Ameriška Domovina NO. 167 -/V//c _ ’ ^.Y , ’ CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 31, 1970 Stfaffona] sad Saternafifsnai Circnl»£k>s ,%OV€NIAI« STEV. LXVIII — VOL. LXVIII Najvetje ruske topove dovažajo zdaj v Egipt y zadnjem času so dospeli v Egipt in bili postavljeni v zaledju Sueškega prekopa n a j v e č ji ruski topovi 203-mni, ki streljajo preko 20 milj daleč. KAIRO, ZAR. — Kljub obno-vi premirja ob Sueškem prekopu dovaža Sovjetska zveza dalje ogromne količine vseh vrst orožja v Egipt. To naj bi bile dobave, o katerih se je Naser dogovoril z vodniki Sovjetske zveze v času svojega zadnjega obiska v Moskvi. Med težkim orožjem so tudi največji znani ruski topovi 203 mm, ki so sposobni pognati težko običajno granato do preko 20 milj daleč, ^e topove so začeli postavljati v zaledju Sueškega prekopa, zaenkrat baje še izven 32 milj ob-segajočega “prepovedanega” pasu. V pristanišču A1 e k sandrije zlagajo s svojetskih ladij poleg topov tudi rakete SAM-2 in SAM-3, težka vozila, ki so sposobna za vožnjo po. vodi in kopnem, in vso drugo opremo, ki jo moderna oborožena sila Potrebuje, Trdijo, da so Sovjeti dobavili Egiptu toliko vozil za rabo na suhem in vodi, kolikor lih potrebuje za poskus prehoda Preko prekopa. Med novim orož-lem so dalje štiricevne strojni-Ce 2SU, ki go jih doslej rabili e v sami Sovjetski zvezi in na °ljskem, ne pa drugod. Kljub vsem novim, obilnim dobavam orožja in drugih vojnih potrebščin, naj bi bil Egipt vedno za pogajanja in za' ^irno reševanje spora z Izrazom. v Črnski aktivisti zborujejo ATLANTA, Ga. — Črnskih °rganizacij imamo pri nas na Pretek, človek kmalu ne bo ve-eb koliko posamezne pomeni-10> Zato napovedani 4-dnevni °ngres črnskih aktivistov ta teden ne vzbuja posebnega za- blrnanja. Organizatorji pravijo, da bo Ingres zelo pomemben za črn-0 manjšino, saj je napovedanih nič manj kot 4,000 delega-°v iz vseh ZDA, pa tudi iz tu-J ne- Kot govorniki so res na- P°vedani VS1 voditelji aktivi- v °V’ riabrani so pa iz skrajne ^rnske levice. Kaj naj kongres a ljuči, pa organizatorji še ni-So Povedali. Vatikanski državni aJnik v SFR Jugoslaviji CLEVELAND, O. — Po poro-1 u Reuterja iz Ljubljane je atikanski “zunanji minister” ^ gostino Casaroli prišel v četr-na tridnevni uradni obisk v Jugoslavijo, kjer se naj bi z u-a nimi vodniki Jugoslavije izgovarjal o mednarodnih vPrašanjih. V remenski prerok pravi: .?.re*e^no jasno in milo. Naj-^sja temperatura podnevi do 75> ponoči okoli 55. Novi grobovi Joseph Nachtigal V petek je umrl v Euclid General bolnišnici 81 let stari Joseph Nachtigal, 21060 West-port Avenue, mož Anne, roj. Skuly, oče Tilly Corso, Elsie M. Bohinc, tast Andrewa Bohinc, 4-krat stari oče. Pokojnik je bil rojen v Sloveniji in je prišel v ZDA 1. 1905. Zaposlen je bil pri Warner & Swasey Co. kot strojnik 18 let do svoje upokojitve. Bil je član ADZ št. 1. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. danes ob 9. dop., v cerkev Sv. Križa ob 10., kjer bo pokojnikov nečak rev. Fred Nachtigal opravil pogrebno sv. mašo, nato pa na Western Reserve Memorial Gardens v Ches-terlandu, O. Marija Dobnikar Pretekli petek je umrla 76 let stara Marija Dobnikar z E. 66 Place, vdova po pok. Rudolfu, mati Marije Leben in Albine Grum (Rochester, N.Y.), stara mati, pramati, sestra Mine Vrečar (Slov.). Pogreb je danes ob 8.30 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na All Souls pokopališče. Dorothy Watral Včeraj zjutraj je umrla 41 let stara Dorothy Watral, roj. Feda, s 6702 St. Clair Avenue, ž e n a Edwarda, mati Dennisa, sestra Donalda in Walterja Feda. Pokojna je bila zaposlena pri Tube Form Company, dokler ni pred 4 leti zbolela. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Avenue v sredo ob 8.45, ob 9. v cerkev sv. Filipa Nerija, nato na Kalvarijo. Južna Koreja se še upira umiku če! IM [losiMlno fešo za umcr ¥isc$kGŠoIka ¥ km Arbor ANN ARBOR, Mich. — John Norman Collins, 23 let stari vi-Fodpredsednik Agriew je po sokošolec je bil na temelju odlo-svojin razgovorih v šeou- čitve porote 19. avgusta, pretekli! dejal, da je dosegel spo- li petek obsojen na dosmrtno razum o delnem umiku čet ječo zaradi umora Karen Sue ZDA. Vlada Južne Koreje Beineman iz Grand Rapids s ka-to zanikava. [tero je bil, ko so to zadnjič vi- deli živo. Obsojenec je pred raz- SEOUL, J. Kor. — Informacijski minister Južne Koreje Shin Bumshik je na tiskovni konferenci pretekli četrtek zanikal večino tega, kar je o svojih razgovorih s predsednikom Južne Koreje Chung Hee Par- V VIETNAMU SO NAPADLI VIETK0NG0VCI SIROTtSCE Rdeči so včeraj napadli okoli 22 milj jugozahodno od D ' Nanga sirotišnico in uničili v njej vse, kar so dosegli. Med 12 mrtvimi civilisti je 7 otrok. Sirotišnica, ki io vodijo budisti, so “osvobodili” tudi vseh kur in prašičev. | glasom obsodbe dejal, da Karen XUYEN PHU, J. Viet. — Rde-ISue ni nikdar poznal nikdar z či — Severni Vietnamci in njo govoril, jo ni nikdar vzel v; Vietkongovci — so si včeraj iz-hišo svojega strica... in ji ni brali za cilj svojega vojskovanja vzel življenja. Priče so prisegle, da so ga vi- in osvobajanja sirotišnico v času ko so otroci v njej spali in ni , j , v . dele, ko se je s Karen Sue 23. bilo nikogar v bližini, ki bi mo- podprSnik°VZDACaSpi!rTC? i"«* 1969 °dpeljf "a gel pravočasno odkriti in pre- . r | izpred trgovine z lasuljami. Ob- prečiti njihov napad. Na poslop- " . . . , ■ 'tožnica je trdila, da je Collins ja sirotišnice so najprej pogna- Kot znano je Agnew objav, , , dekleta v Jo M ^ lp ^^ da je bilo doseženo v njegovth, ^ jo tam U[nori, stric;preko zcle„javnill vrtov prišli razgovorih s Parkom temeljno ki ^ in da samih poslopij sirotišnice An soglasje” o bodočih odnosih med | ZDA in Južno Korejo, o postopnem umiku ameriških čet od obvestil policijo... , Okrajni tožilec William Del- . ,hey je dejal časnikarjem, da je Hao, bližnje bolnišnice in biva-, lišč bolniških strežnic. V temi so z lahkoto dosegli poslopja, ki tam, ko bodo domače sile dovolj ^ tl/di edlni osdmijenec ciljih ni nihče modernizirane, da bodo lahko prevzele odgovornost za obrambo republike. Dejal je, da ne bo nobenih sprememb v načrtu ZDA umakniti do 30. junija 1971 20,000 ameriških vojakov iz Južne Koreje. Informacijski minister Shin Bumshik je zanikal, da bi Južna Koreja pristala na umik 20,000 ameriških vojakov iz Južne Koreje. Prav tako ni bilo v ničemer spremenjeno stališče vlade Južne Koreje, da je treba najprej modernizirati južnokorej-ske oborožene sile, nato bo šele mogoč umik ameriškega' voja- mora ostalih 6 mladih deklet v pričakoval napada na nje. Ko so okolici Ann Arbor od julija ’ dosegli poslopja, so začeli meta-1967. Collins je obtožen tudi u- ti ročne bombe in razstrelivo v mora nekega 17 let starega de- plastičnih vrečah, pri tem pa kleta v bližini Salinas v Kali- streljali z brzostrelkami na vse, kar se je gibalo. Kakih 60 sirot forniji julija 1969. Glasovanje o “končanju vojne” v Senatu jutri WASHINGTON, D.C. — Pred- je v strahu iskalo rešitve pod posteljami. Rdeči napadalci so prijeli in odvlekli iz njegovega bivališča Iraška oljna industrija v nevarnosti