%^/č h Ur

/
($* AtSo.«' jt n/ijm' J(Q^ J^L' /•	.7.. (7 <
g 7
A
«Xl, 7f1
'h*7Z

r/
3S'
/Z /
/
A

«//£ ^
v/e" v-tclit
f£, fc&t
%IL ,
i/if /t/ /'<

/


ASAVJU
l
77
JcL 7«
0(0
/t/ iV«
d e4
M
le// d^ny l fcuvfoU
fi
mpm Jh
CERTIFIKATE
Na upravi podjetja v Hrastniku.
Vsak delovni dan od 8. do 14. ure, ob sredah od 8. do 16. ure.
Pot Vidka Pavliča 6, Hrastnik Informacije po telefonu: 0601/44 010. 44 020

lf

■# r
‘.*r	:j:;
%
*8SS*te!
"“"S****,
%■
"C

NAGRADNI BON

|f

§#
®:#i
#" ' 4

%•
!SS:%
5.000,00 SIT




llrlihlF':
f



if'

nsxmsmsiig





UVODNIK
"Prijatli obrodile že trte vince so sladko, ki nam oživlja žile, srce razjasni in oko..." je nekdaj zapel Prešeren. Ja, prijatelji, tako je z vincem, pesmijo in tudi kulturo. Oživlja nam srce in duha. Prav zanj (se pravi duha) je treba v postindustrijskem času še posebej skrbeti, da se nam ne postara, zarjavi, avtomatizira, poleni, prismodi... Zavrtite si kdaj kakšno klasiko, preberite delo velikega dramatika, pojdite v gledališče, opero, storite, kar vam pač pade kulturnega na pamet...
Privoščite si "kruha in iger", pa ne le ob 8. februarju, temveč vsakič, ko bo v vas "krik po odrešitvi" odmeval tako votlo, da se boste že zbali za svojo identiteto. Kultura in umetnost vam je ne bosta izničila, kvečjemu obogatila.
Pet***
NOpCIPp
Proračuni se budijo
Hrastnik - S pripravo občinskega proračuna so najbolj pohiteli v Hrastniku. Izhodišča bodo obravnavali na 2. seji občinskega sveta danes zvečer. S tem želijo omogočiti normalno financiranje javne porabe v občini in že pred pripravo osnutka uskladiti posamezne interese ter določiti prioriteto financiranja posameznih nalog. Na današnji seji pa bodo med drugim spregovorili tudi o zazidalnem načrtu "Ob Bobnu", in če bodo predlog sprejeli, bo etapno izvajanje kmalu vidno.
I.L.
Kulturni praznik
NASLOVNICA; AD Uroš Klemen
Foto: Denisa Huber

UP
m
Podjetnik hoče nov program Naj ciciban Zasavja Vzgoja je umetnost Bodo KS izumrle?
0 elektriki in računih
'Cevosan' ni za dober dan
Mesto - subjekt mednarodnega sodelovanja
Zakon o varnosti cestnega prometa
Tam je tudi veselje doma
Grumovi nagrajenci
Branimir Bajde: "Dobovec nad Trbovljami" Moj konj Rosi Kultura je...
Lenega čaka... (nagradna igra)
Športni pedagogi Zasavja Celje na nebu Dolenjsko Zasavje nekdaj Mahasiva das: Reiki prihaja od Boga
H
KOLEDAR
DOGAJANJ
31. januarja - Medtem ko vse več Slovencev začetek in konec meseca "štuka" z vse bolj prosojno tolarsko nitjo, želijo naši poslanci s svojimi plačami poleteti v nebo.
1.	februarja - Iz Krompacky - Plesyja na Slovaškem se vrne smučar Uroš Zupan spet okinčan z novimi zmagami. Za prvo mesto v slalomu in drugo v veleslalomu mu organizator kot najboljšemu tekmovalcu izroči še kristalni pokal.
2.	februarja - Denaraja za sancijo trboveljskih vročevodov, ki po poškodbah v lanskih poplavah zdaj postopoma spet postajajo "vodotesni", bo prav gotovo premalo. Kako tudi ne - metrovje veliko, intenziteta dela je odvisna od vremena, poškodbe in nanosi blata v ceveh pa ponekod skoraj neverjetni.
3.	februarja - V večnamenskem prostoru OŠ Trbovlje se zbere športna smetana Trbovelj in podeli naj nazive leta.
4.	februarja - Čeprav že bolj diši po pomladi kot pa po snegu, v Medvednici pripravijo odlično veleslalomsko progo za merjenje smučarskih moči trboveljskih radijcev. Dopoldne rekreacija, popoldne pakultura. Vpočastitev bij ižnega kulturnega praznika sekcije Svobode pripravijo Akademijo.
5.	februarja - Sončna nedelja, kakršne že dolgo ne. In še en prometno črn konce tedna.
6.	februarja - Malčki trboveljskih vrtcev "okupirajo" Delavski dom. Pridno vadijo za svoj nastop, kijih čaka na osrednji prireditvi ob 8. februarju.Zakulisno tajno preverjanje kaže, da se bodo dobro odrezali.
Mateja Grošelj
®||

FEBRUAR
SPET NOVI
V spomin
Viktorju
Pergarju
Težko je razumeti trenutke, ko nenadoma zastane korak, ko he slišiš njihovega odmeva, ko iščeš cilj in ti nenadoma zmanjka poti. Ponavadi se pot pretrga na križiščih, ko misliš, kaj vse je še postoriti, ko si na tem, da najdeš novo in novo, saj cilj vedno najdemo vsebi. Tako nekako bi lahko rekli za uglednega meščana Radeč in dolgoletnega ravnatelja radeške Osnovne šole Viktorja Pergarja.
V Radeče je prišel iz Idrije, natančneje Spodnje Idrije. Dokončal je učiteljišče v Ljubljani, na mesto upravitelja in kasneje ravnatelja Osnovne šole pa je prišel iz Zagorja.
Dvajset let je ravnateljeval v Radečah, dvajset mladih generacij je bilo šolanih in vzgojenih pod njegovim vodstvom. Izjemen ugled, ki go je imela radeška šola, je dokazoval njegovo strokovnost, delavnost in izjemne sposobnosti, da je bila šola ves čas tesno povezana z delom in življenjem v kraju. Bil je prvi predsednik Slovenskega kulturno umetniškega društva Ivan Cankar v Radečah in v letu 1952 prvi predsednik Delavsko prosvetnega društva, ki ga je vodil polnih 25 let. To je bil čas izjemnih dosežkov radeške kulture, poznanih doma in v zamejstvu. Kulturo je Viktor Pergar pojmoval kot sestavni del vsakega posameznika, kot bogatenje njegove notranjosti za izzive vsakdanjega življenja.
Vidna in prepričljivo je njegova vloga na telesno vzgojnem in športnih področjih. Destletja je bil član upravnega odbora TVD Partizan, njegov podpredsednik, voditelj pionirskih vrst in organizator rokometnega kluba. Bil je tudi aktivni član predvojne Sokolske organizacije. Izjemno je ljubil planine. Njegovo delo vPlaninski organizaciji cenijo generacije zasavskih planincev, goram je ostal zvest, dokler so to dopuščale telesne moči. Tu je našel novo energijo za svoje delo, ki je vtkano v številne dejavnosti, med drugim tudi v krajevno organizacijo Rdečega križa, Zveze borcev, najdemo pa ga tudi med odborniki nekdanje občine Radeče, Hrastnika in tudi Laškega, pa v številnih strokovnih organizacijah in društvih. Za svoje delo je prejel številna priznanja od državnih do občinskih in krajevnih.
Takšen je bil Viktor Pergar. Bil je spoštovan krajan, vzgled številnim generacijam, bil je Radečan, ki ga bodo generacije s hvaležnostjo imele za velikega vzornika.
Franci Kadunc

B
iiiiii:
f ............................................................................................................................................................................................................................................................................................!
V soboto je vzletel nov helikopter "Celje".
Ali bo naslednji nosil ime "Zasavje"?
Foto: Jure Nagode
Podjetnik hoče nov program
Veijetno se še spomnite, da smo v prejšnji številki Zasavca pisali o poletu malega gospodarstva v Zasavju. Prispevek je nastal po srečanju, ki so ga imeli zasavski podjetniki konec januarja na Izlakah. Povedali smo vam. da v Zasavju deluje že okoli 430 podjetnikov, kar je veliko število. Gospodarska zbornica Slovenije, preko nje pa Območna zbornica Trbovlje in Združenje podjetnikov Zasavja skrbijo, da svoje člane obveščajo o vsem, kar jih mora pri njihovem delovanju zanimati. Na srečanju je bila miza obložena z mnogimi popisanimi listi, vsak od njih prinaša zanimivo vsebino. Obljubili smo vam, da vam bomo izdali, na katera osnovna vprašanja si morate
Za mamograf
Po podatkih Splošne bolnišnice Trbovlje so za nakup aparata mamograf od 27. januarja do 2. februarja sredstva prispevali:
Osnovna organizacija sindikata Aktiv žena Livarne Trbovlje 5.000 SIT, Bojan Pirc, Dol pri Hrastniku, 1.000 SIT, Iztok Živko, Znojile, 4.350 SIT.
V tem tednu ste zbrali 10.350 tolarjev, skupaj pa že kar 11.950.278,40 tolarjev. Odbor za organiziranje centra za bolezni dojk v Splošni bolnišnici Trbovlje se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje.
najprej odgovoriti, preden se začnete pripravljati na nov program. Pa sijih oglejmo:
1.	Opišite z nekaj stavki, kakšen posel bi radi izpeljali. Zakaj?
2.	Kako lahko opredelite, ali obstoji povpraševanje po izdelku ali storitvi, ki bi jo želeli prodajati?
3.	Kakšen poslovni prostor potrebujete? Ali je lokacija pomebna? Zakaj da oziroma zakaj ne?
4.	Kakšno opremo potrebujete? Ne pozabite tudi na videz drobnih stvari, kot so na primer stoli, telefon in podobno.
5.	Kakšno izobrazbo oziroma usposobljenost rabijo vaši zaposleni? Ali bo težko najti sodelavce s potrebnimi izkušnjami in znanji?
6.	Kako boste promovirali vašo dejavnost?
7.	Kje boste dobili denar za poslovne prostore, opremo in stroje, surovine, delavce in reklamo? Koliko ga boste rabili?
8.	Kaj boste rekli bankirju, prijatelju ali družinskim članom, da jih boste prepričali, naj vam posodijo denar za vaš poslovni začetek?
9.	Kam se boste še obrnili po svetovalno pomoč in informacije?
10.	Ali poznate vrsto različnih načinov pomoči in svetovanja v vašem okolju? (IL)
Kmetijci obnovili trgovino
Trbovlje - Prejšnji mesec so Trboveljčani obnovili svojo Kmetijsko zadrugo na Trgu Franca Fakina in jo na novo opremili, tako da je zdaj nared za stranke.
T.L.
Zasavski
zimski
turizem...
... je še nerazvit, skorajda na začetku poti, ki naj bi pripeljala to gospodarsko vejo v donosno dejavnost. Zdaj se mu postavlja po robu veliko ovir. Najprej je odvisen od snega, toliko snega, da ga ne bo odpihnila prva močnejša odjuga. Potrebuje še več urejenih smučišč, še boljšo gostinsko ponudbo in vse druge storitve. Ko bomo vse to dosegli, bomo znabiti tudi v naših logih govorili, da se gremo zimsko turistično sezono.
S tem pa ne zanikamo nekaterih resnih prizadevanj, ki so že omogočila začetni razmah zimskega turizma. Nad Dobovcem in na Vidergi že nekaj zim delajo sneg; gostinska ponudba na Vidergi je vse širša, ta čas so tam tudi zimske šole v naravi, žal pa na kisovški Mareli kljub lepemu objektu in vseh podobnih napravah že nekaj zim zapored ostajajo bolj na suhem, ker ni snega. Letos gaje bilo več, ne glede na to pa ga bodo morali začeti delati, če bodo hoteli sezono podaljšati vsaj tja do marca. Nekdaj živahne Prvine so zdaj bolj ali manj osamljene, prav tako je še kje drugje, kjer so morah smele načrte zaradi različnih vzrokov za zdaj potisniti v zaprašene predale.
Za ustreznejšo sezono bomo morali ponovno oživiti nekatere bolj ali manj množične zimske prireditve. Vendar ob znatno širšem sodelovanju vseh, ki utegnejo tu pomagati. Škoda, da so morali na Vidergi zaradi pomanjkanja denarja opustiti vsakoletna že tradicionalna smučarska tekmovanja. Pohvalno pa j e, da so sklenili v Kisovcu spet začeti z nekdaj zelo znanimi smučarskimi skoki.
Sicer pa: pravkar novoizvoljeni občinski sveti bi si morali nekega lepega dne v svojem mandatu vzeti malce časa in se posvetiti problematiki razvoja turizma pri nas. Zagorski občinski svetniki so to pobudo že sprejeli oni dan na izredni seji. Turistična problematika bi morala najti svoje mesto povsod tam, kjer za to dejavnost lahko karkoli naredijo ali ukrenejo. In zimski turizem si mora zarisati pot tudi v Zasavju, ker ima nekaj dobrih pogojev.
M.V.
č-	-

Timotej Tomažič
Z nadobudnim pogledom zre v svet ciciban Timotej. Timotej bo avgusta dopolnil tri leta in je doma v Zagorju.
Klara Kurtovič
Mala Klara obožuje vodo. Očitno pa ji tudi manekenstvo ne bo odveč. Klara je stara štiri leta, doma pa je iz Trbovelj.
Aicha in Nour Seifelislam
Sestrici Aicha in Nour imata korenine na Madagaskarju. Aicha bo v februarju dopolnila šest let, sestrica Nour pa bo v decembru praznovala peti rojstni dan.
Zg) Gregor Habjan
'šSSSi/	Gregor rad odvija novoletna darila.
Šestega februarja je dopolnil drugo leto, zato mu lahko voščimo vse najboljše.
Boštjan Košir
Boštjan je pravi veseljak in prav rad raztegne svojo harmoniko. Boštjan bo avgusta dopolnil tri leta, doma pa je iz Hrastnika.
Pia in Kaja Golobič
Petletna Pia in desetmesečna Kaja sta prav tako sestri. Slika prikazuje užitke zimskih radosti. Pia in Kaja stanujeta v Zagorju.
Danes vam predstavljamo naslednjih šest cicibanov, za katere boste lahko glasovali na podlagi kupona. Za vse, ki ste že ali pa še niste zasledili, naj pojasnimo še enkrat. Cilj natečaja Naj ciciban Zasavja je v tem, da igrivost, simpatičnost in navihanost vašega otroka razkrijete tudi vsem bralcem Zasavca.
Na natečaju lahko sodelujejo vsi
nadebudneži, ki do marca 1995 ne bodo dopolnili sedem let. V uredništvo Zasavca pošljite sliko otroka (ki naj ne bo starejša od enega leta) z imenom in priimkom, fotokopijo rojstnega lista (ali vsaj rojstne podatke otroka) in vaš naslov. Zraven slike lahko napišete tudi kratek komentar.Fotografijo in podatke pošljite na naslov: Zasavc d.o.o, c.20.julija 2c, 61410 Zagorje, s pripisom za akcijo "Naj ciciban Zasavja". Vabljeni Očitno je akcija
padla na plodna tla, saj ste nam poslali že veliko prisrčnih slik otrok v različnih situacijah. Zaradi tega smo tiste, kjer so bratje oziroma sestre skupaj na slikah, tudi objavili skupaj. Vendar pa boste v primeru, da bo slika nagrajena, prejeli le eno nagrado. Sponzor da namreč nagrade po slikah.
Da ne bi imeli prednost otroci, katerih slika bo objavljena ob začetku akcije, boste lahko
	oštir tu.	,oom Mojca.	* OTROŠKA IN ŽENSKA KONFEKCIJA ' OTROŠKI KOMPLETI * ŽENSKE BLUZE
		* OTROŠKE, ŽENSKE IN MOŠKE BUNDE * LEGO, BARBIE IN DRUGE IGRAČE
	Jerebova 2, LITIJA	tel.: 061/884 032	Partizanska 5, TRBOVLJE	
ODPRTO: od BOO -19.00, sobota 8.00 -13. ura		

vsak teden glasovali le za tiste otroke, katerih slike bodo objavljene v tekočem tednu. Z glasovanjem bomo 12 finalistom, katerim boste bralci poslali največ glasov, podelili paket Lego kock. Naj ciciban Zasavja pa bo poleg tega paketa prejel še veliki paket Lego kock. Sponzor akcije je trgovina Mojca, Partizanska 5, Trbovlje, ki bo poleg cicibanov nagradila tudi bralca, ki bo glasoval za natečaj Naj ciciban Zasavj a. Izžreban bralec bo prej el kupon v vrednosti 5000 tolarjev in ga bo lahko vnovčil v njihovi trgovini. V se nagrade pa bomo podelili na prireditvi Naj ciciban Zasavja, ki bo konec marca. Tako bomo cel februar in marec objavljali slike cicibanov. Opozorilo: Slike pošljite na jkasneje do 28.02.1995. Slike, ki jih boste poslali šele v marcu, žal ne bomo mogli upoštevati. Da ne bo nepravilnosti, bomo upoštevali datum na poštnem žigu.
Vsak .edep sproti bomo ..prešteval,
Gota JOJuSfo 6U10I*6!*JE 08
i.<;wi>yp;
| Više ime in priimek: Hadnv*
fc	........
■ ' • * • • • • - - •

!	novosti vaMJo
"Začenjamo pri načelu, da vsak človek nekaj ve (vendar ne vsega) in je sposoben to (ne » vsega) prenesti drugim in da se lahko vsak nekaj (ne vsega) nauči in po tem sprašuje". To I je zapisano v uvodu knjižice Študijski krožki, ki jo je izdal Andragoški center Republike
I I I I I I I
Ker je to natečaj, bo poleg vsakega navihanca naključna zaporedna številka, ki jo boste obkrožili na kuponu. Na kuponu obkrožite samo eno številko, tako da bomo lahko preštevali glasove. Če bo na kuponu obkroženih več številk, bo kupon neveljaven. Kupon nalepite na dopisnico ali pa pošljite v kuverti ter napišite svoj naslov, da boste lahko sodelovali v zaključnem žrebanju, kjer bomo nagradili enega izmed vas, ki boste glasovali za Naj cicibana Zasavja.
I
Romana Benko |
Slovenije. V Revirski ljudski univerzi Trbovlje so se z njeno pomočjo ter s sodelovanjem posameznih ministrstev odločili za nove oblike krožkov, odraslim zanimivih in potrebnih. Sredi delaje krožek za starše s temo "Vzgoja je umetnost", RLU pa že sprejema prijave za študijski krožek "Bio vrt". Krožki so nova oblika neformalnega izobraževanja, ki se v Sloveniji uveljavljajo že od leta 1993. Revirska ljudska univerza v tem projektu letos prvič sodeluje, glede na potrebe in odmevnost pa bo te oblike intenzivno širila po vsem Zasavju.
Vzgoja je umetnost
Premajhno je število tistih, ki bi hoteli verjeti in dojeti, da je vzgoja resnično umetnost. Umetnosti pa se je treba učiti. Osnovna šola Ivana Cankarja v Trbovljah je prva gostiteljica krožka, katerega študijski avtor je Andragoški center, financer Ministrstvo za šolstvo in šport, organizator pa Revirska ljudska univerza Trbovlje.
Krožek vodi Irena Doberlet, generacijam Trboveljčanov znana kot učiteljica, kijeznala razumeti učence in njihove starše. Z dodatnim štu dij em si j e pridobila licenco in tako je začela voditi prvo študijsko skupino staršev v Zasavju. Enkrat tedensko se dobijo, obdelali pa so že poglavja o komunikaciji med starši in otroki, mladostniku in zorenju, povezavi šola-dom-otrok, o otroku in okolju, agresiji in nasilju med otroki, narkomaniji. Govora bo še o drugačnem otroku, o vplivu TV, o družinskih pogovorih, pomoči pri učenj u in še o marsičem.
Tri mamice, ki imajo otroke različnega spola in starosti, smo povprašali,kako se v krožku počutijo in kaj odtega izobraževanjapričakujejo. Janja ŠkerbecfNihče os staršev ni tako idelalen, da bi vse vedel. Dobro je slišati mnenje drugih staršev, se posvetovati s strokovnjaki. Povezava starši-šola mora biti bolj živa. V dobro staršev in
predvsem otrok bi bilo, da bi pri vzgoji delali čimmanj napak in da bi bilo čimmanj konfliktov na relaciji otrokršola, otrok-starši." Olga Sternad:"Spoznanjaiz tegaizobraževanjadoma že uporabljam. Menila sem. da moram biti kot samohranilka, ki je sprejela obveznost vzgoje
otrok nase, zelo stroga mati. Čeprav šemo vzgoji precej vedelažeprej, pasemob novih spoznanjih postala do hčera nekoliko bolj strpna. Starši močno grešimo tudi v tem, da hočemo na otrocih popra vij ati svoje napake, češ, ga vzgajati tako, da ne bo delal tega, kar smo mi. Irena VozeljZadovo lj na sem, da j e sin hodil v razred, ki je v celoti dosegal dobre uspehe, kjer so se učenci med seboj razumeli in tudi staršismo med seboj močno sodelovali. Za to obliko sem se odločila, ker aktivno sodelujem v šolskem svetu, ker menim, da si moramo za otroke vzeti čas, in menim tudi, dabi moralo biti v odnosu med starši in šolo manj formalizma. Če starši niso pripravljeni sodelovati s šolo in povedati svojega mnenja, informacije, potem pride do težav, ko na cesti zveš o vseh problemih, v šoli pa o tem ne vedo."
Udeleženci brezplačnega krožka, tega ki poteka, in tudi ostalih, ki se bodo še zvrstili, bodo lahko svoje izkušnje povedali naprej. Verjetno se bodo za takšno obliko odločile tudi druge šole po Zasavju, prva oblika prenašanja izkušenj pa bodo lahko tudi roditeljski sestanki, kjer bodo udeleženke tegakrožka prenesle svojaspoznanja. Tako bo umetnostvzgajanjaprehajalaizokvirov. KotjereklaudeleženkaJanja:"Težkojereči, jutri bo drugače. Slej ko prej pa se bo pokazalo."
(Ivana Laharnar) (O Bio vrtu se prispevek nadaljuje na 17. strani
spodaj.)
Bodo KS izumrle?
V zasavskih občinah jih imamo vsaj 25 in večinoma so vseskozi delavne, nekatere bolj druge manj, glede na zagretost njihovih vodstev ali materialnih in drugih možnosti. Cel koš zanimivih dogodkov in dejanj je povezanih z njihovim imenom; žal kronisti niso ohranili niti naj zanimivejših uspehov in rezultatov. Največ jih je s komunalnega področja. S svojimi akcijami so se neločljivo ali kot sestavni del skrbi za ljudi zapisale v dobršen del povojnega časa. Nikoli jim ni bilo z rožicami postlano; nikdar niso naletele na polno razumevanje vseh občinskih dejavnikov; vedno se je našel kdo od "odgovornih", ki je omalovaževal njihovo vlogo in delo. Spričo tega bi bilo hudo napak v okviru nove lokalne samouprave krajevne skupnosti ukiniti oz. opustiti. Zakonska določila jih sicer do konca tega leta nekako varujejo. Po tem pa naj bi bile občine tiste, ki bi odločale. Pravzaprav je vse odvisno od tega, kaj bo o njih zapisano v novih občinskih statutih, ki naj bi bili sprejeti do konca prvega četrtletja, pa verjetno pred koncem maja ali junija ne bodo.
Potrebno bo korenito premisliti, ah bo ta ali ona občina razdeljana na skupnosti in tudi kakšne naj bodo, vsekakor bodo morah svoje povedati krajani. Tam, kjer so bili zadovoljni z njihovo sedanjo vlogo in delom, naj bi jih obdržali, drugje pa jih bodo bržčas opustih. Sicer pa nova zakonodaja omogoča ljudem, da se v takoimenovani četrtni skupnosti ljudje odločajo o njihovi ustanovitvi na zborih krajanov, o ustanavljanju mestnih pa celo z referndumom. Tudi vaške skupnosti bodo lahko nastale z zborom vaščanov, če se bodo odločili zanje. Prav bo, da v času, ki je še na voljo, nekoliko širše ocenimo vlogo zasavskih krajevnih skupnosti v vsaki občini posebej. To nam bo koristilo in pomagalo pri nadaljnem presojanju o teh oblikah samouprave.
Milan Vidic
Obnova ceste na Terezijo
Trbovlje - Mestna cesta od Kamnikarja (Dom in vrt) do IPOZ -a na Tereziji je nastala iz nekdanjega kolovoza. Makadamsko cesto so asfaltirali, jo tu in tam razširili, v glavnem pa je ostala takšna, kakršna je pač bila. Tudi vodovodno omrežje je staro več kot 70 let in zato na različnih odsekih ceste pogosto pušča. Podobno je s kanalizacijo. Ob vsakem večjem nalivu se odtočni jaški zamaše in voda dere po cesti vse do spodaj stanujočih, kar pa vedno povzroča nevšečnosti in škodo. Zavoljo tega se je občina Trbovlje odločila, da bo tudi to cesto rekonstruirala. V ta namen so se občinski možje 25. januarja pogovorili s tamkajšnjimi krajani. Zaradi pripomb, da bi bilo pred širitvijo potrebno obnoviti vodovodno omrežje, kanalizacijo, cestno razsvetljavo, predvsem pa naj bi bil promet enosmeren, če se le da navzdol, so odgovorni krajanom obljubili, da se bodo z uporabniki ceste, lastniki hiš in zemljišč še predno bodo začeli z izdelavo glavnega projekta, še enkrat pogovorili.
T.L
Svetniki na svetlem
Trbovlje - V upravni zgradbi občine Trbovlje obnavljajo sejno sobo, v kateri so se prej sestajali poslanci na skupščinah, že februarja pa bo nared tudi za svetnike.
T.L.
Cvetlična korita so mestu v okras, omislili pa so sr jrh urejevalct okolja tudi zaradi varnosti pešcev. Z njihovo postavitvijo je namreč omejen oz. onemogočen promet motornih vozil tam, kjer bi ta preveč ogrožala pešce, predvsem otroke. Pozimi rože v njih gotovo ne morejo cveteti, bo pa ta zima vsak čas minila in beton bo ozelenel, če bo seveda za to kdo poskrbel. "Pojdi, pa poglej, kaj vse je v cvetličnih koritih na poti med zagorsko tržnico in stolpnico", me je k ogledu povabila kolegica. Preden sem šla tja, sem si v trgovini kupila tablico čokolade in si med hojo slajšala čas. Slabe volje sem postala ob pogledu v cvetlična korita, saj so bila
polna najrazličnejših papirčkov, pločevink, ovitkov, vrečk in druge navlake. Seveda sem bila ogorčena v svojem prepričanju, da mimoidoči, predvsem pa srednješolci, ki hodijo tod v šolo, mečejo vanje embalažo svoje malice. Da jih ni sram, nevzgojence! Moje čokolade je zmanjkalo in v rokah mi je ostal ovitek. Glej ga zlomka! Na vsej poti nisem našla koša za smeti ah smetnjaka, kamor bi odvrgla majhen papirček. Če bi bila dijakinja, ki mimogrede v šolo poje sendvič in popije sok, pa smeti noče vreči po tleh, in če ne bi bila novinarka, ki se je odločila na pranger namalati "nemameže",bi papirček vrgla v isto korito, saj bi bil tam vsaj v posodi in ne na tleh. Zato danes na prangeiju ne bodo razobešeni tisti, ki v korita mečejo smeti. Ko bo ob tej poti kakšen koš za smeti, bomo tistega, ki ga bo postavil, z veseljem pohvalili^ t se-najde-sam.
Tekst in foto: Ivana Laharnar

Radio Trbovlje d.o.o. Trg svobode 11 a 61420 Trbovlje
i
I mm
Dodatne dejavnosti
Organizacija glasbenih in drugih prireditev, ozvočenja, izdelava propagandnih sporočil, snemanja...


