča se tudi za pranje na dom. Oglasite se na 1176 E. 58th St. (84) I Aostro • Americana f s. s. co* Dlrekta« voinfs wed New Yorho« la Av stro-Oa^ko NIZKE CBMB. Fina podvorba, električna ; ► luč, izvrstna kuhinja, proa- ; f tO vino, kabine tretjega ras- ;[ - i reda na Kaiser Franx ; [ i i Joseph I. in Martha Wa- ; j 1 - shington. Govorijo se vsi ; avstrijski jeziki. i Kompuij« Ima sledeč« dvovtyake: i [ h • Kslscr Frani Joseph L, Martha ; j; h i Washington, Lmto, A Sea, Argen- i h : ; tlna, Oceni«, ia nov« Indije*le ! ■ ■ delajo. Za Vse podrobaooti se obs* ' ! I nite na generalne agente. v dva nl savod J« s preskrbljen. Mi preakibiiJcsM aajlept« t imam« brm števila sahvaL j fis flna ketije. Trgovina in sloveasttia TeL cetoa 13S1 S rsilill ■bat 1SS1 aWPlWlf a———»essMoas 000 >0003000 ■ t' • S" • 4 S V ml i ''-''Mali m ' m.,. m Vi se bodete čudili X kako velike koristi za človeško sdravjt je x father Kneipovo grenko vi— To grenko vino je eno najboljših, kar je bilo dosedaj narejeno. To grenko vino ja iz najboljših gorskih zelišč in koreaia, boljše zdravilo za notranje bolezni. He dalje govorili o tem vinu, ker kdor ga te 'se bo sam prepričal o njega pristnosti. Zahtevajte Kueigfei f katerega pobite po najboljših fekartttfc fe stilnah. Varujte se ponarejanja. Pravo Kneipovo fc ko vino ima na v»afc> steklenici natispjeao aMko, kor jo vidite tukaj zgorej. Ako ga vaš gostilničar lekarnar se nima v zalogi, pišite hm, ker ssao edini glavni založniki in razprodajaki ~ Prvyi Nlovennkw drwAlm i m OHIO BRANDY 6102-04 St. Clair Ave., imif>m 1 if iiitiiMiiinni JOSIP ZELE,OTSSgop ________________...... . ...■*'. * Priporoča se slovenskemu občinstva, da ga vsaki priliki. fliPogrebni zavod je izvrstno najfinejšo opravo in finifi kočijami f Zaloga ieleznine, posode, barve stekla »td. Oprto noč in 1 JOSIP ŽELE, eioe st. clair a- TTTTTTTTTTTTTTTTTfTTTTTTrrrrrrrni SLOVENSKI KI John qornik, PrlporoCam se vsem rojakom r nakup nih jesenaklh in zimskih obtok ter po meri to le narejene. Priporočam se v napravo uniform to tsvrftnjem va Priporočam tudi svojo ' veliko aaloi 6108 St. Clair er Edini založnik vseh sokolsldh potrebščin.^ 1 * ■ . . > > Tel Princeton 2402 W. SVOJ K SVOJIM f iiiiiiiiiii:iiinii.inmi.nnnn»iiiiiiiiinn Cleveland ima najcenejši plin. Nobeno drugo ameriško mesto ni ko poceni plin kot Cleveland. Vi veste, da je to res, če ate irrefi t gih mestih. Če igete plin t Cleveland«, In nke denar, Hišne stroSke jako manjšat*. Okjt — Vaša hiša ie bolj čista in ngodnqia^e iasatc plin. Jed je hitrejša in manj draga. Če hočete kaj zvedeti opfin«, pridite v naš urad in vprašajte. Mi vad^ radi odgo-varjtuno vprašanja. , Hib Esst * » . ■ k skoraj temno, potepuh Klemen Cepin je ležal n Iroaa-grmom ob veliki A saajariL je,*' je dejal polglasno deče, gore take, dolina tudi... In barabi, Klemenu Ceptn« je postalo mehko pri srcu. blaženo in otožno obenem, da bi skoraj jokal, čeravno je bilo njegovo tree že davno zakrknje no, pristop blaženih čustev do njega je že (favno zaprt, mu je vendar prihod v domovino, katere ni videl trideset let, omilil trdo, pokvarjeno nrav, da se priveaoval iihot t srbotovo i. "Dobro bi bilo iti | je komaj ubranil solze, ašat za prenočišče, j "Lepa noč!" je vzdihnil polil" Sitno je febtati pri glasno, ko se je spet vzdramil. Mdh in nekdajnih pri-1 "Lepa, lepa," je pritrdil voz-v ukini paradi kakorlnik, jaz bi skoraj pel." No morda me ^a le1 "T-spoznali, prvemu Kletev eda nisem podoben, kaj koga to briga T od planin te je rižno m malomarno, ka-da bi bil on gospodar vo-le in hlapet. Hlapec se vzdramil v#led ropota in se "Kdo sedS tam?** je »vpil, ko je zagledal v poltemi na za-podeli čepečega človeka, voj prijatelj je/* je zav-Klemen m še pristavili prav pt to nikogar ne ogm?" je vpraial z zatemnjenim glasom voznik in usta-vola. Zacei je vstajati raz kup sena in te kofabki, e de* belim biževnikom v roki proti jgjemeira. "Mož, le kai tam ostsni," je tfejal potepuh beezkrbno, *4raj-li jaz pridem k tebi, na goleni oplenu se bom kmalu naveličal sedeti;" "Prestavil se je mimo itčude-aega voznika in se vsedel na sena Voznik ni vedel tli bi se bi čudil ali jezil nad to predrz- si pa ti?" je defal in iT potepuhi "Vse zve«, samo pritedi tem ppženi, pozno je ze," mu je prigr atrial Kleme* Voznik se je Sudil ie boij »n ni vedel ali naj prisede, ali vrze vsiljivca raz