BAGDAD, Irak — Iraški delavci, ki so zaposleni pri petrolejski industriji, so pretekli teden zagrozili, da bodo uničili vse “imperialistične” oljne naprave v deželi, če bo dosežen sporazum med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedi na temelju predloga, ki so ga stavile ZDA in so ga prizadete države sprejele. Petrolejska industrija v Iraku prispeva letno okoli 480 milijonov dolarjev v državno blagaj- log sen. Proxmire-ja je bil v se-j ^ ST otišča budistovskega natu pretekli petek poražen Z|meni^a Nguyen Iri, ga zvezali 42:31 glasovom. Senator je hotelrer ga na vrtu ustrelili- Predno proračun obrambnega tajništva "^ se ^ ^maknili nazaj v svoja zmanjšati za 5 bilijonov od 71.2 na 66 bilijonov. S terrt' glasnva- skrivališča v hribih, so poiskali in pobrali ves denar, kar so ga stva. Zanikal je tudi vsak pri- rijem je bilo odpravljeno zad-|na^^ V s’10“1^u> Prav tako tudi stanek Južne Koreje na popoln nje dopolnilo in jutri pričakuje-USe... Urf1 ^ P^čance ter tri umik čet ZDA, kot je to objavil'.io, da bo danes začeta razprava ,^fS1Ce' 0stale Prasice so postre-Agnew. V Seoulu so smatrali « dopolnilu Hatfield-McGovern' razgovor o tem le za “splošno jutri končana in odločena z gla- razlaganje Nixonove doktrine”. V Južni Koreji je trenutno dejansko le 53,000 ameriških vojakov, njihovo število bo predvidoma do konca prihodnjega junija zmanjšano na 43,000 mož, torej le za 10,000. sovanjem. | lili. Ves napad je trajal dobre pol ure. V njem je bilo 12 civili- Sen. Hatfield in Sen. ‘ McGo-!st_ov’med niimi 7 otrok> mrtvih’ vern hočeta zaključiti vojskovanje v Vietnamu na ta način, Poravnajte naročnino! Datum poteka naročnine je nad Vašim imenom na naslovu! no ob letni produkciji okoli 70 milijonov ton pretroleja. da sta predložila k zakonskemu 45 pa ranjenih Mi tega ne branimo, ker ni nihče mislil, da bodo napadli predlogu za financiranje narod- sirotišnico,” je dejal stotnik ne obrambe dopolnilo, da mora-'Phan Huy Huynh, okrajni na-jo vse ameriške oborožene sile čelnik. Po njegovem so napadli do konca prihodnjega leta' iz'sirotišnico, ker je bil to dan Južnega Vietnama. Napoveduje-'volitev v senat in “je bilo treba” jo, da bo predlog s pičlim šte- nekaj narediti, da bi ljudi pre- vilom glasov odklonjen. — V naši deželi je okoli 2 milijona zaostalih otrok. plašili in bi ti ne šli na volišča. Včeraj se volili v Južnem Vietnamu 30 senatorjev, polovico vseh. Dosedanje štetje gla- Na vrsto naj sedaj pride še splošno zdravstveno zavarovanje l WASHINGTON, D.C. — Pravzaprav je to zavarovanje čakalo že dolgo, da pride na vrsto v našem Kongresu. Ni manjkalo predlogov zanj, toda zmeraj je vse zaspalo, ker ni bilo za takimi načrti običajnih “močnih političnih sil” v Washingtonu. Sedaj je menda postala zadeva resnejša. Za sedanjo akcijo seje namreč vnelo 15 senatorjev iz obeh strank, med njimi je tudi senator E. M. Kennedy. Predlagani sistem splošnega zdravstvenega zavarovanja ni nobena novotorija. Nekaj podobnega je že uzakonjeno za upokojence in ostarele v znanem sistemu Medicare. Imamo torej že nekaj skušnje o tej panogi socialne politike, žal skušnja ni ravno lepa in dobra. Računska podlaga za Medicare je namreč šepala že od začetka. Bila je preozka, treba jo je bilo takoj popraviti v veliko nezadovoljstvo vseh tistih, ki so morali prevzeti del stroškov za prvo reformo. S tem zadeva z Medicare še ni zaključena. Kot vse v naši javni upravi, trpi izvajanje Medicare pod sedanjo draginjo. Dokler ta ne bo ustaljena, ni mogoče misliti, da bi sistem Medicare dobil zadovoljivo obliko. Tudi sedanji načrt za splošno zavarovanje boleha na isti bolezni: vsi vedo, da bo iz- redno drag, toda nihče ne upa niti približno ceniti stroškov. Načrt sam temelji, tako se zdi, na znesku okoli $40 bilijonov. Ta znesek bi bil pokrit do 60% s prispevki za to vrsto zavarovanja, ki bi jih plačevali zavarovanci in podjetja, 40% pa naj bi prispevala federacija, to bi pa znašalo okoli $10 bilijonov. Načrt za stroške je res približen, pa mu le malokdo verjame. Vsi se bojijo skušenj z Medicare. Da bi bil načrt uzakonjen že letos, na to ne verjamejo niti avtorji predloga. Senator E. M. Kennedy je na primer izjavil, da bo ideja gotovo zmagala že v “tem desetletju”, kar bo morda res. “V tem desetletju” i ma m o namreč dvakrat predsedniške in še večkrat kongresne volitve in pri vsakih volitvah bo predlog prišel znova v debato v spopolnjevani konkretni obliki. Obenem bo verjetno odstranjeno nekaj nevarnih o-vir, ki jih je rodil ravno razvoj naše socialne politike. Najpreje je treba konsolidirati sedanje panoge socialnega zavarovanja. Kolikor toliko na solidnem temelju počiva starostno zavarovanje, Li se je z njim že sprijaznila vsa naša javnost. Starostno zavarovanje je že postalo našega življenja in ne bi našel politik, ki bi ga hotel odpraviti. Nobena druga vrsta socialnega zavarovanja še ni konsolidirana, niti z d r avstveno' zavarovanje za upokojence in tiste, ki so dozoreli za pokojnino, pa je še ne uživajo, še zmeraj imamo samo približne cenitve, kolikor bo končno delala stroškov ta vrsta zavarovanja. To seveda zelo razburja vse tiste, ki morajo kaj prispevati k temu zavarovanju, in jih ravno ne priganja, da bi simpatizirali s tem za- del i se varovanjem. Nixonova socialna politika je dalje zagrabila za poseben način podipiranja revežev v obliki družinskih podpor. To idejo je že izglasoval Predstavniški dom, sedaj se pa nahaja pred senatnim finančnim odborom. Tam senatorji ne kažejo nobenega veselja, da bi ga že letos izglasovali. Če ga letos ne izglasujejo, bo treba postopek začeti znova v prihodnjem letu. Takrat bo dvomljivo, ali bo predstavni-niški dom še tako vnet zanj, kot je bil sedaj. Tako visi ves Nixonov načrt o podpiranju revežev v obliki družinskih podpor v zraku. Dokler ne dobi neke zakonske oblike, se Nixonov režim verjetno ne bo gnal še za splošno zdravstveno zavarovanje. Pa vendar je sedanji predlog o zdravstvenem zavarovanju, kot ga je napravilo 15 senatorjev, nekaj vreden. Spravil je idejo v praktično debato v našem senatu. V tem tiči njegov političen pomen in to bo zmeraj nekaj zaleglo. sov je pokazalo, da vodijo vladni kandidati, da pa bo izvoljenih tudi nekaj vladnih nasprotnikov. Končni izidi bodo znani šele v sredo. Udeležba pri volitvah je bila kar precejšnja, čeprav so rdeči skušali volitve na vse načine ovirati, če že ne kar naravnost preprečiti. V Saigonu naj bi se volitev udeležilo 58% volivnih upravičencev. Kakšen je bil odstotek udeležbe na deželi, ni bilo še objavljeno. Zadnje vesti CLEVELAND, O. — Včeraj je ameriški par Bob Lutz in Stan Smith zmagal nad nemškim Wilhelm Bungert in Christian Kuhnke s G-3, 7-5, 6-4 in s tem priboril zmago ZDA v tekmi za Davisov pokal. V soboto sta namreč zmagala oba Ame-rikanca, Arthur Ashe in Cliff Richey, nad nemškima zastopnikoma. Tako so dosegli Ame-rikanci tri zmage in odločili letošnji boj v svojo korist. Danes bosta odigrani še zadnji dve tekmi, ki pa končnega izida ne moreta več spremeniti: ZDA so z včerajšnjo zmago tretjič zapored osvojile Davisov pokal, najbolj zaželjeno in najslavnejšo