--^

>
:	;§'W

DC
<
a
3
Rl
GOSTINSKO___________^ ^
PODJETJE RUDAR P-O.
3J trg revolucije 26 TRBOVLJE
Gostinsko podjetje
RUDAR
vas vabi v svoje prenovljene lokale:
: Hotel RUDAR (NOČNI KLUB petek, sobota) : Pizzerija RUDAR bivše kegljišče v hotelu v kateri vam ponujamo raznovrstne pizze
Pivnica ZLATOROG KLUB ■ Bar FONTANA
vsak dan ponujamo sveže pecivo
’ Slaščičarna ZANZIBAR ' Slaščičarna KEKEC 1 Restavracija ZASAVC
dnevna ponudba svežih jedi in specialitet
' Gostilna KLEK
dnevna ponudba svežih jedi in specialitet
1 Bistro 75
dnevna ponudba svežega peciva
*	Bife KOLODVOR
*	Bife ZASAVJE
V NASE LOKALE*
Trgovina za nove čase
PRODAJA
NA DEBELO IN DROBNO
(Kolodvorska 17, Trbovlje)
MALOPRODAJA:
KOLODVORSKA 17,
TRBOVLJE (Sušnik)
PRODAJNI CENTER,
F Trg revolucije 26 (Kupola)
POSLOVALNICA HRASTNIK,
Aleša Kaplje 6
F
Elektrikaje bržkone tista "stvar", brez katere si nihče izmed nas sploh ne predstavlja življenja. Če je ni, ne moremo praktično nič. Oziroma skoraj nič. Je pa elektrika vsaj v zadnjem času tržno blago, ki se kupuje in prodaja kot vse ostale dobrine. V primeru neplačila se prodajalec elektrike tako obnaša povsem po tržnih načelih. Če ne plačaš, ne dobiš.
Elektro Trbovlje, ki deluje kot poslovna enota ljubljanskega oziroma slovenskega elektro gospodarstva, skrbi zadistribucijo in servisiranj e električnih napeljav v Zasavju. Imajo več kot 22000 odjemalcev. Kako, poteka "trženje" električne energije v zasavskih občinah, smo povprašali Hinka Starino, vodjo konzumne službe poslovne enote Trbovlje. Povedal je, da plačevanje elektrike že kakšno leto poteka na nekakšno obročno odplačevanje. Porabniki elektrike, torej posamezna gospodinj stva in drugi vsak mesec sproti dobivajo račune za elektriko. Vodenje evidenc, torej pošiljanje računov in evidenca plačil oziroma neplačil j e računalniško centralno vodena v Ljubljani. Od tam pošiljajo račune po celi Sloveniji. Roka zapadlosti plačila sta dva. Desetega in petnajstega v mesecu. Ponavadi ima posamezni porabnik deset dni časa, da poravna račun. V primeru, da tega ne stori, dobi na dom pisni opomin. V opominu je "zagrožena" tudi izteijava plačila. Po prejemu opomina za neplačani račun za porabljeno električno energijo se lahko uporabniku zgodi, da ga na domu obišče uslužbenec Elektra in skuša takorekoč na kraju samem izterjati plačilo. Seveda se na Elektru Trbovlje ne poslužujejo metod fizične prisile in raznih groženj. Čejimne uspe izterjati plačila, odjemniku v naslednjih
desetih dneh, torej približno po mesecu dni od prejema računa enostavno odklopijo elektriko (pri štetju dni se ne upoštevajo sobote in nedelje, zato praktično ves postopek traja mesec dni in ne dvajset). Hinko Starina pravi, da to nekateri tudi zavestno izkoriščajo in odlagajo plačilo. Pravi tudi, da mesečno pošljejo opomin okoli desetini odjemalcev.
Do samih izklopov kot zadnji fazi neplačevanja računov pa ne prihaja pogosto. Na Elektro Trbovlje imajo okoli štirideset primerov odklopa
mesečno, kar glede na število odjemalcev niti ni tako veliko. Če pa že pride do izklopa, pa se odjemalcem zaračuna ponovni priklop na omrežje. Po zadnji tarifi to odjemalca poleg plačila elektrike stane 4221 tolarjev, kar pomeni tri delovne ure, ki jih zaračunajo na Elektro. Zakaj odjemalec ni plačal računa, Elektro gospodarstvo Slovenije pravzaprav ne zanima. Konec koncev niso socialna ustanova, ampak se ravnajo po tržnih načelih. Hinko Starina je povedal, daj e plačevanje elektrike že sicer nekako olajšano s tem, da se plačuje sprotno za vsak mesec in ne več po tri ali štirimesečjih. Obstajapa možnost, ko je odjemalec res toliko socialno ogrožen, da ne more plačati, da zanj jamči nek garant. To pomeni, damu elektrike ne odklopijo, če si poišče neko jamstvo (v glavnem pravno osebo - ponavadi podjetje, v kateremje zaposlen-a),s katerim je zagotovljeno, da bo račune poravnal v doglednem roku.
Če se povrnem na tisto navedbo, da je ves sistem pošiljanja računov vezan na ljubljansko centralo, ki je računalniško vodena, pa še tole. Verjetno se lahko zgodi tudi, da pride do kakšne neljube napake. Računalnik pač sam po sebi ni ravno najbolj bistra naprava, ljudje, ki ga krmijo s podatki, pa so samo ljudje, ki se verjetno lahko tudi čisto po človeško kdaj zmotijo. TA vse odjemalce, ki menijo, da je pri njih prišjo do napake, bodisi da sejimje zgodilakakšnakrivica glede plačila, imajo možnost pisne ali telefonske reklamacije na Elektro Trbovlje. Njihovo telefonsko številko pa seveda najdete v vsakem boljšem telefonskem imeniku Republike Slovenije.
Jure Nagode
Vsak človek si želi, da se mu v življenju ne bi zgodilo nič hudega. V mislih in dejanjih je naša skrb še večja do tistih, ki sami zase ne morejo ali pa ne znajo poskrbeti. Zgodi pa se vendar. Največkrat nenadoma, nehote, posledica pa zaboli vse. Le bolečina je različna. Je telesna, ki močno boli, je duševna, ki dolgo tišči in je tista, ki se širi z govoricami, pa je tolikšna,
kot jo znagovorec izraziti - tisti pravi bolečini veliko dodati alipaji odvzeti.
Tudi mi smo sledili govorici, kije bila avtentična z dejanjem, ki seje 30. januarja zgodilo v hrastniškem vrtcu Log v jasličnem oddelku. Še ne dveleten fantiček je nenadoma zajokal in na njegovem obrazu se je pokazala opeklini podobna rdeča lisa, ki se je širila in povzročala oteklino. Varuhinja mu je hitro umila obraz in odpeljali so ga v zdravstveni dom, kjer je zdravnica na osnovi suma, daje otrok prišel v stik z lužino, opravila tisto, kar je lahko in ga napotila v bolnišnico.
Kaj seje vresnici zgodilo, bo pokazala preiskava. Dejstvo paje, dajetisto dopoldne vzdrževalec čistil odtoke na umivalnikih. Res je, da je bila igralnica tisti čas prazna, saj so otroke premestili v drugo. Po čiščenju odtokov so umivalnike oprali. Tudi steklenico so odstranili in šele nato so se otroci vrnili v svojo igralnico. Toda... Zal!
Nesreča, ki se je v hrastniškem vrtcu tokrat zgodila prvič, saj je ta vrtec znan po prizadevnih in skrbnih delavcih, k sreči ni terjala najhujših posledic. Fantek je po'nekaj dneh opazovanja in zdravstvene oskrbe v ljubljanski bolnišnici že v domači oskrbi. Upajmo, da ne bodo ostale razjede ne naobrazu, ne v duši. Govorice, ki niso bile le dogodku enake, pač pa so se večale kot balon, se bodo počasi polegle. Poduk pa bo vendar ostal. In predvsem ta naj tudi ostane. Vsem.
co E 2
S
I
Ivana Laharnar
flZ
Mesto - subjekt mednarodnega sodelovanja
Od 27. do 29. januarja je bila v Bologni konferenca županov levice iz celega sveta. Sklicala jo je Socialistična Internacionala, sodelovalo je okrog 300 županov, tema pa je bila "obraz mesta". Iz Slovenije so se konference udeležili župan Kopra Avrelio Juri, županja Domžal Cvetka Zalokar -Oražem in županTrbovelj Janez Malovrh.
Mesto mora postati aktiven subjekt mednarodnega sodelovanja, je bila glavna usmeritev bolonjske konference županov levice. Plenarno zasedanje je vodil predsednik Socialistične Inter-nacionale Pierre Mauroy, nato pa so župani iz štiridesetih držav delali po skupinah. Ideja srečanja je usmeritev, naj bi župani oziroma meščani obšli političnio strukturo, državo, in problematika mest naj bi bila preko Socialistične Internacionale neposredno predstavljena v Združenih narodih.
Udeleženci konference so sprejeli resolucijo, ki obsega 21 točk. Sprejet je bil tudi sklep, da bo pri Internacionali ustanovljen komite mest, sklep, daje potrebno
delež žensk v javnih funkcijah urbanih sredin povečati in sklep, da se bodo župani srečevali vsake tri leta. Sicer pa je delo po skupinah potekalo po posameznih področjih in sprejeta so bila načela, kako v svetu reševati prisotno problematiko, da ne bi bile določene kategorije prebivalcev dobesedno zbrisane s tega sveta. Govorili so o sociali, zdravstvu, gradnji stanovanj, o tem, kakšno naj bo prijaznejše mesto, kakšni naj bodo odnosi
med ljudmi, o ekologiji, drogah... Predmet razprav je bil izjemno širok, občutne pa so bile tudi razlike med državami udeleženkami - od razvitih do nerazvitih, od velikih do majhnih.
Največ je bilo na konferenci seveda Italjanov, saj so bili poleg županov tudi predstavniki obeh socialističnih strank. Zanimivo je bilo, daje bilo med udeleženimi župani veliko mladih. Posebej so bila izpostavljena krizna žarišča v svetu in poudarjeno je bilo, naj se politiki in državniki zavedajo, da takšna žarišča lahko nastanejo povsod. Konferenca je tudi pomagala, da seje srečal in vzpostavil medsebojne povezave zelo širok krog ljudi.
S ocialistična Internacionala je Združeno listo iz Slovenije povabila na konferenco kot kandidatinjo za polnopravno članico. V to članstvo naj bi bila Združena lista vključena pred poletjem, torej do kongresa Internacionale.
Ivana Laharanar
Na bolonjski konferenci županov z leve Avrelio Juri iz Kopra, Cvetka Zalokar - Oražem iz Domžal in Janez Malovrh iz Trbovelj.
Ko so se ob koncu januarja 1945 nemške enote umikale zjužne fronte, so začele zimsko hajko proti naši vojski. Sovražna patrulja, ki je prišla s Trojan, je zadnjega januarja v bližini Izlak ujela dva partizanska obveščevalca. Partizanska patrulja je kmalu opazila sovražno skupino, vendar ji poskus rešiti obveščevalcev ni uspel. Kmalu j e enota v zaselku Dole nad Brišami prejela obvestilo, da je skupina Vlasovcev v Suhem potoku, dober streljaj od partizanskega tabora, in da se zamaskirana v bele rjuhe ter na smučeh približuje partizanom. Odred seje umaknil čez cesto Izlake - Mlinše proti Zasavski gori. Ko so se vzpenjali v breg, jih je sovražnik začel obstreljevati. Dva partizana sta bila ranjena, vendar soju tovariši uspeli skriti in ju sovražnik ni našel. Bdenje žal umrl. Dva partizana pa sta bila ubita v sami hajki.
Kamniško - Zasavski odred se je nato umaknil proti Zasavski gori, tja pa mu je sledil tudi sovražnik. Takrat so bile pod Zasavsko goro še druge zaledne partizanske enote. V vasi Zabava so bili borci Kamniško-Savinjskega vojnega področja, ki so se po
obvestilu o sovražniku odločili za umik mimo vasi Ravne na Zasavsko goro. V Brezniku so se jim pridružili borci komande mesta Vače. V Ravnah so se odločili za kratek počitek, saj niso vedeli, da se je tačas KZO že umaknil pred so vražnikomna območje Zasavske gore, in da se jim sovražnik naglo bliža. Sovražnik seje vasi Ravne neopazno približal in napadel
Spomenik padlim borcem na Ravnah.
partizane. Presenečene skupine partizanov so se razkropile na vse strani. Okupatorjevi vojaki so iz dobro zamaskiranih položajev streljali za bežečimi partizani, ki so padali v gručah in rdečili visoki sneg. Med streli so se razlegali kriki groze in klici na pomoč. Nemočne ranjence so sovražni vojaki pobili ali poklali. Vdrli so v vas in tam pretaknili vsa poslopja, odnesli hrano, konje, sani, naložili orožje, odvzeto padlim partizanom in se prteko Smučidola vrnili na Trojane.
Nekateri krajani vasi Ravne so bili med napadom na pogrebu na Zasavski gori in domov so se prestrašeni podali, ko je prenehalo pokanje. Vse so našli razmetano, krajanka je v svojo hišo pomagala trem ranjenim partizankam, od katerih je ena še isto noč umrla.
Vaščani so naslednji dan zbrali trupla 28 padlih borcev in jih pokopali pod vasjo v pet grobov. Večino padlih so svojci po vojni prekopali in prepeljali v domač kraj, bili so iz Zagorja, Trbovelj, Kamnika, Celja, pa tudi iz Dolenjske. Na kraju strašnih dogodkov je KO ZZB NOV Mlinše pozneje postavila spomenik vsem, ki so v tem kraju izkrvaveli za svobodo.
K>0 NOV Mlinše

Pisma bralcev
Zasavc objžtvjja odmeve na prispevke v časopisjt-tffmnenja bralcev o žlvljet^in dogajanju v Zasavju.^podpisanih pisem ne objavljamo/Bolžina pisem je Mr£m prostora omejena na največ Š(Mjpkanili vratičAIre3ništVo §i pridržuje pravico skrajčatftekst ali pa odkriti daljšega, četreeti, da bi s skrajšanjem preveč okrnili zanimivo vsebino.
Hvala internemu oddelku!
Ali je delo internega oddelka Splošne bolnišnice Trbovlje dovolj cenjeno? Naj začnem z informacijo, da sem dolgoletna srčna bolnica in sem ob napadih primorana iskati najhitrejšo zdravniško - strokovno pomoč. Največkrat jo iščem na internem oddelku trboveljske bolnišnice, kjer že ob sprejemu, ob humanem zdravniku specialistu, ki takoj ukrepa, občutim njihov odnos - človeku pomagati! Verjemite mi, da že s tem pristopom izgine prvi strah, ki je značilen za srčne bolnike. Ob prezgodnji smrti mojega edinega sina, kar je bilo za našo družino, predvsem pa zame kot mater strašna tragedija, se je moje zdravstveno stanje poslabšalo. Imela sem pogostejše napade in nekajkrat so me z rešilcem morali spet pripeljati v Trbovlje.
Dovolj o tem! Moj namen je opisati, kako sem zdravljenje oz. lajšanje tegob v bolnišnici doživljala, prenašala ter podzavestno sledila napornemu, požrtvovalnemu in humanemu delu zdravnikov specialistov ter skrbnim, strokovno podkovanim medicinskim sestram. Uvidela sem, da so si skoraj vse izbrale najplemenitejši poklic POMAGATI ČLOVEKU - in to ne samo s terapijo in budnostjo med zdravljenjem, ampak z lepim odnosom, tako do mladih pacientov kot do starejših, da bi v svojem jesenskem življenju s svojimi otroci doživeli še kakšno skr omno urico veselja in radosti.
Ko sem lani novembra ležala na internem oddelku skupaj z dvema sotrpinkama, sem vsak dan opazovala skrbno pozornost, ki jo je nudil zdravnik dr. Adamlje in s s voj im umirjen im nastopom in strokovnim znanjem skušal zmanjšati tegobe, bolečine teh starjših pacientk. Hvala mu!
To pot ležim že 10 dni na intenzivnem oddelku tega oddelka. Že sam sprejem umirjene, človeške, mlade zdravnice dr. Zdenke Čerk Speiserjeve, me je pomiril. Videla sem, da mi želi pomagati, ko mi je takoj odredila potrebno terapijo.
Dovolite mi, da se dotaknem še dela na intenzivnem oddelku (t.i. 'šoksobi’). Dr. Rafael Černuta - specialist- internist je bolnikom strokovno nudil vse, kar je sploh mogoče. Ugotavljala sem, da je to specialist, ki mu v življenju -Pomagati človeku - veliko pomeni in bo kot mlad, perspektiven strokovnjak lahko rešil oz. vsaj olajšal še mnogo življenj!
Preden končam, ne smem pozabiti požrtvovalnih sester v "šok sobi", ki so bile dobesedno vsako "minuto" obremenjene s pacienti. So požrtvovalne, dobre z vsemi pacienti. Že iz oči berejo bolnikovo bolečino, vidijo, kaj potrebuje, ali je nujno poklicati zdravnika itd. Velikokrat ne zaspijo zaradi obilice dela in čuta odgovornosti, niti ne malicajo. Vsaka čast takemu humanemu in požrtvovalnemu kadru! Zahvala pripada seveda tudi uspešnemu specilistu -internistu - načelniku oddelka dr. Brvarju.
Vprašajte se Zasavčani, kaj bi bilo, če bi ne imel naš okoliš prepotrebno, stalno polno zasedeno bolnišnico?
Ančka Kolenc, Zagorje ob Savi
Čebinova skala
Občinski odbor SDSS Zagorje daje pobudo, da se uredi problematika Čebinove skale v Kisovcu. Po vsaki zmrzali se na skali povečajo razpoke in s tem nevarnost večje odkrušitve. Po zadnji večji odkrušitvi skale pred nekako tremi leti so pristojni obljubili, da bodo skalo sanirali, vendar doslej to še niso storili.
Ker predstvalja nezaščitena
skala stalno nevarnost za tam stanujoče in mimoidoče, predvsem pa za otroke, ki se igrajo na dvorišču, ki je neposredno pod skalo, zahtevamo od pristojnih v Občini Zagorje, da občane oz. krajane KS Kisovec nemudoma zaščitijo in ustrezno ukrepajo.
Predsednica OO SDSS Zagorje Cita Rojko
Kdo bo postavil ogledalo?
Po prometni nesreči, ki se je v začetku lanskega poletja zgodila na izvozu z dvorišča na Majcenovi 1 na regionalno cesto, sem posredovala na KS Franca Fakina pisni predlog za postavitev ogledala. Enako je po ogledu kritičnega mesta predlagala komisija, o čemer je Cestno podjetje obvestilo KS dne 5. 8. 1994. V dopisu še navajajo, da je priključek na cesto "zelo nevaren in nepregleden", ogledalo bodo postavili potem, ko bo KS poravnala stroške v višini 66.480,00 SIT. Pred približno dvema mesecema sem po telefonu zaprosila za razloge, zakaj ogledalo še ni postavljeno. Po pol leta molka odgovornih je čas za javni odgovor glede rešitve zadeve, ki bi morala skrbeti tudi večino tistih, ki hodijo oz. se vozijo tam mimo.
Frekvenca prometa se je nekajkrat povečala, po modernizaciji nekaterih odsekov bo zaradi večjega prometa varnost pešcev še bolj ogrožena. Tik ob cesti je tudi trgovina, ob kateri se na cestišču zadržujejo skupine otrok iz sosednjih šol, velikokrat tudi razkladajo iz tovornjakov kar sredi ceste. Dnevno hodi po tej cesti brez pločnika na desetine otrok, dovoljena hitrost vozil pa je tam 50 km/h!! Čeprav se reševanje kritičnih točk v Trbovljah praviloma začne šele potem, ko se zgodi prometna nesreča s smrtnim izidom menim, da bi bilo skrajno neodgovorno tako nadaljevati. Denar se je vedno našel šele potem, ko je bilo za nekoga že prepozno! Apeliram na odgovorne, da pohitijo s postavitvijo ogledala in storijo vse, da se hitrost vozil prilagodi vsem navedenim okoliščinam, saj je kakšnih 15 metrov od
omenjene kritične točke tudi zelo nepregledno križišče.
Nedopusten je tudi molk odgovornih in plačanih v KS, zato prosim za javna pojasnila:
1.	Če je svet KS dolgo časa nesklepčen, kdo je bil in je (v novi lokalni upravi) odgovoren za izvedbo nujnih zadev?
2.	Kdo je bil in je odgovoren za izvedbo nujnih zadev, če KS nima denarja?
3.	Kdo in po kakšnih merilih deli (je delil) denar krajevnim skupnostim?
4.	Koliko je bilo lani za dejavnost KS Franc Fakin zbranega denarja davkoplačevalcev. Koliko ga je KS FF dobila in kam ga je investirala’
5.	Kdaj bona opisanem mestu postavljeno ogledalo?
V upanju, da vse skupaj ne bo pretrd oreh za odgovorne, težko pričakujem odgovor in se zanj vnaprej najlepše zahvaljujem.
Aleksandra Forte
Simbol
spomenika!
Ob praznovanju 50 letnice osvoboditve izpod fašizma naj bi bil spomenik simbol za večne čase vseh udeležencev OF, predvsem pa za borce NOB štiriletnega boja proti okupatorju in domačemu izdajalcu ter spomin na žrtve v koncentracijskih taboriščih in talcem. Živeči ne moremo in ne smemo pozabiti na žrtve in požgane domove, katere je prizadel okupator in njihovi pomočniki - s krvjo smo pridobili svobodo! Sedaj, po tolikih letih, pa nekateri krivično obsojajo štiriletno borbo, da je bila to komunističnarevolucija!
Tudi zavedni duhovniki so bili v partizanskih vrstah, pa mladoletni otroci nekaterih naših so našli smrt z družinami v ognju gorečih domačij - ali so bili tudi oni komunisti! Le posamezniki so bili komunisti, ki so jurišali v prvih vrstah borbe proti okupatorju, bili so heroji in mnogi so dali življenja za narod!
Spomenik naj bo simbol za vse udeležence OF in civilne žrtve 2. svetovne vojne. Maše pa za izdajalsko pokvarjene duše!
Pavla Vogrič Sajovic, Nina Nučič in Milka Štancar
aktivne udeleženke NOB Zagorje ob Savi