voz. Na-ije je prisede! in pognal vo- im pa voziš T9 je vprašal i, ko se je začel premi« voz. "K Mihevw v Norije." UK MHhevut Vem kje je. Ali 5e iivi stari Mibev?" živi večr je rekel voznik, Mibevov hlapec. "Kako pa to, da ves za Miheva." "Meni je vte znano,** je dejal Klemen, toda prijatelj, ali me bodo hoteli sprejeti čez noc? Stari Mihev bi me bil, za mlade ne vem." *Tudi mladi te bodo tprejeli. So tndi dobri ljudje." Potem sta molčala in mislili vsak tvoje. Hlapec je mrisHI in ugibal, kdo bi bil ts človek Nikdar ga še ni videl in znano _^ntn je vse. Morebiti ga je že videl kdaj, pa ga ne more spo-znati, ker je tema Klemen je pa razmisljeval o starem Mihevu, njegovemu ne-ijem gospodarju, o nekdaj znancih in posebno o dav-prijatelju Ltfkaču. Kje je? ali je tnor-tako potepa jaz, ali je mor-jsi? Zagledal se bo, koder so tre , kakor it mislil, ali mati še bolj in vprašal ga odločno: "Povej mi vsaj, kdo si in odkod si? Prej si mi obljubil!" "Ti bom pa povedal!' Jaz baraba, potepuh, tat, le nuh, goljuf, vse sem, le ubijalec nisem in prišel sem od da leč. Pa zavolj tega se me ni treba bati. Ne bom ti storil zalega. Ne boj se tistega, kateri ti odkrito pove, kaj je, bolj se boj onega, kateri se ti bo hvalil." Hlapec se je stresel. Ne, da bi se bal tujca, ali kaj, stresel se je od groze nad človekom, kateri mu, kakor pri spovedi, odkrito pravi kaj je in ne skriva niti enega zločina. Privozila sta v Norije. Vas je je ležala ob veliki cesti, in hiše so bile raztresene, kot bi jih izgubil cigan iz malhe. Hlapec je vozil skozi celo vas in na zgornjem koncu zavil' s ceste na kolovoz. Kmalo sta dosegla obširno dvorišče; bila sta pri Mihevu. Pred hlevom tta se skobacala z voza in hlapec je izpregal vola. "Kar zraven mene pojdi v hlev, bova pa tukaj čakala večerje," je rekel in gnal vola v hltev. Za njim je vstopil počasi Klemen. Dolgi, ozki prostor je razsvetljevala petrolejeva tve-ttlnica, viseča od stropa. Videl je, da je hlev obokan, da je ob vsaki steni otveženo polno lepe živine, le eden kot je od-grajen sam za se in v njem je videl priprosto hlevsko postelj in iz močnih desk zbito omaro. Ko je hlapec otvegal žival in nametal mrve v jasli, se je vsedel v postelj in povabil k sebi Klemena. "Vsedi se sem," je rekel, "v tem. i "O"»;.odar je vesel, da si se ^ til, X.1 ivno se ,e le malo *p, minja. >tr je bil še jako naj. si stdžil tukaj. K-ju do kleti mi je dal in rekel, p 'J inoit vflikor hočeta, jutri. k( '»o nedelja in bo čas, bo ni'r» »a oripovedal svoje zgodi c — Le jej. jaz b>rr pa.vole vi! ta Čas." Ko je že spiavil pod st-em v»o rnLto, celo klobaso in ve,-kruli m precet olajšal breme vrču, i c prisedel k njemu lr. cao Vzel je'j/rč in reke1 : Kaj si delal teh trideset et?" je vprašal hlapec Lukač. "Kaj sem delal? Hm! Dolgo in naveličano pripovedovanje. Hodil sem po svetu, od kraja sem delal po tovarnah, rudo: kopih in sploh mnogokje. Zraven sem se spridil, začel lenu-in pomalem krasti. Ko sem se navadil prvega greha, sem se začel poslulževati drugega. Zapirali so me kakor za stavo, danes sem počival v ka-cem svinjaku župan*, oddaljene zagorske občine, jutri tičal mestni ječi, potem bil zaprt pri todniji in tudi v prisilni de-avnici sem bil dve lfti. Tam so me izpustili, ker sem se "po-»oljšjd", a to rečem, da se ni-cjer v nobenem drqgem zaporu nisem naučil toliko hudob-|i delavna svetu _l^P Menda mi je usojeno nje." m "Usojeno, usojeno!" te je odzval LokaČ z mračnim glatom, čeravno on ni verjel v besedo "usojeno". Bil je prepričan o tem, da je vsak svoje treče kovač, a vendar tega ni rekel na glas, da bi ntf užalil svojega komaj dobljenega prijatelja. "Usojteno, usojeno!... Mnogo ti je že iskusil na tvetu, v tem ko sem jaz tičal tukaj v tem hlevu. Le jaz sem vseh trideset let služil pri Mihevu, prej pri ttarem, zdaj pri mladem. A ne kesam se. Zaslužim lepo, delo ni prehudo in preskrbljen sem. Tujtaj imam zgo-vorjen kot pri hiši do smrti. "Delaš kolikor moreš in dokler boš mogel; pa si lahko pri hi ši do smrti," mi je rekel gospodar. Dat mi je veliko zapečateno pismo in rekel, da naj pridem s tem naprej, ako bi on umrl, ali bi se prodalo, ali kaj takega, pa mi ne more nih če nič. Pravijo celo, da bom dobil od cesarja medaljo, ker že triefeset let slmžim. Denarja nisem nosil na kup, pil sem vedno, pa ne tako, da bi delal gospodarju škodo, drugim pa dotgove." Tako