trofejo v teniškem športu. S. CLEMENTE, Calif. — Predsednik Nixon je izrazil upanje za dosego sporazuma na Srednjem vzhodu in izjavil, da je cilj njegove vlade končati čim prej vojskovanje v Indokini.i HONOLULU, Hav. — Podpredsednik S. T. Agnevv se je včeraj vrnila svojega obiska v Južni Koreji, na Formozi, v Južnem Vietnamu, Kambodži in na Tajskem. Tu bo dva dni počival, nato pa se bo vrnil v Kalifornijo, kjer bo v S. Clementu poročal predsedniku Nixonu o svoji poti. PHNOMi PENH, Kamb. — Rdeči so se utrdili v mestu 20 milj od tu in vladne čete se pripravljajo na “taktični umik”, da bo moglo letalstvo brez nevarnosti udariti z vso uničujočo silo na rdeče in na njihove položaje. JERUZALEM, Izr. — Vlada Izraela se včeraj ni mogla zediniti na stališče za razgovore z Egiptom in Jordanijo. Predsednica vlade in zunanji minister sta na stališču, da je treba razgovore nadaljevati, obrambni minister Dayan pa trdi, da je treba najprej rešiti vprašanje egiptskih raket v notranjosti 32 milj širokega pasu na zahodni strani Sueškega prekopa. Izrael trdi, da so Egipčani pripeljali te rakete tja že po obnovi premirja, kar pa v Kairu odločno zani-kavajo. KAIRO, ZAR. — Tu je bilo objavljeno, da se bo predsednik Naser udeležil zasedanja glavne skupščine ZN 25. septembra, ko naj bi bil v New Yorku na zasedanju ZN tudi predsednik vlade ZSSR A. Kosygin. AMAN, Jord. — V zadnjih treh dneh je prišlo ponovno do daljših spopadov med gverilci in med rednimi vojaškimi vojaškimi silami Jordanije v Iz Clevelanda in okolice kaznašalca iščemo Uprava Ameriške Domovine nujno išče raznašalca za Newton, Locherie, Monterey, Nau-mann, Renwood, Ormiston, Abby in Tyronne avenije, starega nad 10 let. Lepo prosi, če bi kdo vedel za pridnega in zanesljivega dečka, da takoj pokliče v urad lista: 431-0628. Visok življenjski jubilej— V soboto, 29. avgusta, je poznana pionirka ga. Ivana Vokač, 1165 E. 61 St., obhajala svoj 94. rojstni dan. Čestitkam njenih domačih se pridružuje tudi Ameriška Domovina v želji, da bi zvesta naročnica lista dočakala v prijetnem in srečnem družinskem zatišju tudi stoletnico. Seja— Podr. št. 14 SŽZ ima jutri, v torek, ob 7. zvečer sejo v SDD :a Recher Ave. Klub slov. upokojencev v Euclidu ima v četrtek ob dveh popoldne sejo v SDD na Recher Avenue. Podr. št. 32 SŽZ ima jutri ob 7. zvečer sejo v dvorani pri Sv. Kristini. !z bolnišnice— G. Nik Tomc, 5815 Bonna Avenue, se je vrnil iz bolnišnice in se zahvaljuje vsem za obiske, darila, pozdrave in kartice. Za enkrat je pri svojem sinu Wil-liamu Tomcu, 2504 Lee Rd., . Cleveland Heights. Želimo mu, skorajšnjega popolnega okrevanja. Zadušnica— Jutri ob 7.50 bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Antona Vrha ob 5. obletnici smrti. Umor na parkališču— Preteklo soboto dopoldne je bil na parkališču tržnice na 3800 Woodland Avenue do smrti zaboden v prsi 54-letni upokojeni gradbeni delavec John Corona, kateri se je priselil pred 15 leti v Združene države. Corona se je vrnil v svoj avto z ženo in zetom. Ko ga je hotel pognati, sta se mu približala dva moška in zahtevala denar. Corona mu je povedal, da ga nima, in hotel roparjema pokazati prazna hlačna žepa, nakar ga je eden od napadalcev zabodel z nožem v prša, drugi pa udaril njegovo ženo s puškinim kopitom po glavi. Roparja sta zbežala, a enega se je policiji posrečilo prijeti na E. 40 in Woodland Avenue. Največ cvetnega prahu— Po podatkih direktroja zdravstvenih služb v Clevelandu so našteli včeraj popoldne ob 4.30 1.128 drobcev cvetnega prahu “ragweeda”, ki povzroča znano “seneno mrzlico” s stalnim sol-zenjem in smrkavostjo. Pozdrav iz Gorice— G. Jakob Žakelj, upravnik Baragovega doma, pošilja iz Gorice, kamor je šel v zvezi z srebrno mašo svojega brata č. g. Vinka Žaklja na Višarjih, pozdrave svojim prijateljem in znancem. Predvidoma bo danes teden zopet v Clevelandu. Amanu. V teh bojih je bilo na obeh straneh več mrtvih. Za enkrat je to še bolj otipavanje razmerja moči, odločitev mora šele priti. Vlada Jordanije je namreč za končanje spora z Izraelom potom pogajanj, gverilci pa temu odločno nasprotujejo in hočejo “osvoboditi” vso Palestino z Izraelom vred. I AMiUllSKA DOMOVINA, AUGUST 31, 1970 Ameriška Domovina ji gt Tt a m f j t dli dt ^eSI"!' H >i i i 6U7 al. Ci lostno je to, da nekateri rojaki, kateri gredo na obisk domov, govore: Sedanji čas ni več moderno iti vsako nedeljo v cerkev, čeprav se štejejo, da so dobri kristjani. Hvala Bogu, da takih ni veliko! Volitve za parlament 18. junija letos so mnoge, tudi mene, precej presenetile. Zadnjih 14 dni pred volitvami je vsa javnost, radio, televizija in tisk predvidelo ponovno zmago Wilsonu — delavski stranki (Labour party). Govoril sem seveda na tiho z več predstavniki konservativne stranke in vsi so bili prepričani: Wilson bo ponovno izvoljen. Heath ni preveč priljubljen tudi v lastni stranki ne. Zgodilo se je obratno: Heatb je dobil nad 30 mandatov večine. Izid volitev sem poslušal med nočnim delom v rudniku med odmorom v prvih jutranjih urah in opazoval hladnokrvnost tukajšnjega prebivalstva. Prva poročila so bila naravnost triumfalna za konservativce, saj so' imeli do 4h zjutraj nad 80 po- za posaditev krompirja in osta-jbodo tudi okrepčila in poživila, le povrtnine. Danes pa je tu še čisti dobiček prireditve je na-nad pol metra globok sneg, še menjen Skladu za izboljšanje niti ena trta obrezana, sadno SDD. drevje še čaka žage in Škarij za čiščenje, plug pa čaka, kdaj bo sneg skopnel, da bo začel rezati prve brazde. Maj in junij sta bila tudi zelo hladna in deževna. Kljub temu je vsa letina zelo dobro obetala. Doživela pa je Slovenija precej vremen skih' katastrof. Vsi prisrčno vabljeni! JoAnn Milavec, taj. —^---O'---- Zahvala po vrnitvi iz bolnišnice CLEVELAND, O. — Podpisa- Na praznik sv. Petra'‘na se prav lepo zahvaljujem g. in Pavla letos je strašno neurje dr. Leopoldu Ukmarju za vso s točo debelo kot oreh uničila zdravniško pomoč, prav tako tu-vsa žita in vinograde po Trški di specialistu dr. Johnu Jacobu gori pri Novem mestu in okoli- za uspelo operacijo. Najlepša ških vaseh: Mačkovec, Resnica J zahvala mojemu nečaku g. inž. Jerše, Češnjice. Na več krajih Janezu Pogačniku za vso skrb je bila toča nad pol metra viso-'doma in v bolnišnici. Prav tako ka in je res popolnoma vse uni- j tudi njegovi ženi Lissi. čila. Vinogradi v Grčevju so bili | Hvala č. g. Antonu Sršenu, Zaenkrat še obvarovabi tega kaplanu pri Sv. Vidu, za obiske gorja. Slično gorje je čez en te- v bolnišnici. den nato zadelo še okolico Ko- Hvala mojim sorodnikom za stanjevice ob Krki in vasi pod'vso skrb doma in v bolnišnici, Ciorjanci. Pismo iz domačih kra- (prisrčna hvala vsem prijateljem jev pove bridko resnico: “Ljud-jin drugim rojakom ter rojaki-je marsikje obračajo hrbet Bo- n j am za obiske, cvetlice in dru-gu in radi tega doživljamo take'ge darove, za kartice in pozdra-žalostne čase.” Sedaj imajo pra- ve. Posebna zahvala g. Ivanu vo poletno vročino. Korošcu in njegovi ženi, ki sta V Sloveniji je bilo letos 50 no- bila na obisku tu iz Argentine, vib maš in povsod so dobri ver- za krasen šopek nageljnov, za