Reforma čeških šol. (Izvirni dopis »U6it. Tov.«). V zacetku tekočega šolskega leta so se otvorile prve češke reformirane šole. Tri od njih so namešcene v predmestjih glavnega mesta Prage, namreč v Nuslih, Mihlu in Ho* stivaru, ostale pa so se osnovale v mestih Ričaneh, Humpolcu in Zlinu na Moravskem. U6ni nacrt za praške reformirane šole je napravila reformna komisija na šoli visokega pedagoškega študija v Pragi pod vodstvom profesorja dr. V. Prihode. Glavna pažnja se je posvetila reformirani šoli druge stopnje, za katero je bilo predlagano ime »Kome« nium«. Ministrstvo šolstva je dovolilo reformi* rane šole pod sledečimi pogoji: 1. Reformirana šola II. stopnje se mora imenovati »poskusna diferencirana meščan* ska šola«. 2. Zakoniti vzdrževalci šol se ne smejo brez njihovega dovoljenja bolj obremeniti, kakor so doslej. 3. Poskus se dovoljuje za šolsko leto 1929./30. in v tem letu se bodo na diferenci* rano meščansko šolo sprejeli samo učenci, ki so dokončali peto šolsko Ieto. 4. Kot najnižji učni smoter se zahteva, da morejo dijaki nadaljevati svoje nauke v drugem razredu dosedanjih meščanskih šol. 5. Dijaki poskusne šole, ki hočejo pre« stopiti bodisi kot javni učenci, bodisi kot pri* vatisti na srednjo šolo, morajo položiti spre« jemni izpit iz vseh predmetov. Ministrstvo ne ugovarja proti temu, če hoče dijak, ki je položil izpit za srednje šole, nadaljevati svo* je nauke na poskusni šoli tako, da so ob* enem zapisani kot privatisti na kaki javni šoli. 6. Deželni šolski svet je pooblaščen sto* riti vse potrebne korake, da se reformirane šole otvorijo s 1. septembrom t. 1. 7. R^eformirane šole morata okrajni in deželni šolski nadzornik često nadzirati in o tem izčrpno poročati v mesecu maju mi* nistrstvu. Prve češke poskusne diferencirane me< ščanske šole imajo, kakor smo že zgoraj omenili, organizacijo, kakršno je pripravila reformna komisija na šoli visokega pedago* škega studija v Pragi. Njihovo osnovo tvori šolska enotnost druge šolske stopnje od VI. do IX. razreda. Šole imajo 8 polletij in začno graditi na učni tvarini, ki jo je obravnavalo 5. šolsko leto osnovne šole. Učna snov je diferencirana z ozirom na nadarjenost dijakov, a to šele od drugega se* mestra dalje. Šola ima v glavnem dva od* delka, namreč bumanističnega in tehničnega. Na humanističnem oddelku se ozira na večjo teoretično nadarjenost dijaštva. Ta oddelek se približuje sedanji ceški srednji šoli. La* tinščina in francoščina ali pa angleščina so predmeti, ki si jih dijaki lahko sami volijo za študij. Če si dijak izvoli »klasično stro« ko« ima v nekaterih predmetih manjše šte» vilo ur kakor v moderni stroki.« V kolikor je mogoče, so predmeti v po= sameznih semestrih organizirani tako, da mo* re dijak prestopiti brez posebne izgube ener* gije in casa iz oddelka na oddelek. Ta orga* nizatorična prožnost je eden od glavnih znakov poskusne diferencirane meščanske šole, kajti ravno ona omogoča potrebno pe=> dagoško diferencijacijo. U6na snov je razdeljena na semestre. Če dijak pade v kakem predmetu, potem po« navlja samo ta predmet, v drugih pa napre« duje z ostalimi dijaki. Največja izprememba v učnem načrtu je učna koncentracija. Medtem ko se na ostalih čeških šolah uči v enem semestru obenem tri ali štiri naučne predmete, je njihovo število na poskusni diferencirani meščanski šoli omejeno. Vsakemu naučnemu predmetu se namreč posveti v semestru večje število ur (štiri tedensko), da je dijakova koncentra* cija večja. Nov predmet je »obce prirodo* znanstvo«, kjer se poučuje vsa prirodopisna in prirodoslovna učna tvarina (fizikalna in kemična) na temeljnih problemih iz življenja in prakse. V zadnjih dveh semestrih je izbira pred« metov večja. Po metodični strani se prepu« sti kolikor največ mogoče vse delo učencu samemu po načelu samodelavnosti. Na ta na== čin postanejo dijaki bolj samostojni. Upo= rabljajo se problematične metode: Dijak dobi gotova vprašanja napisana, na katera mora pismeno odgovoriti. Odgovori zahtevajo na=> tančne iniormacije, ki si jih dijak pridobi z lastnim študijem učnih pripomočkov in knjig. Pri učnem jeziku niso v rabi čitanke, temveč predela dijak izbrana literarna in na* učna dela. Glasno čitanje je preje izjema kakor pravilo. V poskusni diferencirani me=> ščanski šoli se dosti več čita in piše, kakor je bilo v navadi v šolah učilnicah. Mesto šolskih učilnic zavzemajo prvo delavnice za posamezne predmete, za zemlje* pis, zgodovino, jezike itd. Dijaki posečajo vsako uro drugo delavnico. Nravstvena vzgo* ja se naslanja na dijakovo samokontrolo in povsod se uvaja dijaška samouprava. Šola skrbi tudi za kolektivnost vzgojo z rednimi družabnimi sestanki dijakov mesto ene ure državljanske vzgoje, zakaj ti sestan* ki prevzemajo deloma naloge občanske vzgo« je. Med učitelji in dijaki se gradi razmerje družabnega sodelovanja, ki temelji na oboje« stranskem zaupanju. Učitelji 3ijake in dija« kinje vikajo. Dijaki ogovarjajo učitelja z njegovim imenom gospod X., gospod Y. Ker se hoce dijakom privzgojiti zavest pripadnosti do šole kot celote, ima vsaka teh novih šol svo* jo lastno himno in svoj lasten prapor. Uspeh dijakov v posameznih predmetih se meri s pedagoškimi testi, katerim se dijaki na go* tov čas podvržejo. Ti testi so prav dobra pobuda za delo. Diferencijacija dovoljuje, da se more ozirati na individualnost dijakov. Z laboratorskimi metodami, v kolikor se jih lahko poslužuje, se napeljuje dijaka k samo* delavnosti in samostojnemu delu. Mestni svet praški je dovolil za vsako šolo po 15.000 Kč izredne dotacije, da se morejo šole opre* miti z najnujnejšimi učnimi pripomočki, ka« terih ob otvoritvi šol sploh ni bilo. Čeprav so vse šole osnovane na istih temeljih, ven* dar razvija vsaka svojo individualnost. Ime* noma Zlinska šola je bolj kompromisna z dosedanjimi šolami in to celo v nekaterih temeljnih potezah. Praga 1929. E. Lippert — A. Lajbvic.