sta se pogovarjala življenju. Ko sta izpraznila prvi vrč, je šel hlapec po drugega, Sčasoma sta se nalezla in kakor sta se prej objemala iz prijateljstva, tako sta se zdaj iz pijanosti. Točila sta pijane solze, prisegla si zvestobo do smrti in še dalje in počela še druge neumnosti. Drugo jutro se prvi zbudi Lukač. Vstrašil, se je, ko je videl, da je že dan in urno je tekel dajat Živini, nedelja je namreč in če hlapec hoče v cerkev, mora prej nakrmiti živino. Sinočnega dogodka se ni spominjal natanko, le da se je vrnil Klemen in. da ga je pripeljal on, mu je še ostalo od pijartosti. Klemen pa je spal, ves čas, kar je krmil hlapec goved je smrčal, tpal je, ko je prišel gospodar v hlev, da bi pozdra* vil prišleca. Gospodar, hlapec in vsi s|mu privoščili spanje; saj ga *Je potreben. Odpravili so se v cerkev vse, razen dveh šolarskih dečkov, ki sta ostala doma in sta pasla goved okrog domovja. 'Zbudil se je tudi Klemen. Začudil se je, ko je videl, da se nahaja v hlevu. ''Ali sem spet zaprt v kakem svinjaku?" je mrmral in zijal okrog sebe, vstal, odprl hlevska vrata in pogledal ven. Tedaj se je spomnil sinočnega večera, spomnil Lukača in Miheva, spomnil tudi, da je nedelja. Ker ni videl nikogar zunaj, je zaprl vrata in sedel v postelj. Začutil se je samega, začutil se je.tudi starega Klemena — baraba. 'Sinoči sem bil pijan,' je mislil, "in govoril neumnosti — česa pijan človek ne stori." Mislil o Lukaču, o Mihevu, o domovini je mislil, ali le kot baraba, žaloval je za vsem, kakor bi ne mogel ničesar več dobiti. "Izgubljeno je vse," je mislil, "zame je vse proč. Ni n>i več za pomagati, je škoda, da bi mislil. Jaz sem narave take, sem zapisan barabovstvu. Ampak sinoči sem bil pijan." Vzdignilo ga je kar samo od sebe in stopil je k omari, jo odprl in začel pregledovati. ' "Nimam kaj zbirati," je mrmral nevoljen, "ena stara vsak-dajna Lukačevega oblačila, borna, ali boljša vseeno kakor je moja." Začel se je razpravljati in v dveh minutah je tičal v hlapčevi obleki, od opank do klobuka. Stopil je na dvorišče in se ogledoval s strokovnja-Škim pogledom po okolici, šel je proti hiši in izpred praga je videl tam za plotom dva mala dečka, ki sta pasla in se igrala z mladim junčkom. ''Lukač!" je zavpit eden dečkov, "ali niste šli v cerkev." "Pa me ne spozna!" je mislil Klemen pri sebi in glasno zav-pil "•Pusti teletu, da se paise, če ne bom povedal očetu in nabasala jih bodeta oba." Fanta sta zbežala od teleta in zginila med drevjem, Klemen je pa, dvomljivo pritisnil na kljuko in — vrata prla. Sel šel k m sko sobo je sel, v tacrh r, dobro izvedeni baraba, v čum-nato in se lotil prve omare, ki mu je prišla pad1 roke. Po kratkem obdelovanju so se vrata vdala in videl je pred seboj v>se polno razobešene ženske obleke. "Cap vse gplno, drugega pa nič," je govoril polglasno in iz-tikal dalje. V desnem kotu je iztaknil skriven predalček in ko ga je potegnil ven mu je zablestel naproti kupček stare srebrnine. Hlastno je pograbil vse in .zmašil v žep, potisnil predal&ek nazaj in zaprl omaro, pa naprej.Izkušnje so ga učile, da je boljše s petakom srečno pobegniti, kakor pa s tisoča-' kom priti v roke sodniji. Sel je čez dvorišče, skočil čez plot. pa tja čez polje... Roke je potisnil globoko v žepe, da so se mu povesile ra- C in d kaču, njegove mi kale. o srečnem begu in o svetli treprnini. Pa je hitel in hitel in ko je dosegel gozd se je oddahnil in ozrl... Dan pa je bil lep, poln življenja Sobice se sijalb, žarki so se lomili ov sencah m vejevju, jesensko vresje po robeh se je kopalo v solnčnini, brezlistni bukovi in brezovi gozdovi so izginjevaK v sohičnem svitu. Preko polj je pihal veter in do-našal vlasove kravjih zvoncev, odmeve petja in ukanja in klice iz jesenskeba življenja... Ptice setivke so se zbirale po polju, obrkrifjevale v jatah drevje, hiše, vasi in izbinjale v višini. Pri fari pa je zvonilo z velikim zvonom k povzdigovanju. •Konec. Advokat Poltena postrežba in prave cene."" Vogal SI, Clair Avt. Ii E. 5511 St. Tel, Central 3974 URAD V MESTU: Tritt lllllllg 1309 w Vaak trgovec bi moral imeti avoj pisemski papir, kuverte in računske listine. Vse to naredi naša tiskarna po nizkih cenah. Prank: Sakser Glavni urad: 82 Cortlandt St., I Ntw YORK, N. Y. Pošilja DENARJE v staro domovino potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno. Podružnica: 6104 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. Prodaja PAROBRODNE LISTKE za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah. Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi. r [ j L A i rc= rc= m • . V zadnjih letih so zdravniki posvečali največjo paznost vprašanju, kako naj se hrani truplo od mladinskih let do starosti. Strinjajo se v tem, da se lahko prepreči mnogo boleznij in tudi ozdravi, če dobiva truplo pravo hrano. Tako zdravljenje je prijetno in lahko. Potrebno je samo, da izberete hrano, ki vam ugaja, in da s poskusom določite, koliko hrane potrebujete. Če je apetit slab, ali prebava počasna, rabite Trinerjevo Ameriško GRENKO VINO. m To znano zdravilo daje moč oslabelim organom pri prebavljanju in uravna njih delo. Očisti prebavljalne organe in jih naredi močne in čiste, To zdra- vilo priporočamo, če imate zaprtje, bolečine in krče, neprebavnost, glavobol, bledost in slabost, Če ne more spati, zguba apetita, nerazpoloženost po jedi. Trinerjevo ameriško grenko vino se naj rabi kakor hitro zapazite najmanjši nered pri prebavljanju. Dajte to zdravilo deklicam in ženskam, ki imajo hrbtno bolezen ali glavobol, ki so nervozne, revmatične in slabe. Dajte to zdravilo onim, ki Jjotrbujejo moči. Po lekarnah. JOSIP TRINER, Importer In exporter. ve. počasi a i.'sn I 'M • O. M ■ " -K- M " X>h, da," odvrne ona s smehom in z izrazom neizrecne prijaznosti. "Dober spomin ima," pravi Flerdelis. "In zakaj m v talci naglici "omenjeno noč se tako hitro splazila od mipne?" vpraša Febus. "Ali sem1 te ustrašil?" "O, ne!" odvrne ona. "In na mestu sebe," nadaljuje stotnik, "si mi pustila v rokah grbavega, enookega aduta, škofovskega zvonikarja, vsaj tako mislim. Nekateri pravijo, da je arhideakon ali pa hudič nje-gov oče. Smešno ime ima In kaj zlodja je hotela ta gr doba od tebe, hej!" "Ne vem," odvrne ciganka. "Prokleta bodi njegova nesramnost — lopovski zvonikar uteče z deklico, kakor grof! Kdo je še kaj tacega kdaj slišali Toda drago je plačal sa to predrznost. Mojster Pierat je najbolj surovi človek, kar jih je še imelo opraviti z lumpi. Zvonikarjevo kožo je pra,v dobro ustrojil." "Ubogi človek 1" reče ciganka, ko se je spomnila suro vega prizora pri sramotnem kamnu. "Zlodja," zakliče kapitan, ves v smehu, "to usmiljenje je toliko vredno kot pero na svin-skem/repu. Naj me — " Kapitan preneha govoriti. "Oprostite, gospodične, zdi se mi, da sem se spozabil." "Ftij, gospod," reče Amole-ta. '^On samo govori z deklino v njenem narečju," reče Flerdelis s slabotnim glasom, dočim v srcu vedno bolj trpi. Se "bolj jo je pa bolelo, ko je videla, kako se kapitan trudi okoli ciganice in še ertkrat priseže: "Pri moji veri, lepa deklica!" , "Toda nedostojno oblečena je." pristavi Diana. Ta opazka je dala dfcklicam novega poguma. Ker niso našle ničesar slabega na njeni lepoti, so se vrgle na njeno o-bleko. .. "Deklica, kako moreš hoditi tako oblečena po ulici," reče Amoleta. "Brez ovratnika in pasa." "In tako kratko fcfrilo imaš," zakliče Kolomba. Sam Febus se je čudil, koliko napaflc in pogreškov so rja-šle te lepe gospodične na ubogi in lepi plesalki. Niso se nehale smejati, psovati in Zba-datij Mislil bi, da so te gospodične mlade rimske lepotice ftekdanjih časov, ki so z zlatimi iglami zbadale lepe moške sužnje v prsa, ali pa so bile enake plemenitim psom, ki so ujeli divjačino, pa jim njih mojstri ne dovolijo, da jo zadavijo. In ciganka ni bila brez čuta proti sramotenju, katero je morala prenašati v tem prostoru. Od časa do časa je zaru dela; zdelo se je, d^ ji tiči sramotilna beseda n^ jeziku. Medtem se je pa smejal Febus in začel zagovarjati ciganko. "Naj govorijo kar hočejo, dragica," reče, ko rožlja z zlatimi ostrogami; "seveda tvoja obleka je nekoliko čudna in brez mode, toda kaj pomeni to pri tako krasni stvarici kakor si ti?" i Ciganka pa neprestano gleda lepega Febusa, ne da bi se drznila govoriti. Stara gospa se je pa čutila razžaljeno, dasi sama ni vedela zakaj. "Sveta devica," zakriči hipoma, "kaj je tul^aj? Ah, grda zver!" Bila je koza, ki se je zapletla v draperije v sobi, kar je imelo za posledico, da se je hotela koza izviti iz zamote, pa je s tem podrla na tla velik kos dragocene preproge ob zidu. "Ah, tu je lepa kožica z zlatimi rogovi!" zakliče Berange- I ra. ' , Ciganka pa poklekne in boža svojo kozo. dočim se Diana nagne k Kolombi in ji še-peče