niki tekmovali, kje bodo bolj obisk doma in v bolnišnici, lepo in slovesno praznovali ta Antonija Koprivec V Mariboru nova cerkev Na Teznem so sč odločili, da bodo sezidali cerkev sv. Cirila in Metoda. Stroški za zidavo cerkve in župnišča so preračunani na 250 milijonov Sdin. Ta-k6 Visokih stroškov župnija Tezno, v kateri živi okrog 10,000 ljudi, ne zmore. Zato je mariborski škof dr. Držečnik prosil vse župnije svoje škofije, naj bi posodile novi župniji znesek 200 Sdin na vsakega vernika kot dolgoročno in brezobrestno posojilo. Škof je izrecno izjavil, da vsota 200 Sdin pomeni le o-snovo za določitev posojila posameznih župnij, ne pa davka na osebo. Uspeh Domžalčana Marjan Vojska iz Domžal je po končanem šolanju na ljubljanski Likovni akademiji odšel v Nemčijo, kjer na muenchen-ski Višji šoli za likovno umetnost poučuje grafiko. V juliju je prišel za kratek čas v.domovino ter je v Mali galeriji razstavil svoje grafične liste. —■ I Likovni samouki Likovni samouki so se 15. avgusta spet sestali v Trebnjem, kjer bodo po enotedenskem delu pustili vsak eno delo trebanj-ški galeriji, marsikatero pa prodali ljubiteljem likovnih del. Prišlo je 20 likovnikov: slikarji Adi Arzenšek iz Dobriše vasi pri Celju, Jože Horvat-Jaki iz Nazarij, Viktor Magyar s Čateža, Polde Mihelič iz Litije, Greta Pečnik iz Pirana, Jože in Konrad Peternelj iz Žirov, Anton Plemelj iz Ljubljane, Liza Podpečan iz Rečice, Anton Rčp-nik iz Mute ter kiparji Janko Dolenc iz Vuzenice, Alojz Jerčič iz Mute ter Rudi Stopar iz' Sevnice. Ostali so gostje iz Hrvatske. Največ ja proizvodnja Slovenska industrija je v juniju z indeksom 114.8 zabeležila doslej najvišjo proizvodnjo v letošnjem letu. Junijska proizvodnja je bila za 10.2% višja kot lan: junija. V industriji je bilo zaposlenih 255,047 delavcev, brezposelnih pa je bilo junija le 16,400 oseb. Vsega je bilo junija v družbenem sektorju zaposlenih 538,000 delavcev. Gneča na cestah Pfomet na slovenskih cestah je “strašen, zlasti na cesti, ki vodi k morju”. Prometna zmešnjava še začne že na Prešernovi cesti v Ljubljani. V soboto, 18. julija, se je vila iz Ljubljane ena sama kolona tja do Logatca. Varnostna služba je neprestano opozarjala na nevarnosti pri prehitevanju, kljub temu so bila v logaškem drevoredu že dopoldne kar tri verižna trčenja. Na cestah je bilo do konca junija letos 4,913 prometnih nesreč. Pri tem je umrlo 234 oseb, hudo ranjenih je bilo 1,916, lažje pa 2.947. Strčjf sredi julija V Julijskih in Kamniških Alpah ter tudi na Pohorju je divjal snežni metež od 14. do 17. julija. Sneg je pobelil pobočja od 1300 metrov navzgor, v Trenti pa je sneg segel tudi globoko v dolino. Na Križkih podih in okrog P o g a č n ikoveja doma (2052 m) ga je padlo kar pol metra, v posameznih zametih ga je nanosilo tudi za cel meter. Sneg je sicer sonce predvsem v nižje ležečih delih polagoma pobralo, na všinah pa bo verjetno obstal kar do nove zime. AMERIŠKA DOMOVINA, ZADNJA PRAVDA J. S. BAAR Eo ie pokazal Martinu! Proti Martinu bo vložil tožbo — proti Manci tožbo radi razžaljenja časti. Ta jima bo zakuril, da b°sta kri potila —” je blebetal z bahavim glasom in težkim jezi-on:i- — “Pa sem šel pit na to radost in to jezo, pri “ščuki” Sena pil, tako vesel sem bil in ®ena še, kakor že davno ne... Ruto sem ti kupil, punčko sem prinesel Dodlici in konja iz lec-^a Adamku.” In Adam je izvle-kel darila iz culice. ‘Koliko ti je pa ostalo denarja?” je vprašala žena. Nič, dekle drago, niti vinarja. Pet desetakov sem pustil našemu advokatu za predujem, Za kolke in stroške.” Dodla je bolestno vzdihnila, denar bi ji še ne bilo tako zal, da bi le za gotovo vedela, ali dobijo pravdo. Petdesetak, ^udi stotak bi žrtvovala, ko bi bil Adam vrnil in rekel: Omagal sem in napil sem se na veselje...” A tega ni slišala niti pri drugi, niti pri tretji °bravnavi... Vsi kmetje so veselo opravljali Sv°je pomladansko delo. Pazlji-v° so orali, skrbno obdelavah frjive za setev, sejali ječmen, °ves in lan, sadili krompir in Z(^je, z veseljem in ljubeznijo v °čeh so opazovali kaleče žito, zelenečo se deteljo in travnike; govorili so o vremenu, o toploti ln vMgi, bali so se, kadar je ne-v^hta zadivjala nad gozdom, da ne bi prinesla toče, da ne bi naliv odplavil revnih njivic na strmih rogovih in da se ne bi pokon-Cal° seno v dolini pod naplavlje-blatom... Samo oba Porazila ne! Nista rMslila na delo, ki sta ga opra-jala, ne na žetev, katere sta^ pričakovala. — Na pravdo sta islila. Ta je bila bistvo in smo-er njunega življenja, središče Njunih misli, pogovorov, da, Celo dejanj... “Zmagati moram, paJ bo, kar hoče,” je sklepal Martin in je mislil Adam za ^Mgorn, v gozdu, na njivi, na Javniku. Vodnjak že ni bil več b°glavitna reč, za vodo se ni šlo peč, bratoma je bilo le še za cast”. Ne se podati, ne popustiti, ne odstopiti niti za palec, četudi stane glavo. Trmoglavost, stna vsemu plemenu, se je pre-tudila v njiju. kotila je imela jeseni fantička. P7 Jurčka so ga krstili. Pa 1 1° ni Adama tako vznemi-° kakor komisija, ki je morala ednjič priti iz mesta in ogle- dati na licu mesta sporni vod- _ Jak in pravdo razsoditi. Gos-,,0dje so se pripeljali v treh ko-Jah kakor na svatbo: sodnik s 1Sarjem, okrajni inženir in dva '“•vetnika. Ljudje so bili vsi na polju. as s° kopali krompir. Ob takih rilikah prihajajo berači tru-v 0rna iz mesta s praznimi vre-^jni čez ramo v vasi, pa ne gre- v hiše. Hiše so zaprte in le Psi se podijo po praznih dvori-h. Berači gredo naravnost ni o;|lVe> Postavijo se na zelene Tako sta preslepljena, da ^are Pred vrsto kopačev, vza- mislita več na polje, ne na trav ševali: “Kdo pa se pelje k nam?” ja iz mesta,” so pripovedovali ja iz mesta,” so pripovedovah gospodarji najetim kopačem in se jezno ozirali po kočijah. “To sta prava norca in ne brata,” so zabavljale gospodinje, “sebi in otrokom kradeta, na vekov veke ni tega vreden ta vodnjak.” Kočije so utonile v Klenči, ljudje so se zopet pripognili k delu. Ognji gore kot prej in berači molijo kot prej na robovih njiv... “Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom...” Pri Porazilovih je prigovarjal sodnik še enkrat bratoma in jima svetoval, naj se spravita. ‘Odnehajta vendar, saj vse to ni vredno besede. Škoda časa in denarja! Po jarku si speljite vodo ali si položite cevi čez dvorišče in vodo boste imeli prav pred nosom ” je svetoval Mar-dnu. Toda Martin je bil gluh za vse dobre nasvete. “Voda naj ostane, kjer je! Hodili bomo ponjo, kamor smo vedno hodili,” je odgovoril ostro. “Ne dovolim kopati in polagati cevi na svojem dvorišču; dvorišče je moje, vodnjak moj, vse je moje,” je bruhnil Adam. “Studenec je tvoj in moj, vaš jin naš,” je vpil Martin in oči so ie mu zlobno lesketale. “Studenec je last Adama Porazila,” je krotil Martina sam iodnik. “In ako se ne spravite, ooste pravdo izgubili, ker še ne najemate vode trideset let.” “Bom rekuriral in gnal više,” je grdzil Martin In mahal z rokami po zraku. “Iz Plznje mora sem okrožna komisija.” “Torej z Bogom,” je zaključil sodnik ogled, ko je čutil, da ne oo končal prepira s svojo razsodbo, kadar jo izreče in pošlje obema strankama