Mojca Kropivšek:
Mon o varnosti cestiicj|n jiriiiiielii (Kato nas Im udaril
|MI
Te dni prihaja poslancem državnega zbora v roke predlog zakona o varnosti cestnega prometa, ki naj bi urejal prometna pravila in pogoje za udeležbo v cestnem prometu. Do sedaj sta to področje urejala zvezni zakon o temeljih varnosti cestnega prometa in republiški zakon o varnosti cestnega prometa ter več kot 20 podzakonskih aktov. Najpomembnejša novost v predlaganem zakonu, ki jo bodo najbolj občutili vozniki, so kazenske točke, ki jihbodo policisti izrekali poleg denarne kazni. Novsistemkazenskih točk naj bi preprečil neučinkovitosti dosedanjega kaznovanja in postopkov izterjave denarne kazni, hkrati pa omogočil vsaj začasno izločiti nevarnega voznika oziroma pogostega kršilca cestnoprometnih predpisov iz prometa in mu ob hudih prekrških celo odvzeti vozniško dovoljenje.
Voznik bo smel v dveh letih zbrati maksimalno IS kazenskih točk. Če jih bo presegel, mu bodo vozniško dovoljenje odvzeli, novega pa bo dobil, če bo ponovno opravil celoten vozniški izpit po določilih tega zakona. Tudi denarna kazen, kijo v predpisanem roku ne bo plačal oz. zoper njo ne bo vložil ugovor, se bo po zakonu spremenila v kazenske točke in sicer za vsakih začetih
5.000	tolarjev 1 kazenska točka. Če bo zakon sprejet tak kot je predlagan, bo moral voznik v roku osmih dni od datuma izročitve policijskega zapisnika o prekršku poslati fotokopijo plačane položnice na policijsko postajo, katere policist je napisal zapisnik o prekršku. S tem bo dokazal, da je kazen plačal. Za neplačano se bo štela tudi prepozno, nepravilno in premalo plačana denarna kazen.
Na kraju prekrška bo policist lahko izrekel denarno kazen do
20.000	tolarjev in največ 4 kazenske točke. Za prekršek z izrečeno kaznijo od 4 do 6 kazenskih točk bo voden postopek pri sodniku za prekrške v skrajšanem postopku (kar pomeni brez poprejšnjega zaslišanja obdolženca) in od 6 kazenskih točk dalje v rednem postopku o prekršku. Evidenco kazenskih točk bo vodilo Min istrstvo za notranje zadeve, ki bo na voznikovo pisno zahtevo tudi dolžno sporočiti število kazenskih točk, ki jih bo voznik dosegel v zadnjih dveh letih.
Še nekaj primerov, kako si bo voznik nabiral kazenske točke. Ker bomo poslej tudi podnevi morali voziti s prižganimi zasenčenimi lučmi, nas bo neupoštevanje tega predpisa stalo
10.000	tolarjev in 2 kazenski točki. Enaka kazen grozi vsem, ki se ne bodo pripeli z varnostnim pasom. Če pešcem ne bomo omogočili varnega prehoda čez cesto, bomo "lažji" za 20.000 tolarjev in si pridobili4 kazenske točke. Po novem naj bi vozniki med vožnjo ne smeli imeti dodatnih naprav ali opreme, ki bi omejevala ali zmanjševala njihovo slušno in vidno polje (pustne maske, slušalke, mobitel,...). Voznik, ki bo ravnal v nasprotju s to določbo, bo dobil 2 kazenski točki in za kazen odštel 10.00Q tolarjev. Še višje bodo kaznovani vinjeni vozniki. Za konec pa še majhna tolažba. Kazenske točke, ki jih bodo izrekli policaji, bodo po dveh letih vpisa izbrisane iz evidence, tiste, kijih bodo izrekli sodniki za prekrške, po štirih letih, tiste, kijih bo izreklo sodišče, pa bodo izbrisane iz evidence po petih letih vpisa.
Milan Vidic:
Še n dohodnini
Med dvanajstimi olajšavami, ki smo jih našteli v enem naših prejšnjih sestavkov, v katerem smo pripovedovali, kaj vse sodi vanje, ko bomo sestavljali napoved za odmero dohodnine za lani, smo danes dolžni opozoriti še na naslednje: lani je bil sprejet zakon o spremembah in dopolnit\’ah stanovanjskega zakona. V njegovem 13. členu je določeno, da lahko prejšnji lastnik stanovanjske pravice nad stanovanjem, ki je bilo vrnjeno upravičencu iz naslova denacionalizacije oz. po končanem zapuščinskem postopku, uveljavlja pravico do nakupa stanovanja na način, določen v navedem členu. Tudi za odkupe stanovanj po tem členu velja kriterij reševanja stanovanjskega problema in je zato zavezanec upravičen do zmanjšanja le, če že ni lastnik drugega stanovanja ali stanovanjske hiše. Če imetnik stanovanjske pravice stanovanje, kupljeno po navedenem členu proda pred izvršeno odmero dohodnine, se mu znižanje za nakup tega stanovanja ne prizna, ker se ne more šteti, da ga je kupil z namenom reševanja stanovanjskega problema.
Osnova za dohodnino se zmanjša v letu, v katerem je bila kupnina dejansko plačana. Če kupnino zavezanec plača s kreditom, se mu osnova zmanjša za plačano letno anuiteto. V primerih, ko je odkup opravljen po 117. členu stanovanjskega zakona, se kupcu osnova zmanjša za polog v letu, v katerem je izvršen odkup in plačane mesečne obroke v tem letu, v naslednjih letih pa za letni obrok od plačila kupnine.
Do zmanjšanja davčne osnove za sredstva, porabljena za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš, so upravičeni lastniki teh objektov in najemniki. Lastnikom stanovanj in stanovanjskih hiš se priznavajo sredstva za nakup materiala za navedene namene ter za vzdrževalna dela. Lastnikom stanovanj se poleg tega priznajo tudi sredstva, porabljena za plačila vzdrževanja skupnihprostorov in naprav v večstanovanjski zgradbi. Najemnikom se za stroške vzdrževanja upošteva 40 odstotkov plačane letne najemnine, v kolikor gre za profitno najemnino oz. 80 odstodkov, če gre za neprofitno najemnino, poleg tega pa še dejanska vlaganja za vzdrževanje naštetih objektov, pod pogojem, da te stroške po najemni pogodbi krije najemnik sam.
Kot sredstva, namenjena vzdrževanju objektov, se štejejo tista sredstva, ki so namenjena za nakup materiala za vzdrževanje objekta ter sredstva za opravljena vzdrževalna dela in sicer pri vzdrževanju sten, tal, sistema ogrevanja ter električne, vodovodne in plinske napeljave. Iz tega izhaja, da se osnova za odmero dohodnine lahko zmanjša tudi za sredstva, kijih lastnik porabi za zamenjavo in vzdrževanje peči za centralno in linijsko ogrevanje ter drugih peči, radiatorjev, bojlerjev, umivalnikov, kadi, pip in podobnega.