v uho: "Kako sem neumna, ker nisem tega že prej mislila! Ciganka je s kozo! Pravijo, da je scoprnica, in da je zmoižna koza vsakovrstnih u- s, kaj nočete," odvrne ciganka in nadalje boža svojo Djali. V tem trenutku pa zapazi Flendelis majhno, usnjato torbico, ki visi kozi okoli vratu. "Kaj je pa to?" vpraša ciganko. Deklica obrne svoje široke oči proti gospodični in reče resno: "To je moja skrivnost!" "Rada bi vedela, kaj je njena skrivmost," si misli Flerdelis. Medtem' pa je vstala hišpa gospodinja in rekla: "Deklica, če nama ne morete ne ti ne tvoja koza ničesar pokazati, zakaj pa stojite tukaj?" Ciganka, ne da bi odgovori la, naenkrat vstane in se napoti proti vratom, čim bližje vrat prihaja, tem počasneje stopa. Nekaj neizrekljivega jo Te zadrževalo. Naenkrat se pa obrne proti Fefcrusu, z objokanimi očmi in obstoji. "Pri moji veri!" zakriči kapitan, "tako ne boš šla proč Pridi naizaj in zapleši pred nami! In no, kako ti je pa ime, lipa dragica?" Dalje prihodnjič. stij.»| "No," reč^ Kolomlba. "koza Z ženo sva stopila v prodajalno. Ker sva se ravno mudila po opravkih v Mariboru, hotela sva kupiti otrokom čevlje, katenih so bili vsi štirje prav potrebni. Zato sva šla k znanemu trgovcu z obuvalom, kjer sva kupovala tako blago že nekaj let. 'X), dober dan! Moj poklon, gospa!" se je uslužnostno klanjal trgovec, ko sva jedva odprla vrata ter si mel po svoji navadi roke, da si je bil lep pomladanski dan. Mož je bil male postave, kakih petinštirideset let, četudi je imel že" mnogo sivih las, kakor je bilo videti 1 "S čfim smem postreči, pro sim? Izvolite, gospa, črne, ru mene, nizke ali visoke čevlje?" Moja ženska se je nasmehni la njegovi postrežljivosti. "Ne, hvala! Jaz ne rabim zase, ampak za otroke bi rada kupila." "Tako, za otroke. Katero številko, prosim?" "Pokažite razno velikost, ki jo rabijo otrodi od enega do šestih let'" "Takoj, takoj., prosim!" Možu se je prej sladko prijazni obraz nabral hipoma resne gube. Njegov zvonki moški glas se je stresel pri zar dnjih besedah. Iz prs se mu je izvil pritajeni vzdih, ko se je zasukat za prodajalnim pul tom ter iskal zahtevano veli kost. Mlidva z ženo sva takoj opa žila nenadno izpremembo na njem ter sva nehote pogledala drug drugega, češ, kaj to pomeni, ali sva videla prav, ali se motiva. "Tukaj, prosim!" Trgovec je že • razpostavil otročje čeveljčke razne ^eliko-sit po vrsti ter se za hip za gledal skozi steklena vrata na živahno ulico. A hitro se je zopet zavedet svoje iuslužnosti ter nama pomagal zbirati. "Za šest let bode primerna številka šestindvajset, za štiri letno deklico štiriindvajset, za triletno triindvajset. "Moj Bog! Koliko otroci raztrgajo!" je vzdihnila nehote moja žena. ''Koliko jih pa imate, če je dovoljeno vprašati?" "Več kakor je treba, četve ro., Starejša je stara' šest let najmlajša pa eno, pomislite In otroci več raztrgajo, kakor midva oba z možem." "Ste pač lahko srečni! pripomnil trgovec na pol tiho. "Kaj, »rečna, pravite! je smeje odgovorila moja ženka. "V teh dragih časih toliko otrok oblačiti ni tako lahko, ko bi drugih stvari ne bilo. Za eno ali dvoje otrok bi se že še skr bela a kar štiri. "Gospa, lepo prosim, ne govorite tako. Otrok ni nikoli preveč, pa če bi jih imeli tudi dvanajst. Na njegov obraz je zopet le ■ J« az sem posebnim povdarkom. vzdihljaj se mu je izvil iz prsi potem je pa nadalje-val. "Ne zamerite, gospa, mojim besedam, a jaz vam hočem povedati in dokazati resničnost moje trditve iz lastne skušnje. Izvolite poslušati! -i- "Gtejte, tudi jaz sem imel otroke. Troje deklic je bilo, ki so bile kakor kri in mleko. Moj Bog, koliko veselih in srečnih dni sva si užila pri njih jaz in moja žena! Tisto neizmerno srečo more občutiti le očetovo in materino srce. — Seveda se pa včasih navžije tudi jeze in nevolje pri otrocih. In vam ne tajrim, da sem si ob takih trenutkih večkrat mislil, da bi nama bil dovolj tudi samo eden otrok. — Kako sem bil nespameten takrat, to še-le sedaj uvidim. — Otroci so pa rastli ter se razvijali, da so imeli celo drugi i mjimi veselje. Ena deklica je pa bila stara enajst let, srednja šest, najmlajša pa tri leta. iMoj Bog, kakšno življenje je bilo takrat v našem domu. Pol« no malih, a vendar velikih skrbi za deco. Pa tudi ljubezni in veselja polno. Moja ženka je bila z vsem srcem in vsemi misli le pri svojih hčerkah. Kako jih je negovala, kako