pismeno. Nasprotno, poostril ga bo. V srcih teh dveh trdoVratnežev se je razvnel požar in se širi, lotil se je njunih žen, otrok, sorodnikov, da, celo sosedov. — V Klenči sta odslej dve stranki: Martinova in Adamova, kakor že kdo drži z enim ali drugim. Zima je blizu. Zvečer govorijo po hišah o pravdi, razne sodbe je slišati, gospodarji se izrekajo za in proti, razhajajo se v dva tabora in s svojim govorjenjem podpihujejo kakor veter srditi razpor, ponujajo se za priče, nekateri celo prenašajo vse, kar se je govorilo, bratoma na ušesa. Prepirom, sporu in pravdam ni konca ... Kakor plevel na polju ali na vrtu, tako se je razrastla mržnja v srcih krvnih sorodnikov; trgala je vezi sorodstva, udušila ljubezen do bližnjega, uničila pokoj in mir, zastrupila življenje. Nekdaj tiha, preudarna čud bratov je do korenine razjedena kakor po rji po škodoželjnosti in maščevanju. Iz prijaznih, spoštovanih mož sta vstala maščevanja željna, hudobna človeka. ne še o lepem vedenju PRIKUPNA JENNIE CLEVELAND, O. — Prikupna Jennie je v naših razmerah predvsem zaposlena Jennie, dijakinja, vajenka, uslužbenka, delavka, gospodinja ali obojo Valovi enakopravnosti in gospodarske nuje so jo vrgli na obale javnega življenja. Ženskih poklicev je čimdalje več. Zaposlenih žensk tudi. Zlasti so ženski poklici razširjeni v naši deželi. Saj imamo v ameriški armadi žensko, ki je general, in še mnogo drugih, ki so častniki na visokih položajih. Prikupna Jennie mora predvsem vedeti, kaj in kako se naj obleče za v šolo in za v službo. Bonton — ne more biti zbirka modnih nasvetov, zato se bomo le ozrli na vprašanje, kakšna naj bo sodobna Jennie, da bo res prikupna, ne le zaradi lepih oblik in mičnih modnih dodatkov, pa spretno uporabljenega lišpa, marveč predvsem zaradi obče kulture, lepega vedenja. Podatki, nabrani na poljanah sodobnega časa, pravijo takole: Sodobna, prikupna Jennie ima po svoje izdelane, pa vendar ne zanemarjene roke. Ne podlega modnim krikom, čeprav je rada elegantna. Zmerno uporablja le-potična sredstva. Ukvarja se s športom — ne profesionalno, marveč za razvedrilo in okrepitev zdravja, predvsem pa zato, da bi ostala dalj časa mladostna. Sodobna Jennie, ki ve, kje so meje dobrega okusa, ne pretirava pri noščnju hlač. Zaveda .se, da so hlače pač moško oblačilo in da jih sme nositi zato samo ob primernih prilikah, športnih priložnostih. Sodobna Jennie nosi hlače tem redkeje, čim starejša je, če pa je nagnjena k obilni postavi — pa sploh ne. Prav tako si Jennie ne skuša podaljšati' videza Mladosti' ž nošenjem dekliškh bluz in kril pri petintridesetih letih, pa tudi ne zabrede prezgodaj v resnobno nošo, pri kateri prevladujejo temne barve, vse tja do črne. Šesta vi j alka nekega nemškega bontona navaja misel svoje rojakinje Marie von Ebner-Eschenbach: “Lahko misliš drugače, kakor tvoj čas, ne smeš pa “rv° vreč° v roko in molijo že ^ena^,,• Preden domolijo, se e dvigne gospodinja iz vrste, 2ame košek s krompirjem in ba^6 .*30®a^°’ obilnejšo miloščino njivi nego doma, kjer mora ^ositi krompir iz kleti in kjer 2 vsakim darom zmanjšuje ^'niska zaloga. Babje leto pole-v čistem zraku kakor srene niti in se lesketa v solnčm lobi; ognji gore, modrikasti na se dviga k nebu, vonj peče-§a krompirja in suhe krom-ok ^eV^e Se Prebva P° vsej L*0 beli cesti od Gore h Klenči s° hitele tri črne kočije. Ljudje na polju so dvignili § ave, se oprli na dolge držaje a ______ b^Lk, si obrisali pot in se vpra- sekutorji in seli. nike, ne na živino in kmetijo; gnusi se jima, kar ju je doslej veselilo in osrečavalo, in kakor da sta zašla v začaran krog, govorita le o kazenskem zakoniku, o rekurzih, tožbah in paragrafih. Vesta, kakšna globa je za nevarne grožnje, kakšna kazen grozi radi razžaljenja časti, kako postava kaznuje motenje posestva ali zločin obrekovanja. Vse to vesta bolje, nego jeli žito zrelo, voda na travnik speljana, gozd posajen... V mestu, V odvetniških pisarnah in pri sodišču sta kakor doma. S celo vrsto prej nčznanih jima ljudi sta sklenila znanje, znana sta v zakotnih gostilnah, kjer zaupno občujeta s pisarji, uradnimi slugami, ek se drugače oblačiti!” Čeravno nam ni vsaka nova moda po volji, bonton pravi: Obleci se tako, kot narekuje čas. Kakor bi čudno pogledali prijatelja, ki bi prišel v službo s trdo poškrobljenim ovratnikom, tako bi tudi debelo pogledali Jennie, ki bi se kopala z avbo na glavi in v kopalni o-bleki, katere hlačnice bi segale do polovice stegen. Čeprav smo prepričani, da sodobna Jennie že itak ravna pravilno, naj bo navedenih vseeno nekaj nasvetov, pač zato, da poglavje o prikupni Jennie ne bi bilo prekratko: Kupuj obleke in kar spada zraven po svojih denarnih možnostih: ne zafrč-kaj vsega za cunje, pa tudi ne hodi okrog taka, da bi ti človek podaril kikljo. Obleka, draga, a iz dobrega blaga, je konec koncev cenejša, bolj se izplača kakor tri obleke dvomljive kvalitete za isto ceno: Pri prvi imaš dobro blago, ki' priča o tvojem okusu, pri drugih se ponavadi jeziš na vse tri obleke, ker pač niso vredne svojega denarja. Velika večina sodobnih Jennie mora obrniti vsak dolar. Zatorej si ne more privoščiti pozornosti zbujajoče, modnim muham podrejene garderobe. Izhod je v neizzivalnih barvah, v dobrem blagu in da bo vsaka' obleka bolj vsestranska. Zaposlena Jennie ima pravico kdaj pa kdaj zafrčkati nekaj denarja — za torbico, ki ji je všeč, za čevlje z drzno linijo; saj je zaposlena. Nikar vas naj modna barva (z razro šaro) ne zamika tako, da boste kupili. Blago vam bo šlo na živce, ne zato, ker je modno, temveč zato, ker ga boste pač vsak dan nosili. Jennie pazi na obutev. Pošve-drane pete lahko skaze ves užitek, ki bi ga hotela imeti v javnosti z novim kostimom. Sodobna Jennie nosi v službo (pa tudi v šolo) krilo ih jopico ali majo. To ji omogoča, da je vedno čedna in praktično oblečena in da si privošči nekaj kombinacij iz dveh bluz in dveh kril. Sodobna Jennie se pri tem odloči za ' plesirano krilo iz u-metnih vlaken, bolj poredko pa za tesno krilo. Vsekakor zaposlena Jennie, zaposleno dekle ali žena v služ- bi nikoli — najmanj pa ob nastopu službe, ne nosi modne revije. Drugače rečeno: izogne se vsem kričečim vzorcem in barvam, pretiranemu okrasju. Dolge hlače ali ne? Hlače so nedvomno predvsem pozimi za nekatere ženske poklice nepogrešljivo, toplo, zdravo oblačilo. Delavke, ki delajo v neogrevanih ali slabo ogrevanih prostorih, lahko nosijo hlače. Toda kljub praktičnosti: Ali si lahko predstavljate učiteljico v hlačah? In tajnico v pisarni bržkone pravtako ne! Sploh naj se vse nameščenke po pisarnah, ki imajo opravka s strankami, ognejo hlačam. Ne gre za kakšno ohranjevanje ženskosti, marveč kratko-malo za vprašanje dobrega okusa. Kar zadeva poletne obleke za službo, prikupna Jennie ne pretirava niti v sramežljivosti niti v sproščenosti: zaveda se, da jd služba služba in da je ne gre zamenjavati s kopališčem ali izletom. Pri slavnostih ali obiskih ne gre ravno za vedno isti ženski občutek, da itak nikoli nima ničesar obleči, marveč za dostikrat upravičeno skrb, da bo prišla v napačni obleki, da bo bodisi preveč ali pa premalo