Kakšna škoda, spoštovani bralci, da vam ne morem v celoti prikazati vzdušja v skupini stanovalcev Doma starejših občanov v Trbovljah, ki sem jo obiskala prejšnji ponedeljek. Iz časopisa namreč ne morete slišati glasbe, smeha, veselih in jasno izraženih misli stanovalcev, ki se dobivajo vsak ponedeljek dopoldan in skupaj s terapevtko in predstavnico karitasa preživijo lepo uro ali pa nekoliko več. Sedem skupin za samopomoč imajo v tem domu, in tisto, ki jo obiskujeta prostovoljca Vida Kurnik, pa kdaj tudi Franci Matko, vam danes predstavljam. Skupina si je nadela ime Komet.
Skupine v domu žedolgo delujejo. TaleKomet pa ima srečo, da seje vanjo vključil sicer mlajši stanovalec, Florjan Slak, ki pa lepo igra na kitaro in ubrano prepeva. Ko pride na obisk še njegov prijatelj Franci, sta ob okrogli mizi kar dvekitari, iz desetih grl pa prihaja tako lepa pesem, da sem jim z veseljem, pa čeprav brez pravega posluha, pritegnila tudi jaz.
Skupine za samopomoč delujejo v domu že dve leti. Izmed teh skupin sta fotrmirani dve z
ki ima namen razviti med ljudmi čimbolj še medsebojne odnose kulturnega in prijetnega življenja. Ker so dnevi, ko človek zaradi usihanja čustev in duhovnega izražanj a v telesu obstane včasih čisto ob robu svoje nemoči, takrat pa so potrebni čimhitrejši momenti sprostitve, so potrebna pomagala, ki delujejo bolj kot vsak balzam."
Florjan Slak je leto dni po upokojitvi doživel nesrečo, pa ostal na vozičku. Šest let je tega. Doma je bil zaradi številnih stopnic primoran
prosila, samo v dom me dajte, kajti tu sem našla svoj pravi dom. Rada sem s temi ljudmi, rada pojem."
Stane Slanšek je izBevškega. "Šest let sem že sam in od novembra sem v domu. Najprej sem se odločil, da bom tu le čez zimo, sedaj mi je pa tako všeč, da bom najbrž kar naprej ostal. Tu sem zelo zadovoljen, dobimo se, se kaj pogovorimo, tudi prijateljice so tu, celo moja bivša sodelavka z železnice je v tem domu. Veliko lepega se tu
zunanjim sodelavcem. V Kometu je zunanja sodelavka prestavnica Karitasa Vida Kurnik, v drugi skupini pa deluje Lidija Kajtna s Centra za socialno delo.
In kaj pomeni skupinaza samopomoč. Socialna delavka Dani Hren, ki ji pravijo tudi socialna Dani ali pa mama Dani, pa čeprav je prava cicibanka v primeri z oskrbovanci, in dela skupaj z delovno terapevtko Marijo Sajovic pravi, da to pomeni preživeti prijetno urico ob klepetu, ob pesmi, glasbi, kaj dobrega pojesti in si veliko pripovedovati. V tej urici se ne pogovarjajo o domskem življenju, o nobenih tegobah tu ničesar nerečejo. Rezultat vsegaje, da se med seboj bolje poznajo, in ko sostanovalca bolje poznaš, mu lahko tudi veliko več ponudiš. Zelo pozitivneje tudi to, da tu vidijo, kaj še kdo zmore.
Stanovalka Zora Sotlarje povedala, da se v domu nenehno kaj dogaja. Dejalaje, da v svojem stanovanju s seboj ni imela več kaj početi, tu pa je našla nov smisel življenja. Delo skupine za samopomoč pa je predstavila takole: "Priprave na starost se začnejo že v srednjih letih. Mi smo sedaj v tretjem obdobju. Po Sloveniji deluje okoli 50 skupin v devčtih krajih, ki so uspeli postaviti skupine starih za samopomoč, teoretično poglavjesocialnegerontologijeingerontologike,
ostati le v stanovanju. Za dom seje odločil pred šestimi meseci, le za kratek čas je mislil da bo tam, pa je postal s svojim vozičkom tako gibljiv, v druščini pa tako sproščen, da bi še kar ostal. Rad ima družbo, ljudi, in ko bo zaradi finančnih zadev moral za nekaj časa domov, svojih novih prijateljev tudi po telefonu ne bo poklical, tako mu bo hudo pri srcu brez njih, je dejal.
Vida Kurnik je zunanja sodelavka v tej skupini. Karitas je ponudil možnost sodelovanja inprijavilaseje. "Veselasem bila, da sem lahko prišla v to skupino. Vsak ponedeljek imamo srečanja, meni to zelo veliko pomeni. Sem brez službe, trenutno sem prijavljena na zavodu za zaposlovanje in to druženje je izvrstno za moje počutje.
Po uri grem še po sobah in pozdravim stanovalce."
Terezija Žarnje bila nekdaj doma na Njivi, sedaj pa je v domu leto dni, prej je bila pri hčerki. "Zelo sem zadovoljna. Sedaj sem bila vmes v bolnici, pa sem
gSfisC
najde."
Rudi Hrastnik je prišel iz Slovenskih Konjic leta 1950 in bil tu miličnik. "V domu sem že poldrugo leto in lepo mi je. Družba je enkratna. Tisti iz Slovenskih Konjic so kar pozabili name in tu se moram res vsem zahvaliti, saj smo kot ena družina."
Fani Poslek je iz Trbovelj iz 'Treke taže' doma. "V domu se odlično počutim, pa zredila sem se tukaj. S socialno delavko imam odlične odnose, vse mi zaupa in pravim, da če se bo le dalo, ne bom šla iz doma. Nisem si nikoli mislila, da se bom tu lahko imela tako lepo, ven grem pa tudi, kamor in kadar hočem."
Ivanka Mihelič je rojena v Sodražici, potem je živela v Trbovljah in hodila v službo v Ljubljano. Doma je bila v Žabji vasi, pa so začeli podirati tista stanovanja. Drugega izhoda pravi, da ni imela, ampak sedaj ve, daje bil ta izhod v redu."
Zagorjani letos že dvajsetič zapored podeljujejo (in prejemajo) Grumova priznanja in plakete. Visok jubilej, ki nekako vendarle mora pričati tudi o kulturnem zagorskem življu. Z letošnjimi nagrajenci
Vlado Garantini
Učitelj, kulturni animator in pesnik, ki je svoja dela objavljal v časopisih, v zbirki Razvejano deblo,... Lani je izdal samostojno pesniško zbirko Zlagani raj.
vred jih je okroglih sto, ki so s svojim kulturno umetniškim delom obogatili svoje in življenje Zagorjanov.
Grumova priznanja so si letos prislužili: Gledališka skupina kulturnega društva Svoboda ETI
Mojca Grden
Učiteljicam "duša" kulturno prosvetnega društva Mlinše. Režirala je Igro o bogatinu in zdravilnem kamnu, oblikovala igro Klatenje je ena hudo lepa reč, prizadeva pa si tudi za bogato knjižničarsko dejavnost na šoli, kjer poučuje.
EIcktroelement Izlake, pisateljica in publicistka Valerija Škrinjar - Tvrz ter skupina Orlek.
Plakete dr. Slavka Gruma pa so prejeli:
T.P.
Franc Očkon
Soustanovitelj MoPZ Polšnik, ustanovitelj moškega okteta Podkum in voditelj Mopz Podkum. Vnet zbiralec glasbene literature, ki se ukvarja tudi s popravilom orgel. Sam je izdelal več lesenih piščali in jih strokovno vgradil.
Dimitrij Beuermann
Svoje uspehe je in jih še vedno dokazuje kot instrumentalist, solist, dirigent, pedagog, predavatelj in skladatelj.
JožeOstrožnik
Že 45 let kot vodilni tenor prepeva v MoPZ Loški glas. Za dolgoletne dosežke na pevskem področju mu je Zveza kulturnih organizacij Slovenije podelila zlato Gallusovo priznanje.
Franc Lavrač je v Trbovljah od.leta 1963, prej paje bil v Srbiji, tu pasije zaslužil pokojnino. Od leta 1971 je živel sam in ko je zbolel, se je odločil za dom. Pol leta je tu, in odločil seje, da bo kar tu ostal, pa čeprav je mislil, da samo nekaj časa. "Doma sem moral sam skrbeti zase, tu pa imam vso oskrbo in se tudi zdravstveno bolje počutim. Še petdeset let bom živel, potem bomo pa videli."
Helena Hribar je bila nazadnje doma pri upokojencih, poleg doma. Prej pa v Žabji vasi. Aprila bom osemdeset let. "Lepo je biti star osemdeset let. Tule mi je pa dve leti minilo kot nič. Delala sem pri Rudniku in 35 let delovne dobe imam. Pri Tedrungi' sem delala na 'holc plač'. Žal mi je, da sedaj po kapi ne morem nič več delati, prej sem pa veliko kvačkala. Sedaj hodim na branje, da slišim kaj je novega, v tole skupino
grem rada. V domu se imam dobro. Nobenega svojih nimam in Dani je edini bog zame."
Leon Naraglav je dejal, daje uvožen. Rodil se je v Franciji in tudi v šole je tam hodil. Oče je zbežal pred Orjuno v Francijo, žena paje šla za njim in tako seje Leon rodil "daleč od doma". Leta 1945 je osemnajstleten prišel v svojo domovino in oba jezika uporablja enako dobro, čeprav seje slovenščine učil le doma. V domu je sedem let. Žena mu je žal leta 1979 umrla, potem seje pa devet let sam komandiral. "Potem sem se pa odločil in prišel sem. Imam lepo pokojnino, tu se imam lepo, zadovoljen sem. Pa mamo Pepco imam še živo. Je tudi v tem domu. 2. februarj a bo stara 88 let."
V domu je 190 oskrbovancev. Večina je vključenih v skupine. Če ne pridejo sami, jih povabijo, pripeljejo. Le tiste, ki imajo samotarske
mm:
navade in se raje umaknejo družbi, pustijo, da se odločijo po svoje. Prisilijo res ne nikogar. Na to uro se pripravljajo, seje potem spominjajo, se o vsem povedanem potem pogovarjajo, čakajo novo in vmes doživijo veliko vsakdanjega in nevsakdanjega.
Za konec je Dani prebrala lepo pesem, za katero je dejala, dajo moraš dojeti. Ko je brala, sta Florjan in Franci tiho igrala na kitari. Lepo mi je bilo. Prav ta dan sem praznovala svojega pol stoletja in obisk pri tej skupini v Domu upokojencev Trbovljeje bil zame prelepo darilo. Tudi vi si lahko to pesem preberete na 18. in 19. strani spodaj. Če pa boste želeli stanovalce doma obiskati in doživeti njihova doživetja, vas gotovo ne bodo odgnali, še veseli vas bodo.
Ivana Laharnar
n
Manjši ko je svet, večji je v njem človek. Tako bi lahko dejali tudi za človeka v krajevni skupnosti, saj je to tista celica, kjer nekdo živi, se druži z drugimi, ustvarja ne le zase, pač pa skupaj s sosedom za oba. Današnji pogovor zato ni toliko o človeku, ki ima ime in priimek, pač pa z Dobovčanom Branimirjem Bajdetom, ki je malo govoril o sebi, pa veliko o svojem kraju. Dobovec sodi v trboveljsko občino, je pa prostorsko tako odmaknjen, da se nekoliko odmaknjene počutijo tudi krajani. Videti pa je, da to ljudi močno poveže, marsikaj si morajo narediti sami, da je kultura bivanja kvalitetnejša, pa še to srečo imajo, da se znajo organizirati. In prav eden od organizatorjev različnih del in povezovanj je tudi naš današnji sogovornik.
Dobovec
Majhni kraji so znani po tem, da ljudje tesno sodelujejo med seboj, pa tudi oblikujejo skupaj svoje okolje.
Smo primestna krajevna skupnost, pa vendar velika, saj predstavljamo več kot tretjino trboveljske površine. Krajanov pa je malo, le 500. 190 krajanov se dnevno vozi na delo v Trbovlje. Vasi na Dobovcu je osem, tu so posamezna zdravakmečkajedra, ob teh kmetij ah pa so domači otroci postavili hiše in tako ostali v domačem okolju. Dobovec je od občinskega središča zelo oddaljen in enostavno smo si sami dolžni ustvariti določeno kvaliteto življenja. Imamo lastno prosvetno društvo z dvema igralskima skupinama, gasilsko društvo, lovsko družino, odbor RK, šolo, vrtec, pokopališče, mrliško vežico, vaškega župnika, športno društvo- smučarje, sankače, vlečnico, skakalnico... Določen standard si ustvarjamo sami, kar je zanimivo, področij paje toliko, daje skoraj nujno, da vsak posveti svojo pozornost razvoju kraja in delovanju v njem.
Kako pa vse to delovanje povezujete, saj nekdo vendar mora ljudi voditi, jih organizirati, vzpodbujati?
Na vsakem področju dela se najde nekdo, ki ima večji smisel za organiziranje. Sedež vsega, pa tudi podpora vsemu pajena krajevni skupnosti, ki v okviru danih možnosti pomaga vsem.
Vistežebilipredsednikkrajevneskupnosti.
En mandat sem bil predsednik, deset let pa profesionalni tajnik, koordinator aktivnosti, in to funkcijo želimo v naši krajevni skupnosti ponovno uveljaviti. Krajani pripravimo program in ugotovimo, kaj lahko naredimo sami, koliko lahko pričakujemo iz samoprispevka, koliko moramo dobiti drugje. Ni akcije, kjer krajani ne bi sodelovali. Če ne drugega, damo zemljišče brezplačno. Tega ni malo. Imamo pa nekaj takih, ki nagajajo. Možnost mu damo in ko noče
sodelovati, enostavno čaredimo tam mimo njega ovinek, pa nima ceste. V zadnjih desetih letih smo položili 28 kilometrov telefonskih linij, vse aktivnosti smo speljali sami, od sponzorjev do dela.
Osebni pogovori so torej v krajevni skupnosti nujno potrebni.
To vsekakor. Sicer paje najvišji organ zbor krajanov, izvršni organ je svet KS, v katerem j e najmanj en prebivalec iz vsake vasi, ta svet ima pa pododbore za različna področja - cesto, vodovod... V vsaki vasi pa so vaške skupnosti, kjer sepogovarjajo o specifičnem problemu svoje vasi.
Torej v KS ni nihče odmaknjen od odločitev.
Vsak ima možnost, vsak ve, kje se kaj dogaja.
Koordinator pa mora vse voditi in znati tudi udariti po mizi, če kdaj kaj ne gre.
Stiki med hudmi so živi.
Moje gledanje na to je takšno. V vsaki sredini je 90 odstotkov zdravega jedra ljudi, 5 odstotkov je takšnih, s katerimi se še lahko pogovoriš in 5 odstotkov tistih, ki ne sodelujejo ali pa
so proti. Vendar patine smejo porušiti ravnovesja. Nakoncu se ti sami izolirajo.Mislim, dasituacija že sama zahteva, da so ljudje glede na težak teren in oddaljenost pridni ljudje, pa pošteni, saj so soodvisni. Soodvisnost se pojavlja kadarkoli in kjerkoli.
Ljudje radi delamo primerjavo, daje vam, ki ste in kmetje in delavci, na boljšem kot mi v dolini. Vi pa dolincem pravite, da nam je lepo, ker po službi nimamo kaj početi. Danes pa je v dolini brezposelnost...
Res je, da je dvojnost privilegij, saj imaš možnost. Marsikomu pa iz doline kdo od nas ponudinjivo, pa pravi, dase mu ne splača. Damo mu drva v hosti za tretjinsko ceno, pa se mu ne splača. Glede zaposlovanja pa menim, da bi moralo biti več javnih del. Zakaj ne bi čistili gozdove, dobili bi plačano, drva bi si lahko napravili, pa še gozd bi bil očiščen.
Krajevna skupnost Dobovec - občina Trbovlje. Kako gledate na odnos moči odločanja do vaše sredine? Od nekdaj že govorite, da se počutite tam gori odrinjene.
Cesta v gradnji.
fB
V zadnjem mandatu sem bil poslanec in vsaj na probleme sem lahko opozarjal. Po teh zadnjih, imenovanih lokalnih volitvah, nismo imeli niti svojega volilnegaobmočja, in to niso bile lokalne, pač pa politične volitve, in na teh ni bilo nobene možnosti, da bi bil kdo iz Dobovca izvoljen v svet. Domačini pa včasih tudi čutimo, da občina meni, daje Sava meja. S svojo lastno vztrajnostjo smo od občine kar precej dobili, toda nikoli nismo popuščali.
Ogromne denarje smo dobili, bili pa smo prisotni tako v občini kot v firmah. Tako so vedeli, da situacijo poznamo.
Zakaj se vam zdi narobe, da nima to področje svetnika, saj krajani so v strankah, prek katerih lahko vplivajo?
Reči je lahko, toda strankarske igre se bodo nadaljevale v svetu, pa ne bodo upoštevali stroke in potreb, pač pa bo zmagal tisti, ki bo imel v stranki več glasov. Sedaj med svetom in krajevno skupnostjo manjka vmesni člen. Prej smo v KS gradivo dobili. Sedaj ne vem, ali se bo stranka pred sejo sveta sploh sestala. Mi bomo v vsakem primeru povedali zahteve in spremljali, ali se bodo zahteve upoštevale. Poznamo pa župana in neposredno povezavo bomo izkoristili.
Kaj pa v zadnjem času vendar lahko pohvalite?
V zadnjih letih in tudi lani se je največ delalo na področju vodooskrbe, ves Dobovec ni imel lastnega vodovoda, sedaj pa prihaja voda s
Mladi smučarji.
(nadaljevanje s 7. strani)
Študijski krožek "Bio vrt"
Čeprav si morda težko zamislite, da u tegne biti veselo in sproščeno učenje bolj učinkovito kot pa napeto formalno izobraževanje, temu ni tako. To namje pokazal prvi zasavski študijski krožek v organizaciji Revirske ljudske univerze. Zato z marcem v Trbovljah začenjamo s študijskim krožkom "Bio vrt",kotšeeno izmed oblik "učenja zradostjo".
Kurenti, ki bodo v kratkem obiskali Zasavje, obljubljajo, da bodo s seboj prinesli tudi pomlad. In s tem spet, resnici na ljubo, ž.e težko
♦
črpanjem od savske vrtine. Delali smo tudi s prostovoljnim delom, pa še s samoprispevkom, dobili smo tudi republiška in občinska sredstva. Imamo tudi novo telefonsko centralo, najmodernejšo, in ima 180 enot, kar zadostuje za dolgo obdobje, saj je gospodinjstev veliko manj.
Lani smo naredili tudi velik premik na cestnem področju. Napravili smo 5,6 kilometrov cest. Veliko krajevnih cest je asfaltiranih in marsikdo se heca, da imamo že do vsake stale asfalt. Glede na majhno število prebivalcev lahko rečem, da smo dobili veliko. Sevedapa to ni bila le občina. Prej sem omenil republiko iz sredstev za demografsko ogrožene, vikendaše vključujemo za različne povezave.
V razgovoru ste mi dejali "Dobovec nad Trbovljami", kako ste pa to mislili?
Tako kot sem rekel.
Ne razumem tiste ostrine v vašem glasu, mi lahko bolj razložite.
Mi se brigamo, pa delamo včasih tudi zahtevna dela, čeprav smo laiki na tem področju. Smo pa vztrajni. Če bi bili v občinskem merilu toliko vztrajni kot smo mi, pa bi nastopali v regiji in republiki, bi bilo tu drugače. Mi imamo dobre odnose s sosedi iz drugih občin in dobro sodelujemo, kar se pozna.
Kolikšno pa imate družino?
Hčerka Branka hodi na pravno fakulteto,
pričakovano delo na vrtu, obdelovanje prsti, načrtovanje gredic in najugodnejših kombinacij rastlin, izbiro semen in gnojil, študij setvenega koledarja, pa tudi težave s škodljivci in še in še bi lahko naštevali. O tem in o obilici ostalih stvari, ki jih veste o vrtnarjenju (ali pa bi jih želeli izvedeti), se bomo pogovarjali v študijskem krožku "Bio vrt". Vanj ste vabljeni vsi izkušeni vrtičkarji, ki ste pripravljeni svoje znanje posredovati drugim in morda ob tem izvedeti še kaj novega, vsi "novopečeni vrtičkarji", ki želite nekaj dodatnega znanja, in pa vsi ostali, ki vas zanimata vrtičkarstvo in naravna pridelava zelenjave. V krožek se lahko prijavite osebno na
Jasmina pa obiskuje prvi letnik gimnazije. Žena imaprivatno zlatarstvo v Radečah, sam trenutno nisem zaposlen, ker je šla firma, pri kateri sem delal, v stečaj.
Kaj Dobovcu še manjka?
Še okoli tri kilometre vodovoda, najpomembnejša pa bo razširitev doboške ceste in s tem konec enosmernega prometa. Potem je komunalna deponija,pa še manjše potrebe in želje krajanov-tu biradi imeli športno igrišče, tam cestno razvetljavo, spet avtobusno postajališče, smučarji bi radi imeli parkirni prostor, ki bi bil poleti športno igrišče...
Zadnjič ste mi povedali zanimiv recept proti revmi. Tale pogovor lahko izkoristiva za to, da ga poveste tudi drugim.
Imel sem hudo sklepno revmo. Bral sem o senenem drobirj u. Lju dje ga lahko dobijo pri vsakem kmetu. Skuhamo ga v velikem loncu, daje voda prek drobirja, potem panogo (če je revmav gležnju) položimo nad lonec v soparo in pokrijemo z brisačo. Ko se nekoliko ohladi, damo nogo v to mešanico, še kasneje pa kuhan drobir naložimo vkrpoinovijemookolinoge.Kopasepopolnoma ohladi, odstranimo. Po dveh do treh dneh me noga več ne boli. Po tistem, ko sem se takole zdravil, mi še ni bilo treba v bolniško. Z zdravlj enj em pa začnem, ko me začne trgati in mi takoj koristi. Najbolje je to narediti zvečer, še bolje pa dvakrat dnevno.
Ivana Laharnar
Lovci s plenom.
Revirski ljudski univerzi v Trbovljah (v Delavskem domu) ali papo telefonu 21-763. Vsi prijavljeni boste o kraju in času našega prvega srečanja pisno obveščeni. O vsem ostalem, od dneva in ur prihodnj ih srečanj, do vam zanimivih tematik, pričakovanj, želja in ciljev našega dela se bomo pogovorili na prvem srečanju. Prepričana sem, da se lahko vsi skupaj, z obilico veselja in volje za spoznavanje novega, veliko naučimo in da nam bodo naša srečanja ne le koristna, ampak tudi prijetna. Veselim se srečanja z vami.
Natalija Vidergar
Gasilski dom
Lovci - pevci
Pred dnevi so se na letnem obračunu v Trbovljah zbrali člani moškega pevskega zbora zveze lovskih družin Zasavje v pevski sobi Društva upokojencev Trbovlje, kjer imajo običajno enkrat tedensko tudi pevske vaje. Zbor je potekal po ustaljenem redu. Iz poročila dosedanjega predsednika Vinka Pfeiferje lahko povzamemo, da je bil zbor tudi v preteklem letu zelo aktiven. Izpeljali so dvanajst celovečernih koncertov, ki so potekali v Trbovljah, Ljubljani, Cemšeniku, na Grilovcu pri Šmartnem pri Litiji, na Katrini. Zbor je nastopil tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani, na zaključni prireditvi ob 100 letnici slovenskega organiziranega planistva, kar je še posebno priznanje kakovosti zbora. S pesmijo je pospremil 16 umrlih članov lovskih družin od Dolskega pri Ljubljani, pa v Litiji, Zagoiju, Trbovljah, Hrastniku, Dolu pri Hrastniku, Radečah, Dobovcu. Trenutno šteje 24 članov, večina jih je iz Trbovelj, nekaj pa tudi iz drugih krajev. Vaje imajo enkrat tedensko in lani so jih imeli 44. Zelo zanimivo je dejstvo, da so bile pevske vaje s strani pevcev obiskane 90 odstotno, kar je prava redkost pri pevskih zborih. Sredi oktobra lani je umrl njihov zborovodjo Viktor Dolar, odtlej pa zbor vodi Blaž Rojko, svobodni kulturni delavec. Za naslednjo mandatno dobo so izvolili predsednika Rudija Andrejaša, za tajnika pa Andreja Ferjaniča.
Tine Lenarčič
Lov za zelenim diamantom
Trbovlje- Planinsko društvo Trbovlje organizira v torek ob 18. uri zanimivo predavanje Simona Kravanje v predavalnici Delavskega doma. Predavanje bo na temo: Lov za zelenim diamantom. Predavatelj bo pokazal številne barvne diapozitive s svojega potepanja po Južni Ameriki, od Bogote do Ria de Janeira. Spregovoril bo tudi o ekvadorskih Andih.
Predavatelj je znan svetovni popotnik, kije do sedaj obredel malodane cel svet.
T.L.
Hortikulturna
predavanja
Trbovlje-Hortikulturno društvo zasavskih revirjev v Trbovljah je pripravilo letos dve zanimivi strokovni predavanji za vrtičkarje in vse, ki jih zanima urejanje vrtov in gojenje cvetja. Eno predavanje bo v sredo ob 17. uri v domu Svobode. Predaval bo Slavko Zgonc na temo: Gojenje cvetja.
T.L.
Po poteh I. štajerskega bataljona - v nedeljo
Planinsko društvo Zagorje organizira v nedeljo že tradicionalni 7. spominski planinski pohod po poteh I. štajerskega bataljona. Za tiste, ki se bodo letos prvič podali na pot, kratek opis pohoda:
Start pohoda in delitev kontrolnih lističev bo med 7. in 10. uro pri rudarskem spomeniku v Toplicah pri Zagorju. Od tu vodi pot po cesti skozi naselje Podkraj in naprej skozi vas Čolnišče mimo spomenika ustreljenim talcem. V tej vasi je tudi delitev kontrolnih listkov in začetek pohoda predvsem za krajane te vasi in bližnjih naselij. Tu se bodo pohodniki že lahko okrepčali, saj sta v vasi dve gostišči. Od tu nadaljujemo pot po cesti naprej skozi naselje Mala peč, mimo spomenika padlima borcema. Na vrhu klanca zavijemo desno po cesti naprej in kmalu smo v vasi Jablana z nadmorsko višino 770 m. Sedaj se strma pot konča in se lepo nadaljuje po ravnem gozdu, in kmalu pridemo do naselja z edino kmečko hišo Kobiljek. Tu je kontrolna točka z žigom. Gospodar hiše bo rad postregel vsakemu pohodniku in za počitek vam bo ponudil prostor v hiši. Od tu nadaljujemo pot in kmalu smo na Plešah. Zaradi različnega zimskega vremena v tem času je pot speljana po sredi planote, tako, da je ni možno zgrešiti. V primeru lepega vremena priporočamo ogled spominskega obeležja ustanovitve I. štajerskega bataljona. Spomenik stoji na vzpetini desno od naše poti.
Iz Pleš se spustimo po gozdni poti navzdol. Tu se je treba držati markirane poti vse do cilja,
kije pred planinskim domom na Zasavski sveti gori. Ob lepem vremenu ima pohodnik lep razgled na panoramo Kamniških Alp. Tu prejme vsak pohodnik brezplačni čaj in uredi vse pred okencem lesene depandanse. Za prvi pohod vsak prejme izkaznico z žigom, v kateri je prostor za podatke in kratek opis pravil pohoda, ki so naslednja: pohoda se vsak udeleži na lastno odgovornost. Pohod je vsako leto na drugo nedeljo v februarju in je tradicionalen. Pohodniki prejmejo za drugi pohod bronasto značko, za četrti srebrno, za šesti zlato značko in za deseti pohod spominsko plaketo. Vsakoletni pohod mora biti potrjen v izkaznici. Čas pohoda je 3 do 4 ure in sama pot ni zahtevna. Za vse pohodnike, ki pridejo z vlakom, pa tale informacija: lokalni avtobus iz železniške postaje Zagorje vozi v smeri Izlak ob 6.35, 7. 35... . Na mestu starta pohoda pri rudarskem spomeniku je avtobusno postajališče. Na cilju planiškega doma na Zasavski sveti gori pa so možni sestopi v več smeri. Preko vasi Tirna na železniško postajo Sava ah na Izlake, od koder izpred tovarne ETI ELEKTROELEMENT vozi lokalni avtobus na žel. postajo Zagorje vsako uro (10.10,11.10...). Za domačine pa je prijeten povratek preko Pleš na Marelo, od koder je možen sestop z žičnico v Kisovec.
Organizacijski odbor pohoda je že začel s pripravami. S plakati bodo seznanjena večinoma vsa planinska društva. Pohod je vsa leta evidentiran v koledarju prireditev PZS in je tako postal za nas in našo občino ena najmnožičnejših rekreativnih prireditev, saj so udeleženci iz vseh krajev Slovenije. Vseh dosedanjih šestih pohodov se je udeležilo 3.340 pohodnikov.
Društvo kot organizator seje odločilo, da še ne bo uvedlo startnine kot jo poznajo vsi drugi pohodi po Sloveniji, temveč bodo pohodniki, ki prejmejo značko, zanjo prispevali 50 sit.
Glede na to, da sama pot ni zahtevna, predvsem v normalnem vremenu, je primerna za vse generacije, saj je rekreativnega značaja in časovno ni omejena. Pohodniki prilagajajo svojo hojo lastni zmožnosti.
Nasvidenje na 7. spominskem planinskem pohodu v nedeljo, 12. februarja!
Lojze Sajovic
K pesmi
Pesem so našli v zapuščini stare zmedene ženice v nekem domu za stare na Irskem. Dva strokovnjaka za gerontologijo sta jo odkrila in zapisala v knjigi "Biology of Aging". Pove več, kot bi to storil semester resnih predavanj. Preberite jo, saj nagovarja vas.
Kaj vidite sestra,
kaj vidite sestra, kaj vidite,
Kaj mislite, ko me gledate?
Nespretna in nerodna žena,
že stara, brez moči,
ne sliši dobro in slabih je oči.
Drobi vso hrano in odgovarja, ne uboga navodil in se po malem zanemarja. Ne zmeni se za sporočene ji novice, vsak dan izgublja čevelj ali nogavice. Pusti, da se jo kopa, češe, da na stran, in srečna je za vsak minuli dan.
Je to, kar mislite in se vam zdi?
Če je tako, odprite oči.
To, kar moja je podoba v vas, je le privid, ampak to nisem jaz.
Naj vam povem, kdo sem jaz, ki tu sedi in se obnaša, kot želite vi.
Sem otrok z brati in sestrami; imam deset let in lepo mi je ob mami; Dekle sem staro šestnajst let, ki sanja o ljubezni
in sreči, z obljubami več fantov o nesreči. Ko sem petnajst jih imela, sem dobila vse,
kar sem želela: moža, otroke, hišo srečno, sem mislila, da vse je večno.
S štirideset leti mladost je že bežala,
mm:
®E@| ie@»#
Sam nisem vedel ali naj skočim s konja, ali naj poskušam ostati na njegovem hrbtu, ali naj molim, da bi se vse dobro končalo, ali naj kolnem predrznega cigana.
Nič, sem si dejal, Goneli ti in Rosi sta eno. Tako kot bo danes, bo tudi v bodoče. In res, šlo je tako, da se je iskrilo Rosiju pod kopiti, meni pa v glavi. Njegova rit in moja sta tolkli vedno kontra. O joj, kadar se je moja moškost znašla med nakovaloma, bolečina, kot da bi me kastrirali, da bi tulil. Jok, ni bilo časa. Po ovinkih sva se nagibala, k sreči oba na isto stran, kot na največjih speedway dirkah, drevesa ob poti so se združila kar v celo hosto. Še danes mi ni povsem jasno kako, vem le-to, da sva se ustavila šele na kolodvoru pri Zidanem Mostu.
S konja ni bilo moč razjahati, pač pa sem kar s kocem zdrknil pod njega. Komaj sem se postavil na noge, s kocem pokril žival, se nekaj pogovarjal sam s sabo, ko se nenadoma ob meni prikaže policaj. Sprašuje me od kod prihajam, kam sem namenjen. Menda sem kar v redu odgovarjal, nakar sem mu dal konjski povodec rekoč, naj ga malo pridrži, da si grem privezat dušo v restavracijo. Policaj je bil nad mojo gesto silno presenečen, saj sem mimogrede videl le to, da je na široko odprl oči in usta medtem, ko sem mu v roke že podal Rosijevo uzdo.
O ljubi bog, da sem le za šankom. Svet se vsaj tu nekako normalno vrti. Naročim cigarete, popijem dva konjaka, enega na zdravje Rosiju in drugega na moj srečni pristanek v Zidanem Mostu.
Na vodo nisem šel, saj sem imel med nogami prevelike bolečine. Komaj sem stal, da bi se vsedel, mi še na misel ni prišlo.
Kako zgrevana je bila moja postava in celoten videz, sem videl po prisotnih, ki so me opazovali, saj niso vedeli ali sem bolan ali pijan. Pa kaj, imel sem Rosija. Srknil sem še enega za srečno pot do Zagorja. Zunaj ponovno zagledam iskrega konjiča in policaja, ki vlečeta vsak na svojo stran.
Vzamem uzdo iz policajevih rok, pobožam Rosija po smrčku in hajd peš ob njem proti Zagorju. Za hrbtom slišim le še neko pridušeno zmerjanje policaja, ki mi je grozil s kaznijo, češ, kaj si dovoljujem, da mi državni organ čuva konja, medtem ko sam v restavraciji pijem. In k sreči, zaradi konja, mi blizu ni upal.
Na poti domov sva počivala le še ob gostilnah. Z možmi, s katerimi sem se srečeval, smo občudovali mojega lepogrivega rjavca, s katerim sem pozneje doživel še veliko presenečenj.
Bil je najlepši konj v Zasavju. Med drugimi lepimi stvarmi, ki jih je imel, je bila tudi ta, da je v kratkem času spoznal vse zagorske oštarije, kjer sva se pozneje redno ustavljala.
In danes, ko preživljam dneve v domu, ponovno rad sanjarim in obujam lepe trenutke, ki sva jih z Rosijem preživela.Ja, imel sem najlepšega, najboljšega konja.
Franci Goneli
po pripovedovanju zapisal Boris Drenik iz glasila Bogata jesen
a moževa bližina mi je pomagala. Ob petdesetih vnučke sem dobila in spet sem se igrati naučila.
A izgubila sem moža, bodočnosti bojim se črne, kako naenkrat vse se obrne.
Mladi morajo živeti zase, jaz pa mislim na nekdanje čase in na ljubezen, ki sem jo poznala. Sedaj sem stara žena, spremembe so kot kruta mora, saj v vaših sem očeh že malo nora, telo se guba, vedno bolj se sklanja, kje lahkotnost je nekdanja?
Kjer srce bilo je, zdaj je skala.
A v tej lupini je še deklica ostala in včasih žalostna mi duša zadrhti, spominjam sreče se in težkih dni.
Še enkrat ljubim in živim in mislim na nekdanje čase, kako smo jih lepo živeli, kako prehitro so nam odleteli.
Vem, da zame spremembe več ne bo nobene,
a odprite, sestra, oči,
ne glejte nore starke, glejte mene!
Prevedla Majda Šlajmer-Japelj
Upokojenci-planinci na izletu
Trbovlje- Planinska skupina Društva upokojencev Trbovlje je prejšnji četrtek, na dan svečnice, organizirala skupinski izlet v trboveljsko okolico. Od Zdravstvenega doma so pohodniki preko Kleka, Planinske vasi, Knezdola odšli do Jagra na Podmeji. Tu so se nekoliko odpočili ter opomogli, nato pa so s potjo nadaljevali preko Čeč nazaj v Trbovlje. Izletnike je tokrat vodil Vinko Pfeifer. Tudi v teh zimskih dneh so takšni izleti še kako dobrodošli.
T.L.
Koncert trbovljeskh pevcev
Prejšnji četrtek je moški pevski zbor Društva upokojencev Trbovlje gostoval v Ljubljani. Zenournim koncertom priljubljenih slovenskih narodnih in umetnih ter partizanskih pesmi je nastopil v domu upokojencev na Taboru. Ta zbor gostuje v tem domu že deset let in vedno je zelo dobrodošel in lepo sprejet. Z zborom je nastopil stalni spremljevalec harmonikar Franci Vrtačnik. Poslušalci doma so bili nad nastopom navdušeni, znova pa so izrazili željo, da bi jih zbor kmalu zopet obiskal.
T.L.
Zavrteli so se v ritmu polke in valčka
Med poplavo narodnozabavnih ansamblov se je v Zasavju pojavilo novo ime - ansambel Slovenski odmev.
Nastopajo širom po Sloveniji in tudi v tujini. Udeležili so se Ptujskega festivala, Festivala narodnozabavnih melodij v Števerjanu v Italiji in festivala v Cerkvenjaku.
V četrtek, 26. januarja, so nastopili v Domu upokojencev Franc Salamon v Trbovljah. Praznovali so rojstne dneve oskrbovancev in tako z glasbeno čestitko čestitali šestnajstim jubilantom v domu. Čestitkam so se pridružile tudi članice Občinskega odbora Rdečega križa Trbovlje in člani Zveze borcev iz Trbovelj, s cvetjem.
Ansambel si je nadel pravo ime - Slovenski odmev, res je prijetno igranje odmevalo po vsem domu. Stanovalce so zasrbeli podplati in zavrteli so se v ritmu polke in valčka. Bilo je lepo!
Delovna terapevtka Marija Sajovic
(zultauiem/ prazniku/ in/ ma&ecu/ kuMwve/ smo/ na^omli/ kotalka/ telefonsko/ anketo/, da/ Qw od/ uas/ tzAiedeli/, (znj/ knltu/ia/.
Miha Golobič, Zagorje: Kultura je, če bereš dobro knjigo, gledaš film in greš v gledališče.
Darinka Forte, Zagorje: S kulturo se izobražujemo. Predvsem sem navdušena nad zagorsko Glasbeno šolo, ki zelo lepo skrbi za izobraževanje naših otrok, ti pa se izkažejo na različnih koncertih in prireditvah.
Maša Češek,
Zagorje: Kulture sem se zavedla razmeroma pozno. Mislim, da je temu vzrok premalo podpore kulturi. Je pa zelo pomembna, saj nasnelebogati, ampak kaže tudi marsikatero pot v življenje.
Ivan Lasič,
Zagorje: Vsi občani premalo vlagamo v kulturno življenje.
Morali bi se bolj vživeti, s tem pa bi našli skupno pot.
Ivica Skubic,Zagorje: V našemkultumem domu nikolineprikažejo takšne prireditve kot recimo v Cankarjevem domu, če pa se odločiš oditi tja, pa nastopijo finančne težave.
Saša Sušnik, Zagorje: Zasavska kultura je pomanjkljiva na vseh področjih. Veliko j e prireditev za odrasle, za mlade pa jih je bolj malo. Zame je tudi kulturno, da se udeležiš kakšnega rock koncerta.
V preteklosti sem se veliko udeleževala kulturnih prireditev in zdi se mi, da je bilo veliko bolj živahno. Mladi pa se danes premalo pridružujejo pevskim zborom, dramska sekcija je skoraj zamrla, le mladinsko gledališče Nande Guček živi.
Lepo bi bilo, če bi tudi v Zasavju imeli takšno dvorano kot jo imajo v Brežicah.
Karmen Zagorc, Hrastnik: Mislim, da je naša kultura na pravi poti in upam, da se bo še v prihodnje tako razvijala.
Jožica Novak, Hrastnik: Kulturne ponudbe je v našem kraju premalo, so le klasične šolske predstave. Zavrte so gledališke predstave, pa tudi filmski abonma ni na nič bolj zavidljivem nivoju.
Marjan Škrinjar, Hrastnik:	Nisem
poznavalec kulture, vendar jo je pri nas premalo. Nekateri si le prizadevajo in ustvarjajo, vendar so v manjšini.
Gregor Kolar, Trbovlje: Kultura je bila potrebna, da seje iz nje razvila subkultura. Ena od vrst subkulture je punk, katere pripadnik sem tudi jaz. Upam, da bo še dolgo živela in se razvijala.
Miloš Kmetič, Trbovlje: Kultura je pomembna za splošno izobrazbo. Nekaj se odvija v gledališčih, vendar je to še vedno nezadostno.
Barbara Glas, Trbovlje: Sama sem kulturnik in imam lepo mnenje o kulturi. Precej jo je pri upokojencih in pri Nandi Guček, zatišje pa prevladuje predvsem pri gledalških in opernih predstavah.
Albina Ocepek, Trbovlje: Kultura je premalo prisotna med ljudmi, treba jo bo izboljšati in to čimprej. Lahko, da bo v prihodnosti prepozno.
Stane Tomc, Trbovlje: Pri nas j e premalo rock kulture, zlasti pa je premalo kvalitetnih kulturnikov in še tisti, ki uspejo, odidejo drugam.
Malči Ameršek, Trbovlje: Mislim, daje danes s kulturo bolj slabo.
Katarina Huber
Apel podobo na ogled postavi, ker bolj resnico ljubi kakor hvalo, zad skrit vse prek posluša, kaj zijalo neumno, kaj umetni od nje pravi.
Pred njo s kopiti čevljarček se ustavi; ker ogleduje smoleč obuvalo, jermenov, meni da ima premalo; kar on očita, koj Apel popravi.
Ko pride drugi dan spet mož kopitni, namest' da bi šel dalj' po svoji poti, ker čevlji so pogodu, meč se loti;
zavrne ga obraznik imenitni in tebe z njim, kdor nap'čen si očitar, rekoč: "Le čevlje sodi naj Kopitar!"
France Prešeren