obla čiila in skrtiela, da se jim ne iripeti kaka nezgoda! Materina liubav je včasih res lepa, vendar kljub temu tako lepa, tako nesebična in neizmerna, kakor nobena druga. To resnico sem spoznal še-le kot oče pri materi svojih otrok. Seveda sem ljubil d«eco tudi ter se ž njo radoval, ko se vračal zvečer od svojega posla v prijetni dom, ali >a če so priskakljali ob lepih dneh k meni v pro'dajalno. Ve drega čela ?n veselega srca sem iodil dan za dnem v prodajalno. Polotila se me je neka ne-ugnana in neizčrpna sila do de-a. Saj je imelo moje delo in življenje cilj: osrečiti ljubljeno deco ter ji preskrbeti poleg prave vzgoje tudi nekaj premoženja za bodočnost, da ne bodo nekdaj sami okusili, kako trpko je živeti iz rok v usta, kakor sem okusil jaz sam. Trudil sem se danmadan, a delal sem s pravim veseljem in užitkom. Pa prišlo je drugače. Človek obrača, Bog pa obrne. Nekega dne zboli srednja deklica. 2e par dni je hodila nekam klavrno okrog ter tožila, da jo boli vrat. Mislila sva z ženo. da je dobila v vratu malo prehlajenje in da bode kmalu boljše. A »tretji dan je otrok ostal v postelji. Ker so se bolečine množile, poslali smo po zdravnika, ki je konstatiral da-vico ali difterijo. Seveda smo takoj dali otroka v posebno sobo. ker smo se bali radi sta rejše in mlajše sestrice. Pa bi li je prepozno. Obe sta bili že nalezli morilko. Čez dva dni sta obležali tuoi drugi dve. Pa kaj bi vam popisoval tiste d'ni polne težkega gorja in žalosti. Koliko je pretrpela u-boga mati, ko je gledala noč in dan bolečine svojih ljubljenk! Koliko solz je pretočila v ti9tih težkih urah! Kdo bi jih preštel! Poskusili smo vse, da bi o-hranili vsaj eno izmed otrok svoji materi. Jaz sem slutil, če pobere smrt deco, stere tudi materi srce in. duha morda za vedno. Zato sem poskusil vse, kolikor sem mogel še mirno in trezno prevdariti v tistih tez kih dneh. — A bilo je vse za man. Tekom dobrega tedna so odnesli nam vse tri iz hiše. -Mož je prenehal ter si otrnil dve debeli solzi, ki sta mu pri polzeli na lici. Potem je pa na daljeval. "Bila sva z ieno zopet sama. kakor nekdaj. A vendar kaka razlika. Nekdaj sva imela polno nad in upov na prihodnjost. Sedaj nama je bilo strto vse. Kar je dalo življenje cvetov nama, uničila jih je kruta smrt Moja žena je bila prve tedne po tistem udarcu trpke usode čisto brez uma. Tolažil sem jo, kolikor sem mogel, tolažili so jo drugi. Pa vse zastonj. Čepela je navadno v kakem kotu ter zrla s tistim sumljivim pogledom cala po imenu. Seveda niso prizadela pretresljivo obupno jokati in je jo kala, dokler je imela še kaj solz. ' , Drugič je zopet zderala vse oblekce, čevljčke, slamnike in čepice rajnih svojih ljubljencev na mizo. Poiskala je vse igrače ter jih uredila po mizi, stolih, ali na tleh. Obleke je poravnavala, kakor bi jih pripravljala za poseben slovesen dan svojih otrok. Ko je tekom celih ur vse lepo uredila, je poklicala deco ter pričela neuteš-Ijivo plakati. — Jaz sem upal* da se tekom nekaterih tednov le strezni in uda v trpko usodo. — A motil sem se. Ostala je cel mesec enako topa, brezbrižna, neuto-ailjiva — nora. Spraviti sem o moral v bolnišnico, norišnica Tam je ostala leto dni ter se je vendar toliko -umirila, da sem jo mogel vzeti domov. Zdrava pa m in ne bode nikoli. Strt, uničen cvet ne vstane nikoli več. — Doma čepi in se ne zmeni ne zame, ne za gospodinjstvo. Če ji damo, je; prosi nikoli ne, niti za jed. Drugače je sicer popolnoma mirna. Le včasih začne plakati in plaka po c*!e dni in noči. In. jaz? Jaz sem najvišji siromak. Delamy ker moram delati, da gre čas naprej. A moje delo je prazno, kakor je prazno moje življenje, ki nima ciljev. In vendar je bilo včasih drugače. Moj Bog!" Obrisal si je solzne oči, potegnil z robcem preko čela in stresnil z glavo, kakor bi se hotel znebki trpkih spominov. A prelživo so se mu bili oživeli. Njih sled*u ni mogel zbrisati z obraz*. Se vedno mu je le žala senca na čelu, še vedno bile gube na dbrazu ostre L**«« tSR. so torek in petek. dsednik Fr. Vihtelič, podpredsednik A. 2nidaršič, blag. nek F. Pavšič, I. tajnik Frank Makse 4229 St. Clair ave. Vsa pojasnila daje prvi tajnic. m are 29. 