slovesna. Če prijateljica reče: Pridi z možem malo na obisk, bo Jennie ubrala srednjo pot: ne preveč slovesno, pa tudi ne preveč športno obleko. Utegne jo sicer čakati neprijetno presenečenje, da bo večina navzočih žensk o-blečena precej slavnejše. Zatorej se v tem oziru edino pravilo glasi: Posvetuj se z ostalimi ženskami, poizvedi, kako slovesno (ali ne) se bodo one o-blekle. Gostiteljica bo storila prav, če bo ob povabilu povedala, kakšna obleka je zaželje-na ali vsaj označila značaj prireditve: čajanka, partija kart, proslava rojstnega dne itd. Tako se bo mogoče ogniti zadregi- Jennie je prikupna zato, ker se zna okusno obleči in ker zna z nevsiljivo spretnostjo zbujati pozornost. Sodobna Jennie ni nečimerna, pač pa zna spretno poudariti svojo lepoto in mičnost. Kako to doseže? Predvsem redno živi. Ne ponočuje. Je zmerno. Rada je na zraku, rada TONY KRISTAVNIK PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436 hodi na izlete. Sodobna Jennie je ponosna na to, da se lahko enakopravno kosa z moškimi na vseh področjih, nekako samozavestno se ji zdi, da dobi za enako delo enako plačilo kakor moški, čeprav ve, da ni povsod do svetu tako. Sodobna Jennie je vedra. Doma in v službi izžareva živ-Ijensko radost. Za čenče se ne zmeni, dasiravno rada pokramlja s prijetnimi ljudmi. Vpreže-na je doma in v službi, pa vendar najde čas za prebiranje knjig, za kino in gledališče in s prijetnim ponosom opaža, da moški poslušajo njena mnenja o kulturnih in drugih vprašanjih ne samo zato, ker je Jennie, temveč tudi zato, ker marsikaj ve, ker si ne pusti vzeti pravice do svojega mnenja. Sodobna Jennie se ne odreka lončkom z mažami, ličilu za ustnice, črtalu za obrvi itd. Toda teh kozmetičnih sredstev nima za masko, marveč le za pripomoček, s katerim podčrta na o-brazu tisto, kar se ji zdi vredno podčrtati — a tako, da je videti čim bolj naravno. Ko zjutraj odide z doma, ima Jennie vedno v torbici sredstvo zopet potenje. Posnemajmo jo! (Pri sestavku sem uporabljal J. Šercelja bonton, ki je izšel leta 1967 v Ljubljani.) V. Potočnik - .................... ' katastrofo. Tako je uprava morala poslati ladjo v začasen pokoj v luko Galveston, kjer ima vsako leto z njo $3.4 milijone stroškov. Ako bi ladjo demontirali, bi to stalo okoli $1.7 milijon. Uprava sedaj premišljuje, kaj naj z ladjo napravi. Mislijo, da bo odločitev dozorela do prihodnje spomladi. Poskus z a-tomsko transportno ladjo pa bo stal verjetno nad $100 milijonov. Washington je zastonj skušal omejiti dobave orožja Sred. vzhodu WASHINGTON, D.C. — Zastopnik državnega tajništva John King je dejal časnikarjem, da v zadnjih mesecih ni bilo nobenega popuščanja v sovjetskih dobavah orožja Egiptu. Mi smo ponovno poskušali p r i p r a viti Sovjetsko zvezo k resnim razgovorom o omejitvi dobav orožja Srednjemu vzhodu, vendar doslej brez uspeha,” je izjavil John King. Iz drugih virov je znano, da so ZDA pristale na to, da bodo Izraelu dobavile moderne rakete za letalske napade na radarske naprave in elektronske naprave za motenje SAM raket. Letos odioonejšj nastop proti motilcem šolanja! WASHINGTON, D.C. — gole po vsej deželi se pripravljajo na novo šolsko leto, ki ni več daleč. Šolniki in javnost se sprašujejo, kako bo letos na visokih šolah? Bomo imeli zopet nemire in izgrede ali bo potekalo šolanje v miru in brez prekinitev? Pričakujejo, da se bo letos na visoke šole v naši deželi vpisalo skupno okoli 7.6 milijonov slušateljev in slušateljic. Mladi rod je razgiban in kaže večje zanimanje za javna vprašanja, socialna in politična, kot so jih prejšnji rodovi pred vietnamsko vojno. Univerzitetne oblasti so bile v preteklih letih do tistih, ki so nemire organizirali, pa naj so bili to člani učnega osobja ali študentje, popustljive in so skušale vse spregledati, da ne bi ustvarjale še večjega odpora in nemirov. To je naletelo na močno nejevoljo in kritiko tako v javnosti kot pri oblasteh. Tako so se odgovorni vodniki visokih — in tudi srednjih šol — odločili nastopiti odločnejše in trše. Nekaj nasvetov v tem pogledu pričakujejo od predsedniške komisije, ki je zaključila svojo preiskavo o vzrokih in ozadjih nemirov na naših visokih šolah in bo svoje poročilo o tem objavila še pred začetkom novega šolskega leta. ženske dobijo dth IŠČEMO SNAŽILKO za čiščenja fotografskega studia, po en dan na teden. Mora razumeti angleško. Kličite Tališ Studio: 432-0040 od 11. dop. do 6. zvečer. (aug 31, sep 2,4) Help Wanted — Female General Office Work Full time, typing and knowledge of Slovenian. Vicinity of St. Vitus. Call 431-0628. (171) Moški dobijo delo ŽELEZNO DREVO — Donald Quinn v Wisconsin^ je zvaril odvisna zelezna kolesa na svoji farmi v “železno drevo''. Pravi, da ga bo spremenil v razsvetljeni vodomet, ko mu bo dodal še J0G železnih koles. Atomske brsdovje še ni n trgovinsko uporabo WASHINGTON, D.C. — Pod Eisenhower j evim režimom ie dežela mislila drugače. Z velikim navdušenjem je sledila montiranju prve atomske transportne ladje Savanah, še bolj se je veselila, ko so ladjo spustili v morje. Ko so prišli računi do veljave, je pa veselje splahnelo. Stroški za ladjo so narastli na 72 milijonov, torej $25 milijonov več, kot je bilo preračunano. Dražje je postalo tudi vzdrževanje ladje, najhujše je pa bilo to, da je posadka zahtevala izredno visoke plače. Tako ladja ni mogla dobiti nikoli tovora, ki bi bil pripravljen plačevati visoko voznino. Na drugi strani so se pa ladje branile vse luke po vrsti. Vsaka se je bala, da bi moglo priti do eksplozije in pognati vso luko v Rezaški pomočnik V skladišču jeklarne, blizu Broadway pri Willow Freeway. Izkušen ima prednost ali pa Vas naučimo. Mora govoriti nekaj angleškega. ATLAS STEEL PRODUCTS 341-9244 4389 Martin A ve. (169) MALI OGLASI V Willoughby, Ohio je naprodaj zaradi selitve lepa 6-sobna hiša s kamnitim pročeljem in dvojno garažo, v bližini cerkve in šole, vredna $32.000. Se proda za $28.600. Kličite 942-8444. (168) Pohištvo naprodaj Zelo ugodno prodam rabljen spalni kavč, ki se odpre, tapeciran stol in hladilnik. Kličite 451-5553 po 6. uri zvečer. (25,28,31 avg) V najem Enodružinska 5-sobna hiša s kopalnico v fari sv. Vida se odda v najem 2 ali 3 odraslim. Kličite FA 1-9317 ali FA 1-3204. (170) Naprodaj v Euclidu Krasen, zelo čist bungalov, 3 spalnice, velika spalnica zgoraj, velika kuhinja z obedovalnico, ves podkleten, rekreacijska soba. Kličite: 261-2941. (170) Varstvo otrok Prevzamem varstvo otrok na mojem domu. Oglasite se na 1120 E. 66 St., ali kličite 881-0018. -(167) Frijafal's Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ?A RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St.; 361-4112 r LUIS GOLOMA: MALENKOSTI ! m. Mnogo važnega se je bilo zgodilo, odkar je bil Jakob s tako naglico odpotoval v Italijo, in pa do tistikrat, ko smo ga zopet videli ob strani Curritini potovati v poštnem vozu po baskiški cesti. Hud udarec je bil zadel Villa-melona, hujša nesreča, kakor je bil Hanibal za Rim ali pa Mohamed H. za Carigrad, spoznal je, da ima — trihine. Odpovedati se kakor stirogo-veren Izraelit dišeči rožnati svinjetini, našpikanim klobasam iz Genove — ali pa snesti vražji bacil, ki se bo redil na njegove stroške in rastel in rastel v dol- CHICAGO, ILL. MALE HELP W. T. GRANT CO Has position for APPLIANCE SERVICE MAN Experienced in the repair of washers, dryers, refrigerators and air conditioners. • Top pay - Excellent benefits. W. T. GRANT CO 619 Thomas Dr. Bensenville 595-0315 An Equal Opportunity Employer (167) FEMALE HELP CLERK TYPISTS Typing orders and some customers contact. General office work. Variety of duties. 