ZABELmO
Borboletta Marinke Fritz Kunc
Borbolettaje špansko ime za metulja, ki živi le eno samo noč.
Je pa tudi naslov novega romana Trboveljčanke Marinke Fritz Kunc, ki živi in dela v Piranu in je zaslovela s svojim prvencem "Janov krik".
V novem romanu je obdelala temo, kije del vsakdanjosti, pred katero pa si še tako radi zatiskamo oči - narkomanijo. Temo, o kateri je tudi sama trdno prepričana, da jo premalo poznamo, zato bežimo pred njo, obenem pa smo prav zaradi nepoznavanja nenehno izpostavljeni njeni prežeči nevarnosti. Borboletto je glavni junak romana, je zasvojenec, narkoman, ki se vse bolj pogreza v omamno pogubo. Zgodbo pripoveduje njegova žena, ki se z nadčloveškim naporom trudi iztrgati Borboletta njegovi usodi. Toda zaman. Na videz povsem vsakdanja zgodba, ki se odvija pred našimi očmi skoraj vsak dan, tudi tu in sedaj, pred našimi otopelimi očmi. Gorja bolečine in groze zaradi mamil je danes že toliko, da vsega skoraj ne opazimo več. Velikokrat niti v svoji lastni bližini. In prav tu je bistvo romana, ki želi iz nas prepoditi ravnodušnost ter opozoriti na tragičnost, ki nikomur ne prizanaša. Lahko je tu že jutri, tik ob nas. Namen knjige je odvzeti mističnost drogi in narkomaniji.
Karmen Rajevec
fr—.......	i
Hrastnik
Na Dolu je v soboto, 4. februarja, nastopal otroški PZ OŠ Dol, ŽPZ Svobode Dol, Nejc Zupanc je igral na violino, na klavirju pa gaje spremljal Dejan Jakšič.
Trije moški PZ so v torek, 7. februarja, nastopih v Hrastniku Svoboda I in II ter Simon z Dola, recitatorji OŠ, ki jih je na klavirju spremljala Simona Kepa. Predstavo je povezovala Katja Šterbucl. Scenarijjebil delo Manje Goleč.
Kvartet Plavica je 7. februarja nastopil v Radečah na proslavi kultrnega dne.
Razstavo Jožeta Barachini ja
so 7. februarja prestavili z Dola v sejno sobo Delavskega doma Hrastnik. 2. februarja so si jo ogledali vsi učenci OŠ na Dolu -od 1. do 8. razreda.
F.M.
Trbovlje
Mladinsko gledaliče Svobode Trbovlje je v ponedeljek, 6. februarja v domu Svobode uprizorilo igro Jutrišnji dan v režiji Nande Guček. Predstava je bila namenjena dijakom Gimnazije in Ekonomske srednje šole v Trbovljah.
Revirski muzej Trbovlje je za počastitev praznika kulture Prešernovega dne pripravil bogato razstavo del starih mojstrov. V času osrednje proslave, 7. februarja zvečer, so v muzejskih prostorih odprli razstavo umetniških del s področja Trbovelj. Trboveljska podjetja, zavodi, organizacije ter posamezniki, imajo v svojih prostorih večje število umetniških del, tudi starih mojstrov. Razstavo je pripravila avtorica kustosinja tega muzeja Aleksandra Forte. Ogledate si jo lahko do 18. februarja.
Glasbeno literarni in klubski večer na
Dobrni
Delavsko prosvetno društvo
Svoboda Dobrna prireja v počastitev slovenskega kulturnega praznika glasbeno literarni in klubski večer. Ta bo v petek, 10. februarja ob 19. uri v domu Svobode Dobrna v Hohkrautovi koloniji. Organizatorji vabijo na ta večer vse sedanje in nekdanje aktivne kulturne sodelavce društva.
V	programu je nastop mladih gledališčnikov z recitacijami, govor bo tudi o kulturi na sploh in še posebej v Trbovljah ter na območju Dobrne s posebnim ozirom na ljubiteljsko dejavnost. S svojim programom se bo prdstavil tudi ansambel Jantar. V režijskem pogledu je večer pripravil Karlo Gorjup. V drugem delu večera bo prost razgovor z družabnim delom.
T.L.
Zagorje
V	34. filmskem gledališču, ki
so ga organizatorji v KC Delavskega doma Zagorje pripravili 7. februarja, ste si lahko ogledali ameriški film Šund. Več kot dveinpolumi film, v katerem je blestel John Travolta, je prejel Zlati globus za scenarij in Zlato palmo v Cannesu.
D.H.
Litija
Matična knjižnica Litija v
torek, 14. februarja ob 17. uri ura pravljic v knjižnici Litija in ob 18. uri ura pravljic v knjižnici Šmartno.
J.O.
V	avli Občine Litija je bila v četrtek, 2.2. ob 18. uri otvoritev razstave male plastike Aleksandra, Matjaža, Boštjana in Bojana Stine. V kulturnem programu so sodelovali ženski sekstet KUD Jevnica in recitatorja Marko Djukič in Rok Tomšič z izbranimi deli literarne skupine BESEDNE SENCE.
M.F
Zveza kulturnih organizacij Litija in Folklorna skupina Javorje sta ob slovenskem kulturnem prazniku, 850-letnici
Litije in 860-letnici Šmartna omogočila predstavitev knjige (mape noš) LITIJSKO POSAVJE, etnologinje dr. Marije Makarovič in slikarke Jane Dolenc, kije bila v torek, 7. februarja ob 18. uri v kulturnem domu v Šmartnem. V kulturnem programu so sodelovali folklorna skupina Javorje.
družina Celestina in kvartet Šmartin.
M.F.
V litijski knjižnici je bila v torek, 7. 2. ob 17. uri IGRALNA URA S KNJIGO. Otroci so tokrat govorili o onesnaženju okolja in risali svet takšen, kot si ga želijo.
M. F.

Najprej e,Hi 3 x hol-lJ.tsh	P^-jSjto naslov zaenkrat se
npvica! Ce sle -v pred knilkun-cf MOT £>m znan. na voljo pa .so nekateri odpravili v Maribor, da bi m v	drugi podatki. Izvršni producent
žj|p ogledali skupino Ki hi ju	^ V’	ho OloPestner,ob dveh priredbah
čorba, ste se domov verjetno vrniti z pesmi Beallov (Nowhere man ter You’re dolgimi nosovi- Koncert je namreč gonnalosethat glrl) bo na kaseti še nekaj odpadel oziroma, "bil odpadcnSoTokral že znanih pesmi, Nono Valentino (iz nišo bili krivi cariniki dnii:i kdiizulamit	lanskoletnegalVjMS-a), Nekdo igra klavir
I .	-v.	-	-	-	Z 1	in-ov.-.i... i-__________
predstavništva z vizumi, pač pa -	{slo-evro-sorjgTG) ter tudi pesem Dober
..prebivalci Maribora. Ob novici, kdo bo	dan maj, s katero bodo na slovenskem
gostoval v kraju, je namreč prišlo do	izboru za pesem Ev revizije nastopili letos,
silovitih protestov, saj je Bora Dordcvic,	:: : 'Čeprav jc Ld Verjetno pričakoval le
vodja skupine, dolgo časa podpiral	malokdo,senaelashenoprizorišče \raca
Miloševiča in njegov program. V	prikupna pevka Simona Vodopivec.
Mariboru pa jc prav zaradi JLA padla	Žadiijihnekaj let je prepevala prinamdno-
illl slovenska žrtev. Organizator	zabavnih ansamblih, poznan«' pa jo
koncerta se je Sicer izgovoril, da je Bora	seveda tudi kot nepogrešljivo članico
bolan, vendar to seveda ni pravi razlog...	Tofovega Moped šon-a. Večino novih
Miho Balažiča verjetno Velika večina	pesmi bodo prispevali Oto Pestner, Dare
poslušalcev pozna kot bivšega pevca	Bering in Martin Žvele. Prvi posnetek,
skupine Magnet. Tam sicer zdaj poje	Znova prebujena, je več kot dober in če
Oliver Antauer, Miha pa ž.e nekaj let	bodo tudi pieostali v lem stilu, bo kaseta
nadaljuje s solo kariero. Pred kratkim je	prav gotovo vel,k hit.
izdal novo kaseto ter CD, Veliko večino Prihodnji mesec naj bi izJSla tudi pesmi je prispevaj Vojko Sfiligoj. Miha najnovejšakasetaAknke<5odec. Ljubim je znan tudi potem,da z.elo Veliko nastopa	to ljubezen je prvi posnetek, ki ga je
v tujim. Zato bo v kratkem izšel tud, ....Alenka postala slovenskim radijskim
njegov CD, na katerem bodo pesmi z postajam. Glasbo jc napisal Vojko angleškimi besedili, namenjen pa bo • Sfi ligojem pa je tudi njuno prvo sedelo-predvsem nemškemu tržišču.	vanje. Besedilo je prispeval MišaČcrmak.
NovokasctopripravljajotudiČudežna	TAŠ
c	.	. ----	...^
WWM@WEME&M SSSS
Spet se bo zavrtelo kolo, spet bomo vsi na trnih. Javnega natečaja za slovenski izbor pesmi Evrovizije je že zdavnaj konec. Pred kratkim smo izvedeli
tudi imena skupin in izvajalcev, ki se bodo potegovali za zmago.
In za pot na Irsko. Še pomnite? Pred dvema letoma je na presenečenje in jezo mnogih zmagala do takrat popolnoma neznana skupina, 1 x band. Okusi so pač tako različni, da je vsem nemogoče ustreči. Tako ali drugače, o vsem so odločale žirije slovenskih radij skih postaj in zmagovalcem podelile skupno 107 točk. DarjaŠvajgerjebiladrugaz98 točkami, tretja pa Alenka Godec. In kako bo letos?
Izmed 12 finalistov so samo trije nastopili tudi predlani. Darja Švajger, Čudežna polja in Faraoni. Ostali so novi. Za nekatera imena verjetno sploh še niste slišali (Freeway,
Daniela Šašič, Mario Barišič,.). Imena, kot so npr. Oto Pestner, Aviabtuid, Jan Plestenjak in ostali pa so prav gotovo dober razlog, da boste 18. februarja ostali doma in si prenos ogledali.
Tudi letos bodo o skupnem zmagovalcu odločale žirije 12. radijskih postaj iz Slovenije, med njimi je tudi Radio Trbovlje, ki je sodeloval tudi pred dvemi leti.
TAŠ
Kar malo sram me je priznati, da na objavljeno nagradno vprašanje v eni izmed prejšnji številki nismo dobili niti enega odgovora. Niti nepravilnegane! Pakaj hudiča je z Žuriramo narobe? Preveč leva scena, ali kaj? Se mar premalo potimo ob pomisli, da za naslednjo številko nimamo niti ene stvari narejene tik pred zdajci? Je bila nagrada premajhna? Ali pa je naše cenjeno bralstvo malo leno?
Karkoli bo že držalo, mi še nismo vrgli puške v koruzo. Vztrajamo pri nagradah, pa čeprav jih nihče ne jemlje resno. Če se vam je prejšnje vprašanje zdelo pretežko, vas lahko malo potolažim. To ni nič v primerjavi z današnjim. Tokrat boste morali odgovoriti
na res zeloooooo zaj.... vprašanje. Ta se
glasi:
Katera angleška skupina je nastopila na znamenitem koncertu v VVoodstocku?
Naša obveščevalna agencija je namreč preko Interneta vdrla v centralni računalnik organizacije imenovane CIA in iz njihovih arhivov ukradla tri imena, ki vam bodo pri reševanju te misterije prišla prav. Seveda zveze iz naših logov so bile tako slabe, da se boste morali do končne rešitve prebiti sami. Tri imena, ki nam jih je uspelo izbrskati pa so:
a)	Sex Pistols
b)	The Who
c)	Rolling Stones
V primeru, da se vam posveti pravilna rešitev, in če bi radi zaslužili dve CD plošči v vrednosti 4000 tolarčkov, nam to sporočite na naslov uredništva Zasavca, ki ganajdete v taistem časopisu. Pripišite še, da gre za nagradno vprašanjenastraneh žuriramo. Naša pregovorna neizbirčnost pa še vedno velja. Odgovor lahko pošljete na dopisnici, razglednici, kartici, v pismu, paketu ali kakšni drugi poštni zadevi. Kar pa zadeva naš vdor v računalnik CIA, pa še to: vse skupaj je navadna laž. Ampak zafrkancije okoli Interneta so baje zadnje čase tako popularne, da si nismo mogli zamisliti tegale nakladanja brez tega. Aja, pa še to; nagrado je/bo/je bil/ bo prispeval Knjižni hram iz Trbovelj. Časa imate natanko do sobote, 18. februarja letošnjega leta.
J.N.


JOJOUULU^U^J^OJ^UJuUJu
GuNMEN
(Poly Dros)
Zapor. Neka južnoameriška država. Najbrž Mehika. Umazanija in prah. Starec pozorno opazuje, kako se muha sprehaja po obrazu mlajšega plavolasega zapornika v sosednji celici. Ko sernuha sprehodi do ustjoplavolasec dobesedno ugrizne, izpljune in z nasmehom naredi še eno črtico na - že precej označenem zidu. Po krajšem predahu se kamera spet vrne na obraz mladega plavolasca. Tokrat ne ujame muhe, ker mu koncentracijo razblini eksplozija, v kateri so se na zidu njegove celice pojavila dodatna "vrata" v svet.
Nekdanji agent oddelka za mamila Shado (Mario van Peebles) se skozi celo zgodbo bode z Danijem Sarvigom (Christopher Lambert), bratom okorelega & brezskrupuloznega zločinca. Situacija na trenutke meji na absurdnost, saj bivši policaj najprej iz zapora reši bivšega in bodočega lopova, potem pa
drug drugemu rešujeta življenje in se hkrati borita za premoč, ki v končni fazi pomeni denar. Ogromno denarja. Toliko, da si ga noben med nami ne predstavlja na kupu. Štiristo milijonov dolarjev. Uffff.
Film je na trenutke kakor izseček iz YO-MTV Raps, vsaj glede atmosfere & nastopajočih statistov. Le mirno kri. Raya ni nikjer. On je čisto zares & definitivno bel. Poleg Lamberta in Peeblesa moram omeniti še Denisa Learyja in Sally Kirkland. In tista dva črnca, ki vodita MTV Raps. Njuni imeni sta mi že zdavnaj ušli, ampak lepo ju je bilo po dolgem času spet videti.
Producenti filmov Fortress in Firm so za ta razgibani akcijonar na režisersko mesto postavili Derana Sarafiana, s scenarijem pa je odlično opravil Stephen Sommers. Dialogi so tako iskrivi & dobri, da film na trenutke postavijo na piedestal akcijske komedije. Pravzaprav... če dobro pomislim bi lahko film tudi tako razvrstili...
Tommy
OPOOOOOT^lfOOOOOPlOrTSHSHiOjrsrTiirioiHiir^^
miffstoa
Kingston, mesto, ki spominja na sonce, vroče ritme, mlada dekleta in brezskrbne počitnice. To'je zibelka reggae-a in to je ime idrijske skupine, kiji nekateri pravijo tudi "slovenski UB 40". "V Kingstonu se vse začene in vse konča, " pravijo fantje te skupine.
V sedanji zasedbi (to je : Reno G. Čibej -vokal, sax; Dare Kaurič - bas, vokal; Zvone Tomac- sint, vokal; Mik Hvala - kitara, vokal in Fish Stanko Kovačič- bobni) delujejo že približno leto in pol. Trenutno imajo pet posnetkov, ki so v popularnem reggae dance stilu (Ti si tu. Cel dan in vso noč, Diggi Boom, Če vidiš klovna jokati in Ostani). Prve tri pesmi so posneli v studiu Chinatovvn s snemalcem Tonijem Jurijem in producentom Iztokom Turkom. Zadnji dve pa so posneli v studiu 26 RTV Ljubljana pod vodstvom Deča Žguija. Pesem Ti si tu bo izšla v kratkem na kornpilacij skemCD-ju, katerega izdajata revija Antena in radio Salamon.
Njihove pesmi nastajajo takole: Dare piše besedila. Zvone pa glasbo. Izjema je samo pesem Ti si tu , ki j c priredba pesmi Only you, katero prepeva Yazzo. To pesem ste lahko pred kratkim videli in slišali tudi v oddaji Nedeljskih 60. Spremenili soji ritem, glasbo in aranžma, skratka priredili po svoje. Pravijo, da te ljudje
prej sprejmejo, če slišijo v pesmi znane takte.
"Mislimo, da s svojimi pesmimi prinašamo nekaj novih, svežih ritmov, melodij in nenazadnje besedil na slovensko pop sceno," so še dodali. Besedila so v glavnem lj ubezenska, čustvena, predvsem pa polna upanja v boljši svet.
Čez mesec ali dva bo izšla njihova prva kaseta in CD. Trenutno pripravljajo in snemajo še preostalih pet komadov, ki so v istem, torej
njihovem stilu. Seveda kot vsi drugi ansambli nameravajo tudi fantje ansambla Kingston to svoje delo v živo predstaviti slovenski publiki.
In kako si predstavljajo svojo promocijo? "To bi se moralo zgoditi v klubu, kamor bi se lahko stisnilo vsaj 500 ljudi in kjer bi lahko igrali svoje komade in glasbo, ki nam leži. " so se strinjali.
Katja Božič

Javni prevoz - stotič!
In spet, kot že stokrat poprej smo se spotaknili v šoferje avtobusov. Le zakaj, se sprašujete? Tisti, ki se vozite z avtobusi, najbrž že veste, kako je s to rečjo. Tisti namreč, ki nimamo ravno na kupe denarja, smo bili letos že dvakrat "udarjeni po žepu". S tem želim povedati, da seje samo v letošnjem letu mesečna vozovnica že dvakrat podražila. In seveda z njo tudi žetoni, ki so sedaj 130 tolarjev (za v Trbovlje), kar pa ni poceni za 15 minut vožnje. V Ljubljani je žeton 50 tolarjev in se zanj lahko pelješ nekaj kilometrov. Očitno se želijo avtobusarji znebiti prometa in se bomo odslej morali v šolo voziti z vlaki, saj je njihova cena mesečne vozovnice že od junija lani ista. Poleg tega pa na železniški postaji kupiš tudi tedensko vozovnico (se pravi vsak teden sproti). Če se že mora cena mesečnih vozovnic tako naglo spreminjati, bi srednješolci lahko imeli vsaj en bonus - veljala naj bi ob sobotah, nedeljah in praznikih (tako kot na železnici). Vendar je to očitno preveč, kar zahtevamo od zasavskih avtobusarjev, saj bi po tolikih prošnjah že lahko ukrepali, seveda v pozitivnem smislu. Tako je to. Slovenci smo majhen narod, ki se v svetu bori za svoje pravice. Toda najprej si moramo izboriti svoj prostor doma. Lahko napišem še tisoč takšnih in podobnih prispevkov, pa se stvari še vedno ne bodo uredile, vendar je vredno poskusiti.
Tako, Keep the faith - pa ne od Bon Jovija, da se razumemo. Čao.
Špela Strgaršek
EAST 17: Stay anotlier day
Chorus: Baby if you've got to go away I don't think I can take the pain Won't you stay anolher day Oh don't leave me alone like this Don't say it's the final kiss
Won't you stay anothet day.
Don't I knovv We've come too far now Just to go
And try to throw it ali away. Thought I heard you say You love me
That your love was gonna be here to stay I've only j ust begun To knovv you Ali I can say is
Won't you stay just one‘more day. Chorus: Baby if jou're got to go...
Good times we had retum To hanut me
Ali that I do seem to be wrong I touch your face while you are sleeping And hold your hand Don't understand what's going on. Chorus: Baby if you've got to go away...
In memoriam
Sebastjan Janec
Kdo lahko z besedami sploh izrazi bolečino in nemoč ob Sebastjanovi smrti? Četudi je naše življenje manj kot dan v večnosti in kot pravi Prešeren:
"Odprta noč in dan so groba vrata, al’ dneva ne pove nobena pratka,..."
se ob tako tragičnih trenutkih, vedno znova sprašujemo
-zakaj? Zakaj ravno Sebastjan? Zakaj ravno on, kije stal šele na pragu življenja?
Fant, kije pričenjal razumeti življenje in iskati odgovore ne tista večna vprašanja: kaj sem, od kod prihajam, kam grem, kaj je dobro in kaj ne?
In kar naenkrat se poslavljamo od njega, pa saj niti nismo imeli časa za pravo slovo. Njegova smrt je bila nepričakovana... čez noč ostaja v razredu 2. b njegov prostorv klopi prazen... Sebastjan -tih, miren, skromen, čustvem fant, ne bo več prišel v šolo. Vse njegove naloge so dokončane, vse njegove sanje izsanjane, za njim pa ostane praznina, ki jo bodo poleg njegovih najbližjih čutili tudi njegovi sošolci, pa tudi profesorji, ki so ga učili.
Toda Sebastjan bo ostal v naših srcih in spominih. Imeli smo ga radi, v naše okolje je prinašal svoj mir, svojo enkratnost, svojo mladost in takšnega se bomo spominjali.