13 Slov. Lovsko Podp. društvo ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu in sicer ob 2. uri popoldne v John Grdinovi dvorani. V društvo se sprejemajo člum od 16 do 45. leta. Vstopnina po starosti. Bolnifka podpora znaša $500 na teden. Predsednik Jos. Rus, 1306 E. 55 St.; tajnik Jakob Požun, 1164 E. 61 St. 1. jan. 13. Društvo sv. Janeza Krstniks, št. 37 J.S.K.T. Predsednik Fr. Milavec, 1031 E. 61 St.; tajnik Iv. Avsec 3858 St. Clair ave.; blag. Anton Prijatelj, 4015 St. Clair ave. zastopnik, Louis Lah 1033 E. 62 St. Društvo plačuje lepo tedensko bolniško podpo-no in je eho najmočnejših dni štev. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v John Grdinovi dvorani, 6021 St. Clair ave Dr. zdravnik J. M. /Seliškar 6127 St. Clair ave. 1 apr. ia Društvo "Sava" št. 87. S. S. P. Z. ima svoje redne seje vsa-co tretjo nedeljo v mesecu pri John Grdini, 6021 St. Clair ave. Predsednik Anton Lekan 6307 Bonna ave.; tajnik A. Naglič, 991 E. 79 St. blagajnik Tom Jereb, 1268 E. 55 St. — V društvo se sprejemajo rojaki od 16. leta do 55. Torej imajo rojaki, ki so preporačili 45- leto» lepo priliko, stopiti v društvo, ki daje $8.00 na teden bolniške podpore in $500.00 smrtnine. 1. febr. 13, dr. White. V društvo se spre-jemajo Slovenci od 16. do Makse, 4434 St eta. Za $1.25 na mešec se za.- Društveni zdrav*k varujete za $7.00 bolniške podi- liškar. Vsa pore in $500 smrtnine. Za nar», tajnik mm » in globoke, ki so pričale o pre-strašni bolesti, četudi je jezik govoril o trgovskih zadevah. DOBRO DELO Moike obleka po................. Molke suknje P®................. Moike hlače po.................. Ženske obleke po................ Ženake suknje Po daljna pojasnila se obrnite na. društveni odbor. 15 marc 1$ K. S. P. dr. Basts 6. spadajoče k gL poet v rest City, has ?voje sen« seje vsako prvo v meseca ia sicer ob MX V Grdinovi dvorani V s« sprejemaj* etans od 16 45 L Vstopnina je po Bolniške psMe, saj pri predsedniku F. Spefko, U ^ podpredsednik 3504 St. Clair ave. ali Frank Grdadoinik 57o6 Waterloo Russ, tajnik 6104 St. Clair ave. tajnik 0rl ^^ Za nove brate kateri pristo- \tcr{oo rj^. blagajnik pajo je zdravnik Dr. Jakob Sil- janežič 5706 Waterloo bermati na 3957 St. Clair ave. , ipr3 ^ I Ciril Metodova SI. ml. pod. dr. Žal. Mate- št. 24, ustanovljena 25. re Božje ima redne mesečne rija, 1910 v portoč seje vsako trejo nedeljo v me- skim otrokom, katerim secu v Knausovi dvorani ob nevarnost, da postanejo 2. uri pop. in redne vaje vsak ci ali pa ItaKjani, ker a pondetjefc v mesecu ob sedmih rejo priti v slovenske šok. zvečer v velrki Knausovi dvo- tni prispevek za člane je rani. — Predsednik Jak. 2ele Seje so vsako drngo ^ ^ 1253 E. 60 St.; tajnik Jos. Gls- mesecu ob * on dopoldne vič, 1126 E. 61 St.; blagajnik I Knausovi dvoram. - Pre Matija Glavič, 6131 St. Clair h»k, U J- ^ »t ave., načelnik F. H. Mrvar ave ^mk JotaJtdezvol* 1336 E. 55 St. Društvo spreje- St U™ av*: j«iks ma osebe od 16 do 30 leta, 6131 St Claw: in plačuje $6.00 bolniške pod- J pore. Udnina znaša 50c na me-1 sec. 0« avg. Narodna dobrodelna Iv pomoč slovenski ml K. Ž. P. dr. Srca Marijinega (staro), ima redne mesečne seje vsak drugi četrtek v mesecu ob pol1 8. avečer v mali Kau-sovi dvoWwii Vstopnina od 17 do 30 leta $1.50; od 30 do 45 leta $1.75. Mesečnma je 449- za telovadce od 8 do 10. zv. s. č. na 6131 St. Clair ave. r. jan. 13. K. S. K. pod. dr. sv. Alojaija v Newburgu ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v Mike Plutovi dvorani na 3611—81 St. Predsednik John Lekan 3559 E,- 80 St. Š. E., tajnki Josip Trček 3596 E. 78th St. S. E. blagajnik Anton Fortune 3593 E. 81 St. S. E. 1. jan. 13. Mlad. pod. dr. sv, Antona Padovanskega v Newburgu ima svoje redne mesečne seje vsako 4. nedeljo ob 2. pop. v M. Plotovi dvorani na 3611 E 81 st St. Predsednik Jos. Lekan 3556 E. 80 St.; tajnik Dom. Blatnik 3538 E. 82 St; blagajnik fr. Plut 3611 E. 81 St.; Načelnik Louis Gliha 3572 E. 82 St. 1. jan. 12 Slav. K. Vit dr. sv. Alojaija, ima svoje redne mesečne ob ge slovenskim drugače po možnosti 't no podpira. Letni samo 50 centov, toda ni darovi so dobrodošli, sed., I*. J- Pire, 6119 St sve.; tajnik J. priaMlMlMH«. •■«1. ruitororiafMkdulo potrebo, n .Yodlla u angl. pU»To, nasleSkib placm In kako M poatanc Mttrikaaabi drAavUan. Vrhute«« Jma do.daj aajtrfjl alo». *n*l. la «nSl. alov.'alovar. K*}t*ft trdo in platnn rciana (and 88O »trani) atanc SS OO la mt dobi pri: V.J. KUBELKA, » f.» St, few Tat, (L T. Bdloo ia najvetyc aaloialttvo aJov. aa«l. la rasalb »lor. k4 * Pilite po cralk. mm Slovenske trgovine. —.