5 days a week. Good starting salary and benefits. go kačo: to je bila usoda Villa-melonova. Crez malo časa je dobil od Jakoba ljubeznivo pismo. V odkritosrčnem prijateljstvu in s fino rahločutnostjo mu je priporočal nezmotljivo sredstvo zoper trihine, jako preprosta stvar; trikrat naj prekuha v vreli vodi svinjetino in vse posode in vse orodje, ki pride z mesom v dotiko. Fernandito je bil prepričan, da je našel dragoceno skrivnost, in je hitel s svojo novico h Cur-riti. Za trdno je bil odločen, da bo dal prekuhati v kropu vse gnjati, kar jih je imel v zalogi, vse lonce, kar jih je viselo v kuhinji, s strežaji in kuharjem vred. — Zakaj ne? — Pred par dnevi je čital, da je car birmanski dal živih zakopati sedemsto ljudi, da bi potolažil bogove, ki so poslali v njegovo deželo črno kugo ... Zakaj bi pa on ne dal prevreti svojega kuharja in svo- CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE PALATINE — BY OWNER Immed. poss. 8 rm. brk. home, newly dec., new crptg., 4 bdims., 2 full baths, frplc. in family rm., full acre of land bordering golf course. $45,000. 358-3769 NORTH AURORA — FOR SALE BY OWNER 4 bdrm. bi-level, 2 baths, fully crptd., air cond., 2'^ car garage. Near schls., shops, golf course. $36,900. 216 Long Ave. 896-1159 Call Mr. H. Sprys. TECHNICOLOR INC. 1333 W. Argyle. 275-7800 Chicago, 111. 60640 (169) SAWYER LELAND 2 flat, 5 rms. each. $165 monthly income + own heating. Must see. Air cond., 220 wir., WW crptg.thru-out, full bsmt. $26,500. By Owner. 583-7483 FEMALE HELP * WAITRESSES FULL TIME DAYS OR EVENINGS ‘HOSTESS Experience preferred but not necessary. i EXCELLENT WORKING CONDITIONS MAJOR COMPANY BENEFITS INCLUDING i MEALS, UNIFORMS, HOSPITALIZATION, ETC. I i . Please Call Mr. John Kinner ' 1 a , i for interview appointment. 825-0780 RED BALLOON COFFEE HOUSE ^ 8501 W. Dempster St. Niles SALES SECRETARY • Enjoy working with people — • Being involved in your company’s business — • Thinking for yourself? Here is a chance for you to become an integral part of our sales department. A chance to put your typing & shorthand skills to work. If your future includes Paslode, we offer paid hospitalization and major medical insurance for you and YOUR FAMILY, paid sick leave and profit sharing after only 6 months of employment. PASLODE COMPANY DIVISION OF SIGNODE CORPORATION 8080 McCormick Blvd., Skokie 583-4500 679-1200 An Equal Opportunity Employer (168) jih treh strežajev, če s tem reši nesrečnih trihin sebe, svoje sorodnike in prijatelje!? Presenetljivohladno je sprejela Currita Fernanditovo novico; slabe volje je rekla, da nikakor ne bo uporabila nasvetovanega pomočka. Jakob je bil namreč tudi njej pisal iz Milana. Govoril je v pismu o velikih nevarnostih in važnih opravkih, ji obljubil, da se kmalu vrne, in ji razložil, zakaj, je tako naglo odpotoval. Pisal ji je le v splošnih reklih, ki Cur-rite nikakor niso zadovoljila. “Zlata vreden prijatelj!” je hvalil Villamelon, “takoj grem, da mu napišem zahvalo.” Currito pa je zgrabila nevo-Ija; že je odprla usta, da bi ga jezno zavrnila, a se je premagala in je rekla po svoji navadi rahlo in ljubeznivo: “Dobro je! Pošlji mi pismo! CHICAGO, ILL. HELP WANTED —Experienced— ACCOUNTING MACHINE OPERATOR Immediate openings. Salary open. Call Mr. Wehmeyer. GIRL FRIDAY for our parts department, good figure aptitude. Immediate opening. Salary open. Call W. Reich CLERICAL KEY PUNCH OPERATOR Immediate Opening Salary open Call Mr. Gene Mueller These positions for our executive offices in Oak Brook. ADS Anker Corporation 2021 Swift Dr. Oak Brook, 111. 60521 654-4540 (168) MALE HELP ALUMINUM FABRICATORS Tired of Being a Faceless Clock Card? Do you want to be recognized for your Ability? We are a small shop part of an international Organization with ideal working conditions and a sincere concern for the future of our employees. We have a need for (2) MECHANICS to round out our team. CALL 671-2590 Mr. REES and ask for appointment ROSEMONT AREA . CAR NECESSARY FOR TRANSPORTATION 9550 William St. Rosemont, 1111. 60018 (168) HOUSEHOLD HELP YOUNG WORKING MOTHER desires mature exper. lady with car to do babysitting in her southwest side home. 2 month old child. 5 days or nights. LA 3-6662 or LA 3-6664 HOUSEKEEPER — CHILD CARE 4 children, 2 pre-school. Live in. Own room. $40 -f depending on experience. 773-9157 aft. 8 P.M. BUSINESS OPPORTUNITY TAVERN — FOR SALE BY OWNER Established over 35 years. Excellent N.W. location. Good volume of business. For information call 549-8885 1 (168) COFFEE SHOP — Choice far North loc. Good going bus., no immed. competition. Ideal for couple. Owner selling due to other interest. 465-9272 and 465-1006 RESTAURANT — Well established business near depot. Fully equipped. $1,500. Call Owner. 939-7903 ! (168) MACHINE SHOP -f BRICK INC. BLDG. 7-4 rm. units. Good north side location. Full bsmt. Owner selling due to other interests. 525-4093 Mr. Bozic Bom še jaz dostavila par besed. Prihranim si čas in ni mi treba pisati dolgega pisma!” Čez pol ure je prinesel strežaj na srebrnem krožniku Fernanditovo pismo. Currita ga je pre-čitala in ga jezno na tisoč koscev raztrgala. Še dve pismi sta prišli tisti dan od Jakoba v Madrid. Eno za Butrona. Dolgo je bilo, polno laži in zavijanj. Previdni diplomat se ni dal goljufati; spoznal je pa tudi, da se njegov nekdanji varovanec noče iznebiti njegovega vodstva, kakor je mislil, temveč da ga šele sedaj prav posebno potrebuje in išče. Drugo pismo je bilo za strica Frasquita. Tajinstveno mu je zatrjeval Jakob, da je kolikor-toliko odpravil nevarnost s pomočjo denarja in po lastni brihtnosti, in mu je obljubil, da bo popolnoma odstranil tudi skrivnostno “budalo”, brž ko pride v Madrid in sporoči tamošnjim ložam naročila iz Italije. Podpisal se ni in strogo je naročal stricu, naj pismo koj sežge. Stric je poln strahu natančno ubogal. Smatral je položaj za zadosti varen ter se je tisti večer pojavil pri Curriti na obisku. Obupno je kašljal in je ponujal vsem navzočim karamele, edino sredstvo zoper grozni kašelj, ki mu ga je zapustil njegov trdovratni nahod. Currita Jakobu ni odgovorila. — Ko Jakob tudi na zopetno pismo ni dobil odgovora, se je v skrbeh obrnil na bodočega ministra, pisal je Butronu in je odločno zahteval pojasnil. Zanj je bil Curritin molk nevaren in poguben, zlasti sedaj, ko mu je bilo neizogibno potrebno tesno prijateljstvo z Villameloni in njih polnimi mošnjami. Nato je modri Butron napisal umerjeno in očetovsko pismo svojemu varovancu in ga obvestil o darilu, katero je mademoiselle de Sirop poslala za veselico, in da je Currita po vsej pravici jezna in užaljena nad njegovo nezvestobo, ona, ki mu je izkazovala toliko dobrot. Pisal mu je tudi o zlobnih jezikih, ki so se lotili tega dogodka in ga obrekljivo razlagali. Sklenil je z očetovskim nasvetom: “Tvoja lahkomišljenost je bila velika, pa vrni se in poskusili bodemo, da stvar uredimo.” Jakob si hi dal tega dvakrat reči in pet dni pozneje sta se pojavila oba, Butron in Jakob, v Curritinem budoarju. Nihče ne poroča o prizorih, ki SAMOTAR?