Mladim
Zasavcem
: :■:: tim  X   KisA      ::i;:;xx   s:®W: 11 Ss:
L. ........	:	X vi:	:
Prleku lemo leno Število r,rWvfc,w	l-„lt„rnlm
sestavke za šolsko ali
France Prešeren
France je napisal Rozamundo.
A to ni vse.
Nato je napisal še Celo Zdravljico.
Ej, Slovenci, to je zdaj naša himna.
Po celi naši državi Razlegajo se tvoje pesmi Ej, France, ko bi
Še
Enkrat lahko
Roko položil na papir in
Napisal, kaj za nas Slovence.
Eva Kepa, 7.a, Dol
Urška
Urška moje je ime,
Resno trinajstletno sem dekle. Solo vzamem še kar zares, Kadar kaj ne pride vmes.
A ve se, to je ples.
Urška Kreže, 7.b, Dol
Dr. Alban
Doktor Alban je the best,
Ruva zobe kot za hec.
A tistemu, ki se upre,
Lepo mu svojo pesmico pove. Bam, bam, bam razbija vse..
A ko pesmica končana je,
Naj se ruvanje prične.
Tomaž Laznik, 7. a, Dol
Pri zobnem zdravniku
Nekega dne sem moral k zobozdravniku. Ko sem prišel na vrsto, me je zdravnica poklicala noter. Ko sem vstopil, so se mi noge kar tresle od strahu, ker sem imel komaj šest let. Ko je rekla, naj se usedem, se nisem hotel, ker meje bilo zelo strah. Ko meje spravila na stol, nisem hotel odpreti ust. Zobozdravnica mi je že hotela odpreti usta, a sem jaz tako močno zamahoval z rokami, da mi ni prišla do živega. In je rekla: ko boš prišel naslednjič, se ničesar ne boj. In tako sva z očetom odšla domov.
Boris Grešak, 6.b, Dol
Poglej in zadeni
Spet se vam oglašam. Tokrat z novico, kakšna sreča j e doletela učence 5. d razreda šole Alojza Hohkrauta iz Trbovelj. Učenci radi prebirajo PIL, pošiljajo rešitve križank in so si rekli, zakaj pa ne bi poslali še nagradni kupon za Pilo v avtobus s Spidijem in Gogijem na TV oddajo Poglej in zadeni.
Rečeno storjeno in ... izžrebano.
Lahko si mislite veselje, ki je zavladalo v razredu, ko so v PIL -u prebrali svoje ime. V dneh do odhoda so govorili samo še o tem. Tudi problemi, ki jih ponavadi občutimo odrasli, so se pojavili - kaj naj oblečem, obujem, frizura... .
Končno je napočil ta srečni dan, petek: 27. januarja, in kot vse tudi prehitro minil. Ostali so vtisi na lepo doživetje:
Najbolj mi je bilo všeč, ko je Danijel zaprl Stojana v veliko škatlo. Danijel je čudovit človek. S Stojanom pripravljata veliko trikov, v katere je kar težko verjeti. Oddaja je bila res simpatična. Na koncu oddaje smo se vsi skupaj slikali za PIL, zaplesali smo na odru, Stojan, Spidi in Go go pa so nam podpisali kartice. Bilo je res super.
Špela Rikš
Še preden se je oddaja začela, nam je Dani pokazal nekaj čarovnij. Zelo smo se zabavali, najbolj pa sem vesela, da so me domači videli po televiziji.
Nives Gros
Vesel sem, ker sem od blizu videl veliko domačih in tujih pevcev. Sabrina je res O.K.
Peter Erjavec
Glasba je bila res super, igra Skriti zaklad zanimiva in napeta do konca, trepetala sem za Stojana, ali bo prišel iz omare v enem ali treh koncih, Večerko prinaša lepe nagrade, tudi plesa in podpisov ni manjkalo.
Petra Žgajnar
Najbolj smešna sta bila Spidi in Gogi. Na koncu sta nas spremila na avtobus. Tam smo se poslovili in odpeljali proti domu.
AmelaSelimovič
Vesele z OŠ Vitka Pavliča
Na športnem dnevu pridejo učenci mimo transformacijske postaje in sošolec reče sošolcu, katerega oče je elektrikar: "Vidiš, tukaj pa tvoj oče intervenira, če je kaj narobe!"
Z učenci gremo na sprehod po tržnici. Srečamo otroke iz vrtca, ki gredo gledat čarovnika. Učenec jih že od daleč pozdravlja in pravi: "O. zdravo, mi gremo pa v drugo smer!"
Nabirali smo divji kostanj. Ko se vračamo v šolo, srečamo gospo, ki vpraša, kaj nosimo v vrečki. Učenec ji veselo pokaže in reče:"Kostanj." "Ali boste delali figurice?" pravi gospa. "Ne, to bo pa za računat, "pravi učenec. Gremo naprej in fant glasno razmišlja. "Brez veze, da sem to sploh rekel, jaz sploh ne znam računat."
V šoli se pogovarjamo o dnevu mrtvih. Na razmišljanja, zakaj ljudje umiramo, učenec ugotavlja: "Zato, ker ti takrat živci nehajo delati!"
NOGOMET
Rudar (T) - Šentjur 2:1
(1:1)
Hrastnik - Trboveljski drugoligaš je na igrišču za Savo v Hrastniku odigral še drugo prijateljsko tekmo. Tokrat je premagal zelo dobro ekipo Šentjurja pri kateri igra tudi Celjan Jani Žilnik. Za domače sta bila uspešna Holešek in Jesih, za tretjeli-gaša pa Valck. Pred 100 gledalci je sodil Trboveljčan Igor Drnovšek. V prvem polčasu so za Rudarja igrali Dizdarevič, Grešak, Florjane, Zaimovič. Kurež, Žibret, A.Ranzinger, Sotenšek. Holešek, Breznikariu Jesih, v nadaljevanju pa še G.Ranzinger, Ahlin, Alič, Brundič, Škofca, Rižner, Ocvirk, Borštnar.Smajlovič, Jorgovan in Ramšak.
S.F.
Prve tekme Zagorajnov
Zagorje - Nogometaši Zagorja so v soboto, 28. januarja odigrali prvo prijateljsko tekmo vletošnjern letu. Njihov nasprotnik je bilo Primorje iz Ajdovščine. Končni izid tekme je bil 4:2 za Zagorje. Strelci za so bili Hadžič, Petrušič, Poglajen in Šink. Trener Vinko Žibret je bil zadovoljen zigro svojih varovancev, saj je bil za njih to prvi stik z žogo po
napornih kondicijskih treningih. Nogometaši so v sredo že odigrali drugo prijateljsko tekmo z Slovanom v Ljubljani. Po tej tekmi bodo odpotovali v Novo Gorico, kjer bodo sodelovali na Hitovem turnirju. Poleg Zagorja bodo tu sodelovali še HIT Gorica, Primorje in Publikum. Po tem turnirju bodo ostali v Novi Gorici na enotedenskih pripravah. Predsednik kluba Tine Kos nam je sporočil, da je nova okrepitev Zagorja vratar Obrad Mudrinič, kije nekaj časa branil za trboveljski Rudar, nato bil pol leta pri RK Rudarju in kot kaže, se spet vrača na nogometna igrišča.
P.M.
ROKOMET
Pričakovana
zmaga
Dol-Brežice 28:22(12:11)
Hrastnik, športna dvorana na Logu, gledalcev 200, sodnika Krasna in Vodopivec (oba Ajdovščina)
Dol: Šuštar, Štrbucel, Selak. Kranjc 1, Ule 6, Plevnik 4, Moljk 4, Piškur 3, Raušl 10, Kreže, Špajzer, Šantej.
Brežice: Lipar, Pinterič, Resnik, Gabron 1, Šiško 3, Avsec 7, Fink 3, Aringer 5, Lorber. Gorenc 2, Kopnič 1, Logar.
Po presenetljivo lahkem začetnem vodstvu gostov, ko
so le ti povedli najprej z 3:0 nato pa šez5:l in 6:2, so proti koncu polčasa gostitelji nekako le uredili svoje vrste in dobiili polčas z golom prednosti. V nadaljevanju so domači le vzeli igro bolj resno in postavili stvari na svoje mesto. S tremi zaporednimi zadetki so povedli s 14:11 in nato kljub slabemu izvajanju sedemmetrovk (8:4) imeli tri minute pred koncem solidno prednost osmih zadetkov, ter tekmo zlahka pripeljali do konca. Čeprav z igro niso ravno navdušili, pa so gostitelji vendarle dosegli pričakovano zmago in nov par točk za uvrstitev med prvo osmerico. Bolj zahtevna naloga pa čaka varovance	trenerja
Vrhovnika že v soboto, ko prihajav goste ekipaPomurke iz Bakovcev, katero Dolani doselj še niso premagali.
J.P.
Nezanimivo
srečanje
Radeče Papir - Mladinec 29:14(12:5)
Radeče, športna dvorana, gledalcev 100, sodnika Jager in Andoljšek.
Radeče papir: Skušek, Mlakar, Potočniki, Doberšek 3, Belak 2, Kolander, Rizmal 3, Česnik 3. Oblak 8, Sotlar 8, Mitič, Planinc.
Mladinec: Greh, Gomboc 3, Gregorinčič 6, Serec 1, Kolmančič 1, Gregorinčič 3, Kosednar, Marič, Kerman.
Na uvodnem srečanju sta v Radečah tekmeca pokazala nezanimiv rokomet, ki tokrat ni navdušil, maloštevilne privržence, ki so prišli bodriti domačo ekipo. Očitnapremoč domačinov in slabo sojenje sta poglavitni značilnosti srečanja. Radečani so navkl-jubodsotnosti poškodovanega Zahrastnika brez večjih težav ugnali nasprotnika, saj slabila Sotlar in Oblak tokrat pretrd oreh za gostujočo obrambo.
Dosegla sta vsak po osem zadetkov in pokopala vse upe sicer bistveno šibkejših gostov. Pravo znanje se bo šele pokazalo v naslednji tekmi proti ekipi Sevnice, ko bodo Radečani morali napeti vse sile, če bodo hoteli obraniti visoko četrto mesto na prvenstveni lestvici.
F.Č.
Vodstvo
Spot
Rudarja
Trbovlje - Mladinska ekipa Spot Rudarja sodeluje na turnirju v Ribnici. V konkurenci petih ekip so po treh odiganih kolih z vsemi šestimi točkami v vodstvu. Trboveljčani so premagali veterane Inlesa 20:18, Krim 16:14inB ekipo Kodeljevega z20:15. Naprvih dveh tekmah je bil najučinkovitejši Podbregar s po sedmimi goli, na zadnjem srečanju pa Lorber s šestimi zadteki.
"N
Košarkarji Zagorja tudi to leto več kot uspešno nastopajo v B1 ligi-vzhod. Zasedli soprvo mesto, se tako uvrstili v drugi krog tekmovanja in imajo lepo priložnost za uvrstitev v A2 ligo. Veliko zaslug za ta uspeh ima tudi Franci Podlipnik, trener košarkarjev Zagorja, zato smo ga povabili na kratek razgovor.
Gospod Podlipnik, kako je pravzaprav prišlo do tega, da ste prevzeli mesto trenerja v Zagorju?
Moj prihod v Zagorje je bil plod sodelovanja KK Zagorja in KK Savinjske Polzele. Polzela meje najprej za 6 mesecev "posodila" v Zagorje. Ker se je izkazalo, da je to sodelovanje zelo uspešno, smo sklenili, da bom v Zagorju ostal še 4 leta.
Ali ste imeli na začetku treniranja kaj težav
z avtoriteto pri igralcih?
Ne, posebnih težav ni bilo, ker so igralci pač spoštovali moj odnos do dela in tako smo se navadili drug na drugega, saj navsezadnje ekipo treniram že eno leto.
Znani ste predvsem po "trdi roki" in demokratični liniji. Bi nam povedali svoje mnenje o tem?
Trener mora imeti "trdo roko", če ne, ne more uspeti kot vodja moštva. Seveda demokracija mora biti v vsakem moštvu, da vsi dobijo priložnost za igranje in da se vsi izkažejo, da so sposobni igrati.
Že nekaj časa Zagorje neuspešno naskakuje uvrstitev v A2 ligo. Ali mislite, da boste letos uspeli?
Jaz sem vedno optimist. Resda se nam je A2 liga že nekajkrat izmuznila, ampak mislim, da bomo letos
uspeli.
Kako ste zadovoljni zadovoljni s pogoji za vadbo?
Dejstvo je, da pogoji niso ravno idealni. Manjka predvsemfitness center, širi na in dolžina igrišča sta prekratki,... Ampak z izgradnjo nove dvorane se bo, upam, vse spremenilo.
Zagorje ne slovi ravno po tem, da je to košarkarsko mesto, prav tako se tukaj pojavlja problem majline obiskanosti tekem. V čem tiči razlog za slabo obiskanost tekem?
Mislim, daje glavni razlog zasičenost. Ker že nekaj let igramo v Bi ligi z istimi moštvi, so gledalci siti te enoličnosti.
Kaj bi dejali za konec najinega pogovora?
Mislim, da košarka zasluži več pozornosti od gledalcev, zato jih ob tej priložnosti vabim, da nas pridejo spodbujati v večjem številu in z njihovo podporo nam bo veliko lažje priti do cilja - A2 lige.
Peter Motnikar

Turnir se bo končal 18. februarja, ko bo Spot Rudar igral še s Kočevjem in B ekipo Inlesa.
S.F.
Mlajše
deklice
odlične
Zagorje - V OŠ Ivan Kavčič na Izlakah je ŽRK Zagorje pripravil turnir za mlajše deklice (letnik 83 in mlajše), na katerem so sodelovale ekipe Krim Electa 2, Lokaš tar Škofja Loka in ŽRK Zagorja. Najprej so Zagorjanke premagale Krim z 7:6 (2:3), nato so igrale neodločeno z Lokaš tar Škofjo Loko. Poleg tega so odigrale še dve prijateljski tekmi s Sevnico (poraz 6:3) in z OŠ Ivan Kavčič (poraz 13:11 po podaljških). Nasplošno je ugotovitev takšna, d a so ta dekletaizredno talentirana in bi lahko bila enakovredna ekipam, ki igrajo v prvi ligi, vendar to zaradi finančnih težav ni možno. Naslednji turnir bo 11.marca v Ljubljani.
P. M.
KOŠARKA
Poškodovana dva igralca
Loka Kava - Iskra Litus 81:92 (37:59)
Škofja Loka, dvorana Poden, gledalcev 200, sodnika Turk (Lj) in Kolar (Kr).
Loka Kava: Dumenčič 4, Hartman 13, Mitič 36, Vuksanič 9, Dolenc 4, Kalinger 15.
Iskra Litus: Kandžič 30, Bassin 13, Peterlin, Polanec 4, Narat 24, Jocovič 6, Bošnjak 13.
Košarkarji Litije jo v soboto igrali brez poškodovanih Šiška in Deležana. Gostje iz Lilije sopovedliin vodili skozi cel prvi del srečanja, na odmor pa so odšli s precej šnjo pred nosijo, ki je zagotavljal mirno nadaljevnaje. Vendar je moral na klopi obsedeti Narat, ki si je priigral štiri osebne napake, kar seje videlo tudi na rezultatu. V 28. minuti so domači prvič povedli, nato pa so sta se ekipi menjavali v vodstvu vse do 38. minute. V zadnjih dveh minutah so domači v preveliki želji po zmagi naredili veliko osebnih napak, kar so Lilijani uspeli dobro izkoristit. Na koncu so slavili 19. zmago v tem ligaškem prvenstvu.
M.Š.
Nova zmaga Laščanov
Hrastnik - V nadaljevanju prvenstva A-2 državne košarkarke lige, soigralci laške Pivovarne v 20. krogu dosegli še 15. zmago. V hrastniški športni dvorani so pred 450 svojih zvestih privržencev po pričakovanju premgali premagali vrstnike Cometa iz Slovenjskih Konjic z 97:75 (46:35). Gledalci so videli lepo, skorajda prijateljsko srečanje z vrsto atraktivnih potez v katerih so prednjačili kvalitetno občutno boljši "brezdomci" iz laškega. Starovasnik 19, Govc 18 in Vujovič 16 so bili najučinkovitejši posamezniki tega prijetnega košarkarskega
KEGLJANJE
Izvrstna igra
Brest - Dadas 1:7 (5397:5501)
Piletič - Gantar 904:907, J. Meden - Goljuf 867:886, Založnik - Izgoršek 870:910, Žnidaršič - Mažgon 900:895, D. Meden - Stoklas 918:925, Pokleka - Hribar 938:978.
Trboveljčani so dosegli pomembno gostujočo zmago, še bolj pa razveseljuje sijajna igra vseh šestih kegljačev. Kar štirje so podrli več kot 900 kegljev, šeposebej paje blestel prerojeniBogdan Hribar, kije podrl kar 978 kegljev. Oba rezultata, Hribarjev in celotne
ekipe, sta bila najboljša v 12. krogu prve državne lige.
S.F.
Adria
Convent
Samec - Hočevar419:404, Di Lenardo - Burja 400:393, Poljšak - Tušek 390: 394, Janowsky - Sobočan 404:398, Zotič - Lopati 403:429, Sever - Podlesnik 418:430.
Keglavke Rudarja so dosegle novo gostujočo prvenstveno zmago in se utrdile tretje mesto prvoligaške lestvice. Najzaslužnejši za uspeh sta bili Nina Podlesnik in Štefka Lopan, ki sta v zadnjem paru zaigrali odlično ter nadoknadili prednost
Tako. Tokrat zadnjič objavljamo glasovnico, s katero lahko tudi vi oddate svoj glas za najboljše športnike Zasavja. Še vedno lahko glasujete le za spodaj objavljene kandidate na originalnih glasovnicah, ki jih na dopisnici ali v pismu pošljete na naš naslov: Zasavc d. o. o., C. 20. julija 2c, 61410 Zagorje s pripisom Za športnike Zasavja 94. Število poslanih glasovnic je še vedno neomejeno, prosimo pa vas, da izpolnete vse rubrike.
Zaključna slovesnost bo v trboveljskem Delavskem domu v petek, 17. februarja ob 19. uri.
Kot glasbeni gostje bodo sodelovaliDominik Kozarič, Miran Rudan in Anja Rupel, na obisk pa smo povabili tudi znane športnike in še koga. Prireditev bo tokrat bolj svečana, trudimo pa se zbrati dovolj sponzorjev, ki bi omogočili, da bi bil vstop prost. Ob koncu glasovanja bomo kljub temu izžrebali tri srečneže, katerim bomo podarili praktične nagrade, zato nikar ne pozabite napisati tudi svojih podatkov. Radi bi privabili čimveč ljubiteljev športa, zato ste na prireditev vabljeni prav vsi. Zagotovo bo veselo in svečano.
Pri športnicah lahko glasujete med Alenko Ličar,Metko Lukančič Aljo Pcrger in Nino Podlesnik,
med športniki Vilijem Gučekom, Sašom Korbarjem in Urošem Stoklasom, med ekipami	Strelsko
družino Alojz Hohkraut, Rokometnim klubom Ornikom Rudar in Keglaškim klubom Dadas
Rudar in med trenerji za
Toneta Medveda, Janija Hrena d Petra Kauzerja.

LIČARJEVA, KORBAR IN STRELCI
Trbovlje - Zveza šponnih orgafuzacij konkurenci prav tako drugi, toda najboljši oteic 'lihovlje je proglasijo najboljše ptfecIsLavitiki Slovenije, špomukc o, ekipo v pieteklem tet«. Z«	Na dobi v, obiskani ptiifditvi v
najboljšega spoil »ika so id>rati člana večnamenskem prostoru trboveljske
0S!>uv,li: ^ ?° P"dciiI'
Sa*a Korbarja, najboljša športnica jv priznanja. Za doscženex<zult#tov laiihkem
podaja IS-lctna plavalka Alenka Ličar. lem so bili migrajem Boštjan Fabjan,.........
najboljši v ekipni konkurenci pa so bili jaka Potrpim (oba t>K Dadas Rudar) strelci Alojzu Hohkraula	Aljo Perger, Rek Vodišek. Mih«
svetovnem piveti&tvn v Milittiti, svfetovneiti	khib Tilen Trhovlje), Tomaž Kovačič. 
ptikaiu v BOicfclomi, na mnogih dmgjb Tomač KramŽar <<*a AK Rudar) ter mednarodnih prifedrtvah te, seveda »a	pionirskiekipi rokomet negakhibaZKC
državnem pi varstva v Tnrmščn kjer je	Redar ter ,.lavah,ega kluba Dadas
osvojil drugo mesto, takoj za tiašini	Rudar, Bloudkove zimeke so se aašlu> v
najuspešnejšim strelcem Rajmondom rokahŠtefanaMežgena, Miramtliirusa. Debevfcra. Korbar si je zizvrsutimidoseBa	Ivana Novaka <vsi SD STT), Er,
jsrsssrsssss sisrisrs ssttfgfssfz sraKS?« sssssns: ktsskssles
mešano uvrstila v B finale in osvojila 15. (GK Trbovlje). Vladimir Suller in Bojan
Rus (NTK Trbovlje). Ivo Škrinjar
.ggasgsg simrssr:
Martin m Oto St raku šek (v Helsinkih ho Emil Markošck (vsi SD S 11 j te, elani nastopil v mladinski di /avui H-piezemanei ) planinskega društva Kum Trhovlje Frane
..
.....................I.!■!!..
Maribor kjer so bili v mednarodni . ■ Sašo Fabjan .

domačih igralk.
S.F.
Nepričakovan
poraz
EHO - Kočevje 3:5 (4994:5003)
Tomše -Sevnšek 804:853, Mijatovič - Kogoj 813:864, Z. Drame - Krže 844:868, J. Drame - Levstik (Pajnič) 836: 814, Duh - Drobnič 855 -769,Šeško -Kjafež 842:835.
Hrastničani so v 12. krogu prvenstva 2. državne lige
gostili tretje uvrščeno ekipo Kočevja in kljub dokaj optimističnim napovedim pred tekmo ostali praznih rok. Odločitev o zmagovalcu je padla že po nastopu prvega para ko sta oboleli Tomše in nepredvidljivi Mijatovič pridelala zaostanek natanko 100 kegljev, kar je bilo, ob povprečnem nastopu ostalih, do konca nemogoče nadoknaditi. S tem porazom so si hrastničani zapravili vse možnosti za visoko končno uvrstitev.
J.P.
SMUČANJE
Najmlajši
dobri
Zagorje - Mladi smučarji Smučarskega kluba Zagorje pridno trenirajo in na tekmah, ki se jih udeležujejo dosegajo lepe rezultate. Na tekmovanju
pse
Ski Open '95, ki je bila 22. januarja v Mariboru, je v kategoriji cicibanke mlaj še od 9 let Katja Resnik zasedla 5. mesto, fantje v kategoriji mlaj ši od91etpaso zasedli naslednja mesta: Martin Topole 5., Denis Isič 7., Žiga Dergan
10.,	Anže Krajnc 11, Aljaž Meznarič lS.inPrimožRelič 22. mesto.
V superveleslalomu vzhodne regije. 28. januarja na Arehu, pa so cicibani zasedli naslednja mesta: Nejc Cilenšek 3., Goran Oberč
41.,	Denis Isič 46., Nejc Mežnarič 47. .Martin Topole
57.,	Žiga Drgan 68. in Dejan Podbregar 74. mesto. Cicibanke pa so zasedle naslednja mesta: Maja Renko
13.,	Manja Kranjc 31., Ines Drnovšek 39. in Katja Resnik 42. mesto.
5.februatjajebilo naGolteh državno prvenstvo za cicibane v veleslalomu. Sodelovalo je 35 cicibank in 76 cicbanov, med njimi tudi Maja Renko in Nejc Cilenšek, ki sta se na DP uvrstila po pdehodnimih kvalifikacijah. Maja je bila odlična 14., Nejc pa še boljši 8.
K. B.
Tekmovanje
radijcev
Trbovlje - V organizaciji smučarskega društva Trbovlje so se nasmučišču Medvednica v veleslalomu pomerili ustvar-jalci programa na Radiu Trbovlje. Najboljše smučarsko znanje je pokazal Jože Knez, pri ženskah pa je bila najhitrejša Ana Hribar.
Vrstni red - moški: 1. Knez 58,26, 2. Zelenšek 1:00,91, 3. Fabjan 1:02,53, 4. G. Naglav 1:04,13, 5. Popotnik 1:05,22, 6. Drnovšek 1:12,10, 7. Koritnik 1:17,49, 8. J. Naglav 1:19,08, 9. Barovič 1:19,38, ženske: 1. Hribar 1:27,06, 2. Odlazek 1:49,34, 3. Grošelj 1:52,72.
S.F.
KARATE
David na EP
Trbovlje - Po zaključnih pripravah, ki so bile od 1. do 5. februarja v Umagu, se slovenska mladinska reprezantaca odpravlja na MEP v Bratislavo. Odpotovali so danes, prva tekmovanja pa se bodo pirčela v soboto dopoldne. Trboveljčan David
I ujavimi* znaša a.uuv sit, iamvo pa jo na z^o racua Parit«,,, Izlake št. 53700-620-U2 05 13381)9-9002/
TUrnir na Izlakah
Izlake - Spoj uto društvo Izlake vas vabi na 'furnir v malem nogometu, ki bo v telovadnici OŠ Ivan Kavčič 11« v soboto in «edelj<U8, in 19. februarja 1995 s
14. ir, 15. uro mt telefon 0601-73-505.
. B.K.
Krajnc bo znova nastopil, tokrat zadnjič kot mladinec posamezno v srednji kategoriji in tudi v ekipi. Kot sam zatrjuje je v izjemni formi zato na Slovaške m pričakuje dobro uvrstitev. "Po evropskih prrvenstvih v Londonu in Madridu, ter SP v Maleziji, sem si že nabral dovolj izkušenj tako pri mladincih in članih. Karate je šport, kjer je veliko odvisno od sreče tako pri žrebu, kot pri samem nastopu, sodnikih... Lahko si med najboljšimi, lahko pa izpadeš že v prvem kolu. Priprvljen sem dobro, potihem pa računam tudi na medaljo," je pred odhodom dejal Davd Krajnc.
B.K.
Dvomljiva
diskvali-
fikacija
T rbovlje - V soboto je bil v Rušah 18. karate turnir, ki sije v zadnjih letih pridobil tudi mednarodno sloves. Letos se ga je udeležilo čez 100 tekmovalk in tekmovalcev, največ iz Slovenije.
Tekmovanja se je od Trboveljčank udeležila le Alja Perger. Nastopila je le v katah in bila po prvem krogu odlična tretja. Po uspešni izvedbi kate v drugem krogu je že kazalo, da bo tudi tokrat dobila zelo dobre sodniške ocene in posegla celo po eni izmed medalj. Toda eden izmed sodnikov je podvomil v pravilnost izvedbe enega elementa. Ker se sodniki kljub daljšemu posvetovanju niso mogli sporazumeti ali je bila izvedba pravilna ali ne, oz. ali je posodobitev tega elementa že dobila tudi v Sloveniji legalizacijo, so Aljo preprosto diskavlaificirali.
Tako so Aljo s to odločitvijo prikrajšali za dobro uvrstitev, dokazali pa so, da strokovne novosti na slovenska tla prodirajo vse prepočasi.
Naslednja tekmovalna preizkušnja čaka mlajše trboveljske karateiste v soboto,
11. februarja na Vrhniki.
F.G.
M
Čedalje več jih je, ki se zavedajo, kako pomemben je šport mladih. Nekaj teh mladih se namreč pozneje razvije v vrhunske športnike, predstavnike naše majhne države v svetu. O tem in še marsičem so se 4. februarja na OŠ Tone Okrogar v Zagorju pogovarjali športni pedagogi Zasavja, po novem formirani v študijsko skupino, katere vodja je profesor Bruno Urbanija. Obravnavali so predlog Nacionalnega programa RS in Zakon o športu. Z vsemi pripombami, ki so jih na sestanku ugotovili, bodo seznanili Ministrstvo za šolstvo in šport.
Športne šole
Izvzemimo proste športne dejavnosti, ki jih mora tisti, kijih pripravlja tudi sam financirati (ali poiskati sponzorje) in se posvetimo športu, ki ga financira država. Le tega določa nacionalni program, ki med drugim predvideva ustanovitev nižjih, srednjih in visokih športnih šol. Le te šole, naj bi bile panožne, je projekt predstavljal Bruno Urbanija, (nogomet, košarka,...) in dodal, da naj bi Zasavje dobilo športno šolo za nogometaše. Ta. da naj bi bila v Trbovljah, in tako bo seveda težavno voziti tja zagorske in hrastniške malčke. Poleg tega so se prisotni strinjali, da si bo Zasavje izredno težko (finančno gledano) privoščilo športno šolo. Zanjo morajo seveda prej izpolnjevati določene pogoje (izobraževalni kadri, prehrana,...). Slovenija je premajhna, da bi
"zapravljala" talente. Več športnih šol bo, več rekreativnih možnosti bodo imeli mladi, pedagogi pa bodo lažje odkrivali talente, tudi v Zasavju. Tako so v zvezi s tem podali pripombo, da so večji slovenski kraji, kar se tiče ustanavljanja športnih šol, privilegirani.
Interesne dejavnosti
Telovadnice in športni objekti naj bi bili polno izkoriščeni, tudi šolske telovadnice. Toda, kadar želi učitelj športne vzgoje vaditi svoje učence izven pouka, se pravi popoldne, mu ravnatelj dovoli (dvakrat tedensko) sicer uporabljati telovadnico, nagrajen pa za tisto delo največkrat ni. Športni pedagogi so glede na to oblikovali pripombo, da so interesne športne dejavnosti (žal) odvisne od samovolje ravnatelja. Se pravi, če je le ta simpatizer športne kulture, se skupaj s svojimi športnimi pedagogi trudi za dobro mladih športnikov, če ni, se pač ne. Ob tem je zanimiv podatek, da 85 odstotkov starejših od 50 let športa ne podpira, dočim se 90 odstotkom mlajših od 30 let zdi šport pomemben, četudi se sami ne ukvarjajo z njim. Bi se bilo vmesno vprašati,
Bruno Urbanija, vodja študijske skupine športnih pedagogov Zasavja.
kolikšna je povprečna starost ravnateljev?
Športni pedagogi so spregovorili še o marsičem. Trn v peti je tudi sofinanciranje šole v naravi, o kateri se bodo podrobneje pogovarjali prihodnjič. Poleg številnih pripomb je predlog Nacionalnega programa in Zakon o športu vsekakor spodbuden, saj daje enak poudarek vsem kvalitetam športa, tudi športni dejavnosti naosnovnih šolah. Študijska skupina športnih pedagogov Zasavja se zaveda, da je odločilen kreator športa mladih v Zasavju, kar so s številnimi pripombami in razmišljanji na svojem prvem sestanku dokazali. Da bi jih le še Ministrstvo upoštevalo.
Tatjana Polanc
KOŠARKA
Kadeti: Iskra Litus -Ruše 107:76 (56:24), Elektra- Iskra Litus 61:60 (21:33), Polzela - Rudar 95:77 (47:33),
Zimska liga Loka Z -
ml. dečki: Iskra Litus - Helios 27:41 (20:22); - ml. deklice: Šentvid-S tudioJin Jang 30:23 (8:13), Studio jin Jang - Ježica 19:72 (9:37); st. dečki: GD Hrastnik - Pivovarna Laško 69:35 (38:18), Celje - Iskra
Litus43:81 (19:37), Pivovarna Laško - Sokol 61:41 (40:23).
Zasavska liga osnovnih šol: OŠ Ivan Skvarča - OŠ Trbovlje 33:64 (15:21).
Trening tekma: Ilirija -Studio Jln Jang 75:38 (42:20).
ŠAH
Hitropotezni turnir za februar - skupina A: Kotnik
9.5,	Grahek 8, Skobe 8, Kotar
7.5,	Jazbec 7, Dušak 6, Novak
5.5,	Grčar 5, Kuzmič 4, Jurič
2.5,	Komljanc 2 in Tomažič 1 točka; - skupina B: Rupnik
7.5,	Nosan 7, Jerman 6, Crnomarkovič 6, Vodeb 5, Benko 4 točk...
KEGLJANJE
Trim liga Zagorje -1. liga: Varnost - Avtomotor 1158:1158, Piramida I -Medijske toplice 1190:1176, ETI EE I - Avtoplastika
1129:1107, Rudnik -Piramida II 1113: 1048. Trenutni vrstni red: Piramida 1 9, Avtomotor 9, ETI EE I 7 točk...
2. liga: ETI EE II -Udarnik	976:983,
Amatreji - JKP 1105:1095, BuUdožer -Alnex	988:1057.
Trenurni vrstni red: Amaterji 9, Alnex 6, ŠD Invalid 6 točk...