----- Leo. Mlinar, Box 514 SLEDEČE TRGOVINE PRIPOROČAMO ROJAKOM: Ironwodd, SALOONI: !najv< ;kem michigan. Joa. P. Mftvrln, 132 Luxmore St. Mohawk in okolico, J. Kocjan Box 25 j KjOZEhYt MINNESOTA. J C 7 Ely, job. j. p^eheii Box 165 1 4734 Hamilton ave. Aurora, Gilbert, Chlaholm, John Arko, Box 826.1 fil^l St Clair ave. Eveleth, , John Kaufiek Box 616. ° Montana. JOHN KROMAR, Oreat Falla, Math Uralc, qq8 E. 63rd St 3326 No. 6th ave. Anaconda, M. J. Kracker, LOV. PETKO VSEK, Klein, Mike Burger', Box 32 9&5 Addison Rd. Roundup, Frank Koren, Box 48». ANTnN 7AKRAlftKK. E. Butte, F. Bounchar, 30 Plum St. ^AttKAJWUk, Sad Lodge, Louis Jeller, Box 47. 991 E 64th St. OHIO. Sarherton, in okolico, Al. Balant, PRIMOŽ KOGOJ, Newark, \12h 8tnr,,K8 lit ^>06 St. Clair ave. John Gabrovftek,1 24 — 13th St. OREGON. sežemo v roke kot dm^I Oregon City, M. vidic, Box 241 JOHN ZALAR 6120 St. Clair ave. |<8tveni bratje. Franc Lenče, pod^wedsednik dr. Napredni Slovenci, št. 5. S. D. Z. 6401 Bonna ave. —Pratike imamo v žaiogi. 10 centov en komad, po pošti 12c, Če se jih skupaj naroči po pošti več kot deset, jih damo po 8c komad. Sezite po njih, dokler zaloga traja. NAŠI ZASTOPNIKI. PENNSYLVANIA. | FRANCES LAUSCHE Forest City, John Osolln, Box 492 6121 St. Clair ave. Moon Run, Fr. Btrmljan, Box 238. m Manor, Fran* Demiar, Box 253. FRANK ZAKRAJSEK, Crab Tree, John Tome, Box 94.1 » c*. Meadow Lande in Cannonaburg, T029 OIS* L. Lenaal, Meadoy Lands, Box 53. trn? kiooot? J Beaver Falls, Nlok. Klepec, JUI!' 183« — 3rd Ave, 1226 E. 55th St. Sroughton, Inn okbllco, Ant. Demftar, • Box 135. JOS. KALAN, Braddock in okolica. I. Qrm, Box 57. K , Conemaugh. Fr. Preatavec.VBox 174. 0IOI bt. Clair ave. Steelton, A. Hren, 229 80. Front St. A viitiun t Luxerne, A. VotelJ, 839 Bennet Se. ANTON KUHUJ-.J, Pltteburgh In AMeghany, Ignav Pod- 3gaa St. Clair SVe. vasnlk, 4734 Hatfield St.1 J Sledeči rojaki so pooblaftčenl pobirati naročnino, naročati tiskovine lin poOlrfcU oglaae v svojih naselbinah. COLORADO. j'Rockvalle, Ant Bole, Box 18 I Trinidad, M* Novak, 808 W. Main St CALIFORNIA. I San Pranclgoo, Jakob Lauflln, 2110 —• 19th Bt. WYOMING. i FRANK JURCA, Rock Springs, A. Justin, Box 563 1287 E. 55th St. in Fr. Br ten, 750 — 9th St. I ' „ Superior, Ant. Vehar, Box 152. JAKOB JENC, Dlamondvllle, J. Globočnik Box 35. 5363 St. Clair Ave. WASHINGTON SLOVENSKA GOSTILNA, Enum Claw, Job. Malnarlteh. „ , Pueblo, ,.. .1* Vidmar, 903 A. B. St. f Ravenedale, Paul Koa, Box 10. 3855 St. Clair 8V€. Colorado City, Louie Lauehin, Black Diamond, O. Porenta, Box 701. inuu pdt\tma 314 So. «th St WISCONSIN. JOHN (jKDINA, Milwaukee In Weet Allle, Ant. Hren, 6025 St 'Clair' 8Ve* 493 Park St. Mllwauktee. JOS ZALO KAR, 8heboygan, John Orandlč, J a .mi««. t?a m u 1119 North 8th St. -99 Addison Kd. W. It. S. Jablonski, SLOVENSKI FOTOGRAF. «122 ST CLAIR AVE. N. E. Izdeluje slike za ženitbe in družinske slike, otroške slike, po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za $3.00 vrednosti slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti zastonj. Vse delo je garantirano. .......r"...... 1 11 ——i DELO! DELO! / Tal ANDREJ JARC 6110 St. Clair ave. BELAJ & MOČNIK 6205 St. Clair ave. BANČNI ZAVODI FRANK SAKSER Co., podružnica, A. Bobek poslovd. 6104 St. Clair ave. TOBAK IGRAČE in CANDY STATIONERY. GEO. BOŠTJAN, 6010 St. Clair ave. M. ERMAKORA 6116 ST. Clair ave. ŽELEZNINA —POHIiTVO ltd. ANTON GRDINA, 6127 St .Clair ave. JOSIP ŽELE, 6108 — 10 St. Clair svs. TRGOVINE Z MODNIM ' BLAGOM. JERNEJ KNAUS, 6129 St Clair ave. .. ANTON LOGAR, 3837 St. Clair sva . JOHN GRDINA, 6111 St. Clsir, ave. t FRANK J. TURK, 1361 E. 55th St M. MARESIČ 4392 St Clair ave. ■ , IZDELOVALNICA MEH- KIH PIJAČ. JONH POTOKA*. 4126 St. Clair ave. KONTRAKTORJI* SATKOVIČ BRATA 1129 NORWQB Rd. LEKARNA 1 Slovenska lekarna 6036 St. Clair ave. Slovenska trgovina ženskih slamnikov in klobukov nost je oprava ROSI STANKO, 6303 St. Clair ave. Trgovina t moško čevlji FRANK KENIK, 6301 St. Clair ave. nevest. opravo ill URAR IN ZLATAR. FRANK ČERNE 6034 St. Clair ave. ANTON SAMSON 6209 St. Clair ave. Department stOia ANTON KAUSEK 6202—6204 St. Clsir svs. To so sami slovenski trgovci, katere slovenskemu činstvu v naši naselbini priporočamo. Ps tudi rojr1-' drugih naselbinsh se lahko poslužujejo teh naslovov, dar rabijo, naj pišejo na enega teh trgovcev ki 1