— Ponirek stoji sam na pilotu, ki štrli iz struge reke Hudson pri Rensealerju, N.Y. so se tu vršili, in še dandanes se ne ve, kako so se pobratili in pobotali ti trije... Pa odslej jih je zopet ves Madrid videl združene v ozkem prijateljstvu ... Sicer je čez par dni krožila po listih vest, da je markiz de Sa-badell vložil zoper neko Francozinjo mademoiselle de Sirop tožbo zaradi tatvine in da je tista Francozinja nenadoma izginila iz Madrida, govorili pa so tudi — tajno in skrivoma — da biva tista oseba še vedno skrita v stanovanju markiza de Sabadell... Pa gotovega ni nihče vedel povedati. in v škodo stranki, če bi vstopil v ministrstvo tak človek, kakor je tisti Sabadeli..., brezčasten, domišljav, in da naj dobi tisti ministrski sedež raje senor Fernandez Gallego, poštenjak, slavni govornik, človek, ki bi s samo silo svoje zgovornosti izpeljal cel voz iz blata; kako ne bi izvlekel vlade iz sedanjega težkega položaja? ... Za Butronovim hrbtom pa so trdili, da bi bilo neumno, zavreči kako ministrstvo za tega siro * 13 * * * * * * 20 * * * * * * 27 * * * 31 maka, političnega babjeka, tistega Butrona, ki naj bo zadovoljen, ako dobi kako poslaništvo ali kaj enakega. Senor Pulido je s svojim finim nosom koj zavohal te in enake govorice in se je požuril, da obvesti o njih svojega prijatelja Pepeta. Bal se je, da izgubi z Butronom svojega zaščitnika in z njim upanje na kak ministrski sedež. Stopil je torej nekega jutra k velespoštovanemu diplomatu. Nihče tudi ni prav zvedel, po kaj je bil šel Jakob v Italijo. Čuval se je seve tudi Jakob omeniti kaj o tem. Lagal je in se je izgovarjal na različne načine in je puščal ljudi v tisti megleni nejasnosti in negotovosti, ki je bila sploh značilna za tega človeka. V resnici pa je bil seveda obiskal Garibaldija na Capreri: pripovedoval mu je čudno, izmišljeno zgodbo in se je z njo popolnoma opravičil zaradi tistih izgubljenih papirjev. Stari Garibaldi se cele zadeve ni več prav dobro spominjal, skomignil je z rameni in pod vtiskom Jakobove zgovornosti mu je rade volje napisal na čestite brate v Milanu in Španiji priporočilna pisma, ki so Jakobu nudila popolno varnost. Ves radosten jih je vzel Jakob, prepričan, da je sedaj vsa nevarnost pri kraju; poveselja-čil je in zapravljal denar po Italiji in izgubil v igri v Monaku do zadnjega centima vse, kar je bil izvabil stricu Frasquitu. Pisma modrega Butrona so pospešila njegovo vrnitev v Španijo. Zopet se je vrgel v naročje razkošni potrati in pleme-nitaški brezdelnosti. Na pisma Garibaldijeva je kmalu čisto pozabil in minil ga je strah, ki ga je bil gnal v Italijo; v svoji lahkomišljenosti ni več mislil na framazone in je upal, da so tudi ti pozabili nanj... Med tem so dozorevali politični načrti alfonzovcev in Jakob je dan na dan nadlegoval Butrona in se vrival v vodilne politične kroge ter prosil in moledoval za ministrski sedež, češ, da si ga je dovolj zaslužil s papirji, ki jih je izročil stranki. Ministrskega sedeža mu seveda nikdar in nihče ni bil obljubil, le oddaleč so mu ga kazali, dokler je bilo treba še pometati na znotraj. Pa bližal se je že čas, ko je bilo treba pometati na zunaj in pretkani Butron je že dvigal metlo, da med prvimi pomete nepriličnega mu Jakoba ... Opazil pa ni, da se tudi za njegovim hrbtom dviga mogočna metla... Zanimivo je bilo, kako so delovali ti ljudje. Vsi so pravili Butronu — in ta jim je na vso moč , pritrjeval — da bi bilo predrzno , SEPTEMBER 4* |W®j TV IV ■!& 'Jimimji 6llJL8P9 pln'ii; M15® 17®!! 20'2!!ŽŽi!23|.2il2f>!?s i n KOLEDAR društvenih prireditev SEPTEMBER 6. — Piknik Slovenske pristave. 7. — Piknik v jesenskem zatonu na Slovenski pristavi. 13. — Večerja z nad žarom pečenimi piškami in ples v SDD na Recher Avenue. 13. — Zelena dolina priredi na svojih prostorih “Vinsko trgatev”. 20. — Trgatev na Slovenski pristavi. 20. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo v larni dvorani. Od 11.30 do 2. pop. 20. — SND na Maple Heights priredi letni banket in ples. Pričetek ob 4. popoldne. 27. — Podružnica št. 14 SŽZ priredi kartno zabavo v Slo- venskem društvenem domu na Recher Avenue. 27. — Društvo SPB Cleveland priredi letno romanje v Frank, Ohio OKTOBER 3. — DSPB Tabor priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. Za ples in zabavo bodo igrali “Veseli Slovenci”. 4. —Kulturna društva v Eurlidu priredijo koncert v SDD na Recher Avenue. 10. — “Noč v Sloveniji” v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 10. — Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v farni dvorani pri Sv. Vidu. 18. — Klub Ljubljana priredi večerjo in ples v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob 5. uri pop. 18. — Občni zbor Slovenske pristave na Slovenski pristavi. Začetek ob 3. popoldne. 31. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi Card Party v šolski dvorani. Pričetek ob 7. zvečer. NOVEMBER 1. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. pop. 7. — Martinovanje Štajerskega kluba v dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo veseli Slovenci. 7. — Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi banket v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. pop. 8. — LILIJA poda igro v Slovenskem Domu na Holmes Ave- 14. — Slov. kulturno društvo TRIGLAV v Milwaukeeju priredi proslavo 20-letnice svojega obstoja v dvorani sv. Janeza na 84. in Cold Springs. 14. — Belokranjski klub priredi v Slov. domu na Holmes Avenue martinovanje. Igrajo “Veseli Slovenci”. 15. — Dawn Choral Club SŽZ priredi ob 4. popoldne koncert v SDD na Recher Avenue. 22. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. Od 2. pop. do 9. zvečer. 28. — Slov. telovadna zveza priredi praznovanje 20-letnice obstoja s telovadnim nastopom, večerjo in s plesom v avditoriju pri Sv. Vidu. 29. — Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. pop. DECEMBER 6. — Pevski zbor Planina poda koncert v SND na Maple Heights, Ohio. • Začetek ob 4. uri popoldne.' ^ JANUAR 23. — Slovenska pristava priredi “Pristavsko hpč’, v SND na St. Clair Avenud. Igrali bodo Veseli Slovenci. “ FEBRUAR 6 — “Roaring 20’s” v Slov. nar. domu na St- Clair Ave. 7. — Klub sloveiiskih upokojen- cev za Holmes Avenue okrožje priredi večerjo in ples v Slovenskem domu . na Holmes Avenue. ^ MAREC 6 — Večerja in ples kluba upokojencev na Waterloo Rd. 28.— Glasbena Matica poda svoj pomladanski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne. ČLOVEŠKI RAČUNALNIKI______Ruski inženir Usef Prikhodjko ima izreden matemati- čen talent. Brez težave množi petštevilčna števila, računa trištevilčna števila do pete potence in korene od kakršnegakoli števila.