poly in vzel avtoradio.
Prijeli tatove
Opla
Požar v stanovanju
delavcem zavoda.
Lastniki vikendov pozor
Zagorje - Policisti so na območju ob železnici, od Zagoija do Mošenika, obravnavati štiri prijave občanov o vlomih v vikende. Z ogledi so ugotoviti, da neznani storilec v hišico vlomi, se naje in napije ter prenoči in nadaljuje pot. Gre torej za osebo brez bivališča in sredstev za preživljanje, zato naprošajo občane, naj v primem, ko opazijo neznano ali sumljivo osebo, le to sporočijo najbližji policijski postaji.
Voznik osebnega vozila B.M.. ki začasno stanuje v Zagotju, je pripeljal s svojim vozilom po Cesti zmage in zavil na Cesto 20. julija, kjer je spregledal prihajajoči vlak iz smeri železniške postaje. Lokomotiva je zadela vozilo v zadnji levi del in ga kljub majhni hitrosti potiskala pred sabo 20 metrov. Pri tem je vozilo podrlo več kot 10 metrov zaščitne betonske ograje. V vozilu je bila tudi sopotnica J.S., ki seje lažje telesno poškodovala. Vozilo je uničeno.
Stope - 4. februarja ob 16.30 uri je voznik juga B.R. iz Zagorja vozil z neprimerno hitrostjo in pod vplivom alkohola, zaradi česar gaje začelo zanašati, zapeljal je s ceste in se pri hiši Loke 8 zaletel v vrtno ograjo, kjer se je vozilo ustavilo. Sopotnik v vozilu se je hudo telesno poškodoval in odpeljali so ga v Bolnico Trbovlje.
Trbovlje - 4. februarja ob 18.36 uri je voznik osebnega vozila P.J. iz smeri Dom in vrta skozi križišče na Kešetovem pripeljal s preveliko hitrostjo in čelno trčil v vozilo na nasprotni strani, v katerem je voznica G.M. čakala na zeleno luč. Na kraju je vinjeni povzročitelj grozil voznici inpoticistom, tako da so ga privedli na policijsko postajo in ga pridržati do istreznitve.
Zagorje - Policiste so 5. februarja ob 00.30 uri obvestiti, da so neznanci
Trbovlje - V soboto okrog 21.00 ure je zagorelo v stanovanju na Žabjeku 15. Požar je povzročil stanovalec Z.I., ki je zaspal na kavču s prižgano cigareto. Inventaijaje zgorelo za200 tisočakov.
Zgorel kozolec
Zagorje - Na Selu je 5. febmaija ob pol eni uri zjutraj zagorel kozolec - dvojnik, last Š.R. Gasilci so s hitro intervencijo požar omejiti, a je kljub temu zgorelo kompletno ostrešje in več ton sena. Policisti so z ogledom izključili možnost samovžiga.
Kradejo kot srake
Tatinski lovec
Trbovlje - Iz lovskega društva so 2. februaija okrog 14.00 ure obvestili policiste, daje neznanec
iz parkirnega prostora na Ulici talcev pravkar ukradli osebni avto Opel kadett rdeče barve. S hitrim posredovanjem trboveljske in zagorske patrulje so vozilo kmalu izsledili pred diskoteko Mesečina. Policisti so prijeli vseh 6 oseb iz vozila in jih privedli na postajo. Po razgovoru so kazensko ovadili dva gojenca V PD Radeče, V.M. in H.J. iz Zagorja, ki sta vozilo na silo odpeljala in ga uporabljala. Izročili soju
Promet
Sreča v nesreči
preko noči odtrgal ključavnico na obom (prostor, kjer shranjujejo krmo) in odnesel 50 metrov aluminijaste mreže, 2 vreči koruze za krmo, 2 fazana in več aluminijastih cevi. Policija drznega gojitelja fazanov z novo ogrado in nekaj krme še išče.
5000 sit, 300 ats, 8 čekov ter čekovno in plačilno kartico. "Podjetneža" ša iščejo.
Trbovlje - V noči na 4. februarje neznanec na Utici 1. junija odtrgal trikotno okence na zastavi
Zagorje - 6. februarja ob 8.10 uri se je na Cesti 20. julija zgodila prometna nezgoda, v kateri je tovorni vlak trčil v osebno vozilo (na sliki).
Vlomili v stoenki
Trbovlje - Neznanec je 3. febmaija vlomil v zastavo 101. katero je lastnica parkirala na Novem domu. Nepridiprav je vdrl vrata in iz torbice vzel
r
Aufbiks
Trboveljski policisti so imeti L HH febmaija polne roke dela z vinjenim voznikom C.F., katerega niso mogli prepričati, da se vinjen, brez vozniškega dovoljenja z neregistriranimin neizpravnim vozilom ne more in ne sme voziti naokrog. Ko je bila mera polna so ga odpeljati na policijsko postajo in ga pridržali do istreznitve.
jli Isti dan je v Vrtincu svojo odvečno ^B energijo sproščal G.G., ki je najprej udaril natakaija in nato grozil še gostom. Iz lokala so ga pospremiti policisti.
jj- V lokalu Viktorija je 4. febmaija ^B P.M. naročil pijačo. Kerni imel denarja je seveda ni dobil. To ga je tako razjezilo, daje začel groziti s pretepomterda bo vse razbil. Zmenil se ni niti za policiste, ki so ga prišli pomirit. Ni kazalo drugega kot da ga daj o na "varno ” - v kletne prostore policijske postaje.
jji Se isti večerje bilo veselo v bifeju ^B Valvasor na Izlakah. Zato je s svojim "programom" poskrbel L.D. Hodil je od mize do mize, vabil goste na pretep in "bobnal” po točilnem pultu. Ker predstava gostom očitno ni bila všeč, so poklicati policiste. Vinjeni L.D. se jim kajpak ni pustil kar tako, zato so morali uporabiti prisilna sredstvain ga odpeljati s prizorišča. Prenočil je na policijski postaji.
Sofiste
Slovenska vojska je kljub embargu bogatejša za nov kos opreme oziroma oborožitve. Na celj skem stadionu Kladivar so krstili nov helikopter - Bell 412 EP. Mrcina s tisoč osemsto konjskimi močmi je drugi helikopter iz kontingenta petih naročenih. Prvi je dobil ime po mestu Kranj, drugi pa seveda Celje. Na slovesni predaji helikopterja v vojaške namene so bili prisotni predstavniki različnih rodov vojske, obrambni minister in nekateri poslanci državnega zbora. Svoje znanje so prikazali državni reprezentanti v padalskih skokih.
ponesrečencev v gorah... Ima tri člane posadke, njegova največja hitrost pa je 250 kilometrov na uro. Poleg slovenske vojske pa ga uporabljajo tudi kanadske oborožene sile.
Na prireditvi sami so poleg govornikov (celjski župan, obrambni minister in
Grb mesta krasi Bell 412EP.
Celje v zraku.
Slovenska vojska ima naročene še tri
helikopterje tipa Bell 412 EP, kijih pričakuje v kratkem. Vsi bodo dobili ime po slovenskih mestih. Naslednjegabodo krstili vBeli krajini, nato sledi Nova Gorica in Novo Mesto. Kdo
Botra Mojca Peperko s hčerkico v družbi poveljnika slovenske vojske in poveljnika letalskih enot.
ve, mogoče bo v daljni prihodnosti tudi kakšno zasavsko mesto dobilo helikopter, ki bo imenovan po njem. Navsezadnje so tudi zasavski fantje dali svoj delež krvi v vojni za Slovenijo.
Tekst in foto: Jure Nagode
poveljnik letalstva) nastopili tudi godbeniki in folkloristi.
Helikopter Celje s posadko.
Helikopterje trenutno brez oborožitve in je registriran kot civilno plovilo. Je večnamenski. Namenjen je prevozu ljudi, ranjencev in tovora. Z dodatno opremo se lahko uporabi tudi za gašenje požarov, reševanje
Botra helikopterja pa je Mojca Peperko, vdova teritorialca, ki je padel v vojni za Slovenijo v Trzinu. (Mimogrede - heliko-pterjekrstilas srebrno radgonsko penino, ki je cenej ša od zlate. To lahko pomeni, da vojska res ni razsipna.) Zaradi nesreče pripadnika specialne enote v Kranju, kjer so krstili prvi helikopter, so tokrat odpovedali prikaz zračnega desanta. Vendar tudi tokrat ni šlo brez zapletov. Pripadnik častne čete, ki je protokolarno spremljala prireditev, seje onesvestil. Vse se je končalo dobro, torej s hitro medicinsko pomočjo nesrečnemu vojaku. Helikopter, polit s šampanjcem, seje po uradnem delu krsta
natovorjen s častnimi gosti dvignil nad stadion. Celje seje skupaj s svojim bratom Kranjem podil po nebu in prikazal nekaj svojih namembnosti.

M
Zamisel o strnjeni predstavitvi zasavskih krajev, preden jih je 1849 gospodarsko oživila Južna železnica, se navezuje še na lansko Zasavčevo objavo statistično-topografske ankete za štajerski (trboveljsko-hrastniški) del Zasavja v letih 1843 in 1847. Kot vselej ob poskusih enotnega obravnavanja starejše zasavske preteklosti pa naletimo tudi v našem primeru na komaj premostljivo oviro - nekdanjo štajersko-kranjsko deželno mejo.
Za obravnavani čas namreč pogrešamo podobno zasnovano dokumentrano gradivo za Kranjsko, s čimer odpade tudi povsem relevantna primeijava stanja na obeh straneh meje kot stoletne ločnice. Nasprotno se lahko Kranjska pohvali z drugačnim, prav tako bogatim zgodovinskim virom, ki je dobro desetletje starejši od štajerske ankete in je služil predvsem upravnim in gospodarskim ciljem. Gre za cenilne operate katasterskih občin, ki sojih za potrebe kranjske deželne uprave okoli leta 1832 na podlagi terenskega dela sestavili za sleherno katastrsko občino t.i. cenilni komisarji. Ta svojevrstni krajevni leksikon Kranjske je danes shranjen v Arhivu Slovenije v Ljubjani in se veliko bolj kot kulturno-zgodovinski podobi deželne posveča gospodarskim in socialnim vprašanjem, saj je neposredno povezan s prizadevanji deželne uprave v Ljubljani po izboljšanju šibkega gospodarskega stanja na Kranjskem. Cenilni operah v mnogočcm odkrivajo življenje v naših krajih še nazorneje od sicer dragocenih podatkov štajerske ankete.
Tako cenilnih operatov kot vira za krajevno zgodovino že desetletja ne prezre nobena resnejša krajevna monografija. Slednje velja tudi za Zgodovino Zagorja ob Savi izpod peresa prof. Janka Orožna, v kateri so v luči cenilnih operatov predstavljene vse katastrske občine na levem savskem bregu današnje zagorske občine od Kotredeža na vzhodnem do Kandrš na skrajnem zahodnem koncu.
Prav dejstvo, da so cenilni operati za ta del Zasavja v literaturi že obdelani, nas poleg vrste drugih razlogov vodijo na nasprotno, dolenjsko stran, v svet ob savskem desnem bregu med Litijo in Radečami, ki mu raziskovalci preteklosti tudi sicer doslej niso posvečali tolikšne pozornosti kot premogovniško-indrustrijskim dolinam na drugi strani Save. Tako stanje kajpak ni naključno, če pomislimo, da se je življenje zadnjih 150 let vrtelo okoli premogokopnih središč. Tako je obrobnost obsavskega sveta med Litijo in Radečami pogojevala tudi manjše zanimanje za njegovo preteklost. Potisnjenost v vlogo naravnega zaledjarevirjev,izkaterega so zagorska, trboveljska in hrastniška dolina do naših dni novačile predvsem delovno silo iz vrst presežnega podeželskega življa, kajpak ne more biti opravičilo, s stališča objektivnega prikazovanja zgodovine. Veljava desnega savskega brega je bila namreč od rimskih časov tja do industrijske dobe vseskozi večja od nasprotnega levega brega, ki so mu dala odločilni zagon šele intenzivno izkoriščanje premogovih ležišč in z njim povezana zgraditev železniške proge pred pičlim poldrugim stoletjem. Rečni promet, ki v različnih obdobjih sicer ni bil enako živahen, nikoli pa ni povsem ugasnil, seje od davnine odvijal pretežno ob desnem ali dolenjskem bregu reke in dajal krajem in širšemu zaledju ob njej prepotrebno življenjsko moč. Nikakor ni naključje, da je na tej strani reke poleg večje gostote gradov in
zemljiških gospostev vzniknilo kar nekaj srednjeveških trgov in trških naselbin (Litija, Šmartno, Svibno, Radeče), medtem ko je nasprotna stran v tem oziru zaostajala. Še posebej z regulacijo naravne struge, zgraditvijo tehnično dovršenega sistema zapornic, kanalov in rečnih postaj je ladijski promet na Savi v prvi polovici 18. stoletja naravnost zacvetel. Večina vojaške oskrbe in dobršen del blagovnega prometa s Hrvaško in Vojno krajino je potekalo po vodni poti. Navzdol so plule ladje same razmeroma hitro, nasprotno pa je vleka rečnih plovil proti toku zahtevala precej več časa in napora. Ker je šla vlečna pot po desnem bregu Save, so imeli ljudje in kraji dolenjskega dela današnjega Zasavja od plovbe izredne koristi.
Cenilni operati iz leta 1832 obravnavajo ravno čas naj večjega razcveta. Hribovitim in malo rodovitnim krajem ob desnem rečnem bregu je plovba več kot nadomestila pomankljivosti drugih naravnih danosti. Posojanje vprežne žvine za vleko ladij, ugodnejša prodaja
' ■- V~v ; §6$ S


Preprosta savska ladijca iz povezanih sodov (po grafiki iz leta 1788).
pridelka ob rečnih postajah, krčmarjenje, razvita obrt in nenazadnje naložbe v rečne ladje so držali pokonci ne le stari trški naselbini Litijo in Radeče, temveč celotno savsko zaledje v soteski med njima. Tudi premogovniki in prvi industrijski obrati, ki so leta 1832 sicer v skromnem obsegu delovali že v vseh treh dolinah na nasprotnem bregu, se do zgraditve železniške proge niso mogli zadovoljivo razvijati. Premog in steklarske izdelke so namreč pošiljale na trg savske ladje, ki so se le kratko ustavljale ob stičiščih rudokopnih dolin s savsko sotesko, sicer pa so imele začrtano glavno vozno pot po nasprotni strani reke. Prav bogata premogovna ležišča so slednjič botrovala odločitvi, da steče Južna železnica med Dunajem in Trstom po desnem bregu utesnjene, odtelj le po vodi prehodne savske
soteske. Rečni plovbi, s tem pa tudi vsemu dolenjskemu Zasavju je ta poteza v zelo kratkem času zadala takorekoč smrtni udarec. Težišče gospodarskega napredka seje premaknilo v revirje, kraji na desnem bregu Save pa so se domala čez noč spremenili v njegove neme opazovalce.
V treh nadaljevanj ih nameravamo predstaviti izbor šestih katastrskih občin po stanj u iz leta 183 2, in sicer tako, da bosta za lažj o primerljivost vsakokrat prikazani po dve sosednji katastarski občini. Začeli bomo s stoletnima tekmecema Litijo in Šmartnim, ponazorili življenje v Posavskem hribovju s kumljanskima občinama Št. Jurij (Podkum) in Dobovec, ter sklenili naše popotovanje z Radečami in Njivicami. Tak izbor naj bi zajel vse komponente naravnih danosti in človekovega delovanja v obravnavanem prostoru vzdolž Save in v njenem neposrednem zaledju. Objavljen bo uvodni anketni del cenilnih operatov vsake posamezne katastrske občine, to je tistih 14 vprašanj, na katera so cenilni komisarji odgovorili ob pomoči krajevnih zastopnikov, tedaj še imenovanih od okrajnih gosposk. Prevod iz nemškega izvirnika bo mestoma nekoliko skraj šan in prirej en, vendar skuša tudi slogovno ostati čimbolj zvest originalnemu besedilu. V oklepajih mu dodajamo najosnovnejšo razlago danes manj znanih pojmov in poimenovanj, ob katerih bi se bralec utegnil znajti v zadregi.
Opozoriti velja še na nekatere pojave v obravnavani dobi okoli leta 1832. Kot rečeno, gre za predzadnje desetletje fevdalnih odnosov na naših tleh, ko je velika večina podeželskega prebivalstva, na našem prostoru takorekoč brez izjem, podložna večj im in manj Šim zernlj iškim gospodom, od pravih zemljiških gospostev do prav majhnih imenj, župnij ali cerkvenih beneficijev. Tudi državna uprava, ki se je v zadnjem stoletju od srede 18. stoletja spustila preko deželne in okrožne ravni do stopnje okrajev in s tem veliko neposrednjeje
dosegla posameznika, je do revolucije 1848 še vedno vpeta v stare fevdalne spone. Sedeži okrajnih gosposk so običajno pri velikih zemljiških gospodih, tako za obravnavani obsavski svet v oddaljenih dolenjskih graščinah (Višnja gora, Stična, Boštanj pri Sevnici) in ne v trgih, kot sta Litija in Radeče, ki dobita okrajno vlogo šele z upravnimi spremembami po odpravi fevdalnih odnosov. Okrožje (kresija) je imelo za celotno Dolenjsko svoj sedež v Novem mestu, prav tako nekoliko neprikladno glede na gospodarsko in prometno usmerjenost obsavskih krajev vzdolž Save. Reka predstavlja za celoten obravnavani pas ne le pot v svet, temveč naravnost temeljni vir življenja. Poleg podeželskega prebivalstva ob vlečni poti in rečnih postajah ima nedvomno naj večjo korist od savske plovbe trg Radeče, kj er j e nastal le malo pred letom 1832 revizij ski urad za pregledovanj e tovora na rečnih plovilih.
Podrobneje nas bodo o razmerah pred 162 leti seznanili prirejeni cenilni operati sami, zato bodi dovolj do prihodnjič, ko se bosta skozi videnje cenilnih komisarjev predstavila Litija in Šmartno. Litija se klub statusu trga in najmanj tako ugodni legi kot je radeška ne more prav razviti v senci bližnjega tekmeca Šmartna. Vse do upravnih sprememb 1849 bo pogrešala upravno vlogo za svoje zaledje - sedež okraja, medtem ko je Šmartno iz davnine močno župnijsko in nato še šolsko središče z razvito obrtno dejavnostjo. Nenazadnje omenimo še radeško papirnico v bližnjih Njivicah, ki daje svojemu okolju spet drugačno industrijsko obeležje. O vsem tem in vrsti drugem bo mogoče naravnost in med vrsticami razbrati iz prihodnjih treh nadaljevanj, prirejenih uvodnih vprašalnikov cenilnim operatom naštetih šestih katastrskih občin.
™se nadaljuje
Boris Goleč
V Sloveniji postaja vse bolj popularno alternativno zdravljenje z Reiki energijo. Vse več je mojstrov, ki inicirajo učence in jih uvajajo v to tehniko alternativnega zdravljenja. Na žalost pa ima večina mojstrov impersionalističen pristop in zato pozabljajo na to, da energija od nekje prihaja, in sicer od vsevišnjc božanske osebnosti Krišne oziroma od Boga, v katerega verjame reikist. Pozabljajo na tako imenovano avtorizacijo, s katero prosimo za uporabo univerzalne vitalne kozmične energije in se zanjo ne zahvalijo. Tisti, ki uporabljajo pri Iteikiju avtorizacijo se s tem zaščitijo pred slabimi karmičnimi vplivi. Reikisti, ki delajo brez avtorizacije, pa lahko pobirajo slabo karmo pacientov, ki jih tretirajo. Tako lahko tudi sami zbolijo.
V soboto smo se v Malih Lipljenih na Dolenjskem zbrali vsi tisti, ki smo želeli postati inicirani reikisti prve stopnje. Na začetku namje bilo vsemnekoliko neprijetno in se nismo mogli vživeti. Ko pa je prišel naš mojster Reikija Mahasiva das, ki je tudi iniciran učenec v Gibanju za zavest Krišne, smo počasi pričeli sprejemati odnjega znanje. Medtemko smo študirali in se učili o tehnikah Reikija, pa je njegova žena Mangali devi dasi v kuhinji pripravljala čudovito vegetarijansko hrano prasadam, hrano
ponujeno Krišni.
Na tečaju smo se pogovarjali o prakticiranju z Reiki energijo, o Bogu, od kod prihaja energija in kako delujemo z njo. Vsi smo imeli veliko vprašanj in naš mojster Mahasiva das namje na prav vsa vprašanja modro odgovarjal. Drugi dan iniciacije prve stopnje Reikija smo sklenili tudi energetski krog, s katerim smo harmonizirali energije.Stvar vsakega posameznika je, ali bo verjel v obstoj energij, ki prihajajo od vsevišnje božanske osebnosti Krišne ali ne.
Mojster Mahasiva das.

Najpogosteje pa se zgodi, da se ljudje obmejo k alternativni medicini, ko izgubijo prav vsakršno upanje v uradno medicino. Na Vzhodu je zdravljenje z alternativnimi tehnikami nekaj povsem normalnega. Bolniki se pogosteje obračajo k alternativnim zdravnikom kot pri nas, pogoste pa so tudi klinike, na katerih zdravijo samo z Reiki energijo.
Kaj je Reiki energija?
Reiki je univerzalna vitalna kozmična energija, ki prihaja od vsevišnjega božanstva Krišne ali pa od Boga, v katerega verjame tisti, ki uporablja Reiki. Energija, ki jo uporablja reikist mora od nekje prihajati. Z Reikijem usposobimo čakre, da prepuščajo več energije in jih očistimo blokad. Pomembnoje, dapacienttudi spremeni način svojega življenja, če želi ozdraveti. Kot prvo se mora pacient prenehati hraniti z mesom. Odvaditi se mora kajenja, zastrupljanja z drogo ali alkoholom in prenehati mora piti kavo, ki je prav tako toksična.
Opišite nam avtorizacijo in zakaj jo je potrebno narediti?
Avtorizacija je pri uporabi energije Reiki zelo pomembna, saj se z njo obračamo k vsevišnji božanski osebnosti Krišni, da nam dovoli uporabljati njegovo energijo za zdravljenje osebe, ki jo želimo tretirati. Če uporabljamo neko energijo, ki ni naša, moramo zanjo prositi. To lahko ponazorim s čisto preprostim primerom. Če si od nekoga Želimo nekaj izposoditi, potem moramo prositi lastnika, če lahko uporabimo nekaj, kar je njegovo. Po uporabi pa se seveda
zahvalimo. Podoben je princip pri energijah. Tisti reikist, ki ne zaporosi zauporabo energij, je kakor tat, ki nehvaležno jemlje nekaj, kar mu ne pripada. Avtorizacija je pomembna, saj z njo zaščitimo sebe in osebo, ki jo tretiramo. Avtoriteta, ki j e za temi energijami, pa prevzame glavno vlogo in zaščiti, to je Bog. Vzpostaviti moramo personalni odnos z Bogom.
Kaj svetujete tistim, ki delajo brez avtorizacije?
Reiki deluje tudi pri tistih, ki delujejo brez avtorizacije, le da se njihove energije mešajo z energijami tistih, ki jih tretrajo in niso nič zaščiteni. Svetujem jim, da pričnejo izvajati avtorizacijo. Sprejeti morajo, da za temi energijami, ki jih uporabljajo pri zdravljenju stoji avtoriteta, to je Bog. Z avtorizacijo si zaščiten pred slabimi vplivi. Kdor trka mu bo odprto, je dejal Jezus Kristus in zato moramo prositi, da lahko uporabljamo energije, ki niso naše. Ta energija ni od tistega, ki jo uporablja v tretmaju. Bog sicer tolerira, če uporabljamo njegove energije, ampak na nek način bomo morali plačati karmično za to, prej ali slej. Zato se zaščitimo z avtorizacijo.
Zakaj ljudje sploh zbolimo?
Tako kot vse v tem univerzumu ima tudi bolezen svojo vlogo. Ko smo popolnoma zdravi, se pričnemo identificirati s svojim telesom in ne mislimo na to, da smo duhovna duša. Bolezni pridejo zato, da se ne bi oddvojili od svoje duhovne duše. Če nekaj delamo narobe, nas bolezen opozori, da hodimo po napačni poti. Bolezen se manifestira tudi zaradi karme, ki jo ima
vsakdo izmed nas.
Kakšen je zgodovinski izvor Reikija?
Tehnika zdravljenja z Reikijem je inspiriranja z učenjem Jezusa Kristusa. Od tod je potekla iniciativa, saj je Kristus na ta način zdravil ljudi. Sama beseda Reiki pa je tvorjenka japonščine in sanskrta (bengalščine). V začetku stoletja je Reiki začel raziskovati Mikao Osui, kije bil teolog in kristjan. Odgovor na to, kako je Jezus
Mahasiva das in Mangali devi dasi
Kristus zdravil bolne, je kar šestnajst let iskal v Indiji. Odgovor je iskal tudi v Vedah. Po vseh teh letih je našel spisek manter pri tibetanskih lamah. Reiki je vidik brezpogojne milosti Krišne v tej dobi Kali, zato moramo biti hvaležni za energijo, ki jo prejemamo. Nekateri impersionalisti so obrnili principe Reikija in se obračajo k kozmični energiji in ne k Bogu. Ta način ni pravi.
Ali lahko Reiki pozdravi vse bolezni?
Z Reikijem ustvarimo višje energetsko stanje čaker pri ljudeh, ki jih tretiramo. Rezultati, ki jih s to tehniko dosežemo niso naši rezultati, ampak rezultati božje energije. Zaradi tega delajo nekateri reikisti zelo veliko napako, ko se identificirajo z rezultati svojih tretmajev. Posledice dobijo karmično. Reiki zdravi večino bolezni. Nekatere lahko le olajšamo, ker morajo ljudje odslužiti svoje karmične dolgove, pred nekaterimi pa ne morejo ubežati in jih morajo odslužiti.
Tekst in foto:
BarbraRenčof
Učenci Reikija z mojstrom.


.^V.VA^VV.V.W^VAV.V.V.V.V.V.V.V.V.?W^^raBWSHWSf^^^ffl?B!W
GOSTINSKO
> PODJETJE RUDAR p.O.
30 trg revolucije 26 TRBOVLJE

V prostorih HOTELA (pizzerija RUDAR)
p67KIh
KI BO ODPRT OB
MEHANSKA GLASBA
SOBOTAM
IN OB

Vljudne vabljeni!
kmetijsko zadrugo
■e izloke, z.o.o.
poslovalnico RGftlR
tel.: 0601/73 524
OBJAVLJA
prosto delovno mesto
PRODAJALCA
v trgovini AGRIA Izlake
Delovno mesto bo objavljeno za določen čas z možnostjo podaljšanja.
Zaposlitev možna tudi za PRIPRAVNIKE.
Prošnje z dokazili o usposobljenosti pošljite na sedež KZ IZLAKE.


DOL PRI HRASTNIKU
Mercator
Splošno trgovsko podjetje Hrastnik, d.o.o. HRASTNIK, TRG FRANCA KOZARJA 1
UGODEN NAKUP SVETIL
NUDIMO:
-	posodo in porcelan po znižanih cenah
-	bela tehnika m gosp. aparati
-	vodovodni material in mat. za ogrevanje
-	elektro material m el. orodje ■ orodje z« vrnčkarje
POSEZONSKO ZNIŽANJE CEN
ZIMSKE
ŠPORTNE
KONFEKCIJE
UGODNI PLAČILNI POGOJI! POPUSTI!
Odpiralni čas 7 30;-19 OO ure, ob sobotah 730- I330 ure
TELEFON: 0601/43 540
od 6.2.-18.2.1995
v blagovnici ETAŽA III
Možen nakup na 6 OBROKOV BREZ OBRESTI.
SE PRIPOROČA IVI STP HRASTNIK
V	okolici Hrastnika vzamem stanovanje v najem. Tel.: 41 - 272 od 19. ure dalje (Klavdija).
V	Zagorju ugodno prodam stanovanje63 m2, skoraj novo. Tel.: 61 - 337.
Parcelo za vikend cca. 800 m2, zazidljivo prodam. Tod Stanislav, Zgornje Izlake 19, Izlake.
Parcelo z lokacijskim dovoljenjem, 1100 m2 naMlinšah prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 75 - 208.
Dam v najem ali prodam opremljeno stanovanje 73 m2 v središču Trbovelj s centralnim ogrevanjem, telefonom, zraven tržnice, bolnišnice, trgovine, avtobusne postaje, primemo tudi za uslužbence iz drugih krajev ali upokojence. Informacije na Zasavcu tel.: 64 - 250.
za brezplačni mali oglas
$ Tekst:
in
O .......
£
m Moj naslov:
GOTOVINA do 1000 DEM takoj !
KRATKOROČNI KREDITI NA PODLAGI GARANCIJE:
čeki, delnice, obveznice, vrednostni papirji zlato, nepremičnine, premičnine, avtomobili, ...
PRODAMO - Trosobno stanovanje v Zasavju
PRODAMO ODDAMO -NAJAMEMO
Staro kmečko hišo - elektrika, parcela 456 m2 za 9.800 DEM primerno za vikend
Hišo v Trbovljah - centralna, vrt, garaža
Enosobno, dvosobno, trosobno stanovanje v Zagorju ali Trbovljah
KUPIMO
PRODAMO
Enosobno in dvosobna stanovanja ter hiše, lokale v Zasavju
ODDAJAMO In NAJEMAMO
IKR
i d.o.o.
poslovalnica Prešernova 2 (nasproti gostišča "KUM")
ZAGORJE
tel.: 0601/61 805, mobitel 0609/617 779
Dam v najem ali prodam poslovni prostor 25 m2 v Trbovljah na Sallauminesu ( odvetniška pisarna, turistična agencija, predstavništvo ipd..) Tel.: 21 - 164.
R 4, letnik 81, registracija do konca leta, prodam. Tori Stanislav, Zgornje Izlake 19, Izlake.
BMVV 318 letnik 79, registriran do septembra prodam. Tel.: 64- 331.
Lada Riva 1300 letnik 88, rdeče barve, 5 vrat, 57.000 km, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 62 - 225.
CTX letnik 89, metal modre barve z ogledalom in kovčkom prodam ali menjam. Tel.: 41 - 971.
Vgradni štedilnik 2+2 Gorenje exclusive (z uro, odlično ohranjen) prodam. Cena 200 DEM. Tel.: 74 -033.
Starejši barvi televizor Gorenje korting v brezhibnem stanju, ekran 71 cm, prodam. Tel.: 23 - 814.
501 hladilnik Gorenje, primeren za vikende prodam. Cena 16.500 SIT Tel.: 26 - 370.
C 64, dva joysticka, disketnik, dve knjigi, 100disketprodamza300DEM.
Tel.: 23 - 312
Osnovno ploščo 386/DX 40 s procesorjem + 4 MB Ram prodam. 23 - 837.
Sinthesizer Yamaha PSR 500 ugodno pordam. Tel.: 61 - 757.
Smuči Elan RC 200 cm in otroški voziček Marela prodam, tel.: 43 -421.
Smuči Elan ORC 45, nove, 188 cm terpalice 145 emprodamzasamo 15.000 SIT. Tel.: 21 -613.
Posteljo brez jogijain nočno omaro, bele barve, popolnoma novo prodam za 200 DEM. Sonja Kmetič, Kolonija 1. maja 27, Trbovlje.
Otroški stolček Bravi, nov, prodam samo za 7.000 SIT. Tel.: 21 - 613.
Ležišče zjogijem (195x90)prodam. Tel.: 22 - 879.
Keramične ploščice za kopalnico (nove), 15 m2 prodam za 15.000 SIT. Tel.: 61 - 185.
Seno. kvalitetno, okrog 600 kg prodam. Tel.: 21 - 613.
Inštruiram nemščino in francoščino, tel.: 73 - 719.
Inštruiram in prevajam v francoščino - materin jezik. Gislaine, Žabjek 5, Trbovlje.
PODJETJE ZA POSLOVNE INFORMACIJSKE SISTEME Ulica 1. junija 36. 61420 TRBOVLJE; tel.: 0601/26 088, fax; 0601/26 288
Objavlja razpis za
PROSTI DELOVNI MESTI
- delovno mesto
TAJNIŠKA
in
KNJIGOVODSKA OPRAVILA
Delo bo sklenjeno za določen čas, zaželjen je vozniški izpit.
- delovno mesto
PROGRAMER
Delo bo sklenjeno za določen čas, zaželjene so izkušnje na področju programiranja v Clipperju. Pogoj je vozniški izpit ter lastni prevoz.
Pisne prijave pošljite na naslov:
ZAPIS d.o.o.,
Ulica 1. junija 36, TRBOVLJE.
Dodatne informacije dobite na telefon 26 088. Prijave sprejemamo osem dni po objavi.

ustanovitve f
3. avgust 1965 L

* 'WS82S
sri \rym?
MMmmm
Rogaška Slatina, Celje, S Velenje, Slovenj Gradec, j Mežica, Kamnik, Domžale, I Kranj, Tržič, Bled, f Ljubljana, Ribnica, Kočevje, Novo mesto, Metlika, Zagreb, Krško...
TRBOVLJE
Telefon |
(0601)21-358 I 26-056 I 26-333 I
Teleffa* "f
(0601)26-228 I |

Radio Trbovlje d.o.i Trg svobode 1 1 a 61420 Trbovlje
Vsebina i
Informacije o deli
acije o delu in življenju ku, Trbovljah, Zagorju in od drugod.
Glasba, izobraževanje, animacije, obvestila, propagandna sporočila, čestitke
j
Dodatne dejavnosti
Organizacija glasbenih in drugih prireditev, ozvočenja, izdelava propagandnih sporočil, snemanja...

Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660
PROGRAMSKI PAKETI:
Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje, ...
RAČUNALNIŠKA OPREMA:
Računalniki, tiskalniki, miške, scanerji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri, ...
RAČUNALNIŠKI TEČAJI:
DOS, VVORDSTAR, OUATRO PRO, VVINDOVVS, DBASE, PARADOX, ...
SOFTVVARE OPREMA:
MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD!
Prodaja slovenskih knjig za nekatere produkte!
^.KTLOHA

INTEGRAL Zagorje d.o.o.
Tel.: 61 018, 64 032, 61 284
'Ammmmmm
jSlili šili® &i!
POČITNICE - zdravilišča
-	morje
-	planine
PRODAJA
VSEH VRST VOZOVNIC
PUSTNI KARNEVAL BENETKE 25.2.1995 PLIBERK Avstrija	20.1.1995
LENTI Madžarska	28.1.1995 ~ sobota
Pokličite ali oglasite se, radi vam bomo svetovali, in se potrudili, da boste z nami zadovoljni.


		1	LUKA NA JUGU NORVEŠKE	BELGIJSKI SLIKAR (JAMES)	LOŠČILO	ŠPORTNICA	IRIDU	AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA (PATRI CIA)	PERUANSK GRM	SLOVESNO USTOLI- ČENJE		SLOVENSKI PISATELJ (ANTON)	AM. FILMSKA IGRALKA GARDNER	IZVLEČEK IZ ČRESLOVINE, STROJILO	DOKAZ ODSOTNOSTI	ČLOVEK IZ ISTEGA KRAJA	FINSKO JEZERO
\		0) GLMESTO FINSKE									TURŠKO LJUDSTVO V RUSIJI						
		STAROGRŠKI PESNIK									AM.PEVEC (FRANKI E)						
											KRAJ NA KRASU OB VIPAVI						
luskina		▼					HRIBOVITA GRŠKA POKRAJINA INŽENIR (OKRAJŠ.)										
JAREM					BOLEHEN ČLOVEK SIMEONOV JUNAK								DESNI PRITOK ZAHODNE MORAVE				
RADIJSKI NOVINAR (MARJAN)								REŽISER KUROSAVA	GURU NANAK			CERKVENI ZBOR	DIRKAČ LAUDA ŽENSKO IME				
VRHUNSKI ŠPORTNIK				VODNA RASTLINA					GORA V ISTRI					REKA V ZAHODNI SRBIJI	ŠVICARSKI REZBAR IN RISAR (JOŠT)	KONIČAST GOTSKI STOLPIČ	AVTOR: KARU DREMEL
				UDAV					KRITIKA, PRESOJA								
PROSTOR- NINSKI METER							PLESNI MOJSTER ŽGANA PIJAČA										GRŠKI PISEC KOMEDU
	i|i'J '1		►								MEDSEBOJNA RAZDALJA MED PREDMETI						
						PREBIVALEC IRSKE					ŽIVINSKA STAJA PO PLANINAH, DOUNA POD JALOVCEM						
		POKLON				CVEBA											
			MESTO V ITALUI	VERDIJEVA opera							BELGIJSKI PEVEC IT.RODU (SALVATO- RE)	HRIB PRI BEOGRADU					
		DENTiST		DEL KNJIGE								RAVNINA					
ZASTANEK								FRANCOSKI PISATELJ (EMILE) ČEPICA					NIKELJ	PERJE PRI REPI MESTO V INDUI			
KONICA					POLJSKI SLIKAR (EUGENI- USZ)				MESTO V J.TURČIJI NORD.GOS-PODARICA MORJA						KOŠČEK SUKANCA	ITALIJA ORGAN VIDA	
KEMIČNI ELEMENT, NEKOVINA					BAJESLOVNI PRVI LETALEC					MESTO V J.FRANCkJI							
					IGOR TORKAR					KONEC POLOTOKA							
FRANCOSKI FILMSKI IGRALEC DELON							SLOVENSKI ŠAH.VELE- mojster (BRUNO)						SLIKAR DEBENJAK				
PREČNI DROG V KOZOLCU							SLOVENSKI PESNIK AŠKERC						SVETA GORA V GRČUI			e	
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke pošljite do 15.2.1995 na naslov:
UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo).
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	nagrada: Kavbojke, Blue Moon jeans
2.	nagrada: Kavbojke, Blue Moon jeans
3.	nagrada: Kavbojke, Blue Moon jeans
Izžrebanci nagradne križanke 3/95
1.	nagrada: Kavbojke, Blue Moon jeans, Ivan Strmljan, Šuštarjeva 12, Trbovlje
2.	nagrada: Kavbojke, Blue Moon jeans,Marija Lazarevski, Vreskovo 24, Trbovlje
3.	nagrada: Kavbojke, Blue Moon jeans, Simona Macarol, Smrtnikova 5, Ljubljana
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija2c,Zagorje,do9.2.1995. Če se po nagrado ne morete oglasiti
osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke 4/95:
TATUM, TORINO, SL, IVOPOGORELIČ, ALKSANDER	VELIKI,
PETRA, Al, AA, EROT, OPAT, KAFRI, TE, SAL, MEDENINA, BIK, TROJANE, KANTON, OKNICA, PORFIR, LAO, AKALAN, LAIK, STROŠEK, MERSIN,	CIRESA,
IVOMAČEK, ELIOT, ASENI, AL, ORKA, LT, ANAM, RA AS, KAD, GUPOK, TR, ANA, RASA.

Usarje:
SALON 1KA, Karičeva 19 Trbovlje
TRGOVINA MOJCA, ttMtieamka f Hrastnik:
STP MERCATOR - blagovnica Litija:
TRGOVINA MOJCA, Jerebova!
JONAS tHA fOU P0d££ kAV&OJKB*

KRIŽANKA za MLADE
OVEN Čas je, darazmislite, kaj vas moti v partnerstvu in kaj si želite spremeniti. Vprašajte se, če ni beg pred temi problemi prav beg pred samim seboj. Št.: 13.
BIK Nekateri problemi v ljubezni se bodo končno razrešili. Pred vami je bolj harmonično obdobje, zato se oborožite s potrpljenjem. Popolnoma se boste podredili službi. Št.: 17.
DVOJČKA Bodite odkriti sami s seboj in se osvobodite dvomov, ki jimpodlegate. Problem morda ni v vaših čustvih, ampak enostavno morate vnesti sprernebe v zvezo s partnerjem. Št.: 25.
RAK Bolj nezadovoljni boste s svojim privatnim življenjem. Nadaljevalo se bo intenzivno obdobje okupiranosti z delom, saj želite zaslužiti več kot doslej. Št.: 22.
LEVPoskušajte se izogniti ljubezenskim prepirom s tolerantnostjo. Bodite pripravljeni sklepati kompromise, saj vam nerazumevanje ne bo pomagalo. Št.: 30.
DEVICA Na trenutke se boste prepustitili nežnosti in strasti in se osvobodili pretirane sramežljivosti. Poskušajte se motivirati za delo ter naredite ustrezne spremembe. Št.: 8.
TEHTNICA Spraševati se boste, kaj pravzaprav pričakujete od partnerja. Nihče, razen vas, vam na to vprašanje ne bo mogel odgovoriti. Ne padajte v depresijo, lotite se problema. Št.: 14.
ŠKORPIJON Včasih ste pretirano čustveni in podlegate partnerjevim izzivom. Ne zapirajte se med štiri stene. Postanite aktivni na področjih, ki vas zanimajo in uspeh bo zagotovljen. Št.: 2.
STRELEC Povsod v družbi boste s svojim šarmom in optimizmom zbujati pozornost. Obstaja verjetnost, da se vam tudi vaša nova simpatija ne bo mogla več upirati. Št.: 10.
KOZOROG Obšla vas bo povsem nevsakdanjaželjaposvobodi in spremembi v partnerstvu. Na delovnem mestu boste ambiciozni in zavestni svojih ciljev. Št.: 37.
VODNAR Ne igrajte se s čustvi drugih, raje premislite, kaj si od partnerstva sploh želite. Poskušati se boste izogniti nesoglasjem v družini. Št.: 27.
RIBI Dobili boste priložnost za novo dolgotrajno zvezo. Nepustite, da bo mnenje okolice vplivalo na vaše odloči tvein čustva. Sami razmislite. Št.: 3.

pmBssmmmB
Kulturne prireditve
RAZSTAVE
Trbovlje - Slikar Vinko Hrovatič razstavlja v prostorih RSH.
Trbovlje - V Batičevem salonu v Revirskem muzeju Trbovlje bo do 18. februatja slikarska razstava del starejših slovenskih slikarjev.
STALNE
RAZSTAVE
Hrastnik: Cesta 1. maja 45: razstavljena stalna galerijska razstava slikarja Vinka Hrovatiča.
Hrastnik: Čar Hrastnik: stalna razstava del akademskega slikarja Jureta Cekute.
Muzejske zbirke Revirskega muzeja Trbovlje
Hrastnik: Cesta 1. maja 40:
Hofbauerjcva zbirka
različnih etnoloških predmetov, od rimskih kamnov, kositerne posode... do uporabnih predmetov iz srede tega stoletja; zbirka NOB - zbirka je spomin na skoraj 400 žrtev vojne, ki jo dopolnjujejo predmeti in fotodokumentarno gradivo iz tega časa.
Trbovlje: Ulica 1. junija
15:
Rudarsko stanovanjc v
koloniji v Trbovljah, ki
govori o načinu življenja tedanje delavske družine. Bivališče je rekonstrukcija stanja po 1. svetovni vojni.
Razstava na Čebinah -urejena je kmečka soba v ostalih dveh prostorih pa je predstavljeno obdobje med obema vojnama.
Razstava v Batičevem salonu (v Revirskem muzeju) - Celo leto je na ogled kiparska zbirka akademskega kiparja Stojana Batiča.
Zagorje: Cesta9. avgusta
1:
Zagorje v času II. svetovne vojne - zbirka predstavlja čas 2. svetovne vojne v Zagotju.
KONCERTI
Trbovlje - V Domu upokojencev Franc Salamon v Trbovljah bo v četrtek, 9.2. koncert Moškega pevskega zbora DU Trbovlje.
Trbovlje - V petek, 10.2. ob 19. uri bo v Domu Svoboda Dobrna, prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. V programu klubskega večera bo literarni del, razpravno stanju kulture in koncert ansambla Jantar.
LITERARNI
VEČERI
Trbovlje - V Glasbeni šoli
Trbovlje, bo v sredo, 15.2. glasbeno - literarni večer z Melito Osojnik in Nežo Maurer, za Gimnazijo in Ekonomsko šolo.
GLEDALIŠČE
Trbovlje- VDDTrbovlje bo v ponedeljek, 13.2. ob 10.30 in 13. uri tretja predstava osnovnošolskega abonmaja "A" od 1. do 4. razreda. SMG bo uprizorilo igro Klovni.
Trbovlje - V DD Trbo vije bo v torek, 14.2. ob 19.30 uri četrta predstava za večerni gledališki abonma z igro Pridi gola na večerjo, v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega.
Zagorje - V DD Zagorje bo 13.2. ob 19.30 uri gledališki abonma. Nastopil bo SLG Celjezigro Detektiv Megla.
Športne prireditve
ROKOMET
Trbovlje - Dvorana OŠ Trbovlje, 11.2. ob 19. uri: Rudis Rudar - Kodeljevo.
KOŠARKA
Litija - Športna dvorana, 11.2. ob 19. uri: Iskra Litus-Smelt Olimpija ml.

DEŽURSTVA
Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih: Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855).
Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. -19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7.-13. ure, v Litiji od 7. - 19. ure. Informacije dobite na zgoraj na-
vedenih telefonskih številkah.
Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110)
Veterinarska služba za
Zagorje, Trbovlje, Hrastnik je na Izlakah, od 10. do 16. februarjaje dežurni veterinar Iztok Soban, dr. vet. med. Tel.: 74 - 123.
Elcktro služba: Dežurna elektro služba poteka dopoldne in popoldne do 22. ure v elektro centru v Trbovljah na tel. št. 21-134 in na elektro upravi v
Ljubljani, kjer je stalna dežurna služba na tel.: 061/329-290.
Petrol: Hrastnik, Izlake: sobota od 7. do 13. ure, nedelja in prazniki zaprto, Trbovlje: sobota od 6. do 20. ure, nedelja in prazniki pa od 7. do 13. ure, Zagorje: sobota, nedelja in prazniki od 7. do 13. ure, Litija: vse dni od 7. do 20. ure, Radeče: sobota od 7. do 16. ure, nedelja od 7. do 13. ure.
V----- J
[P (R (D (Jjj) B & 6H
KINODVORANA HRASTNIK
...	« Uri, sre. in čet. ob 17. uri.
9- - H>- VIKEND PRI l5 . 16 KAl.ll OR-
BERNfJEM 2 (ant.
^ t(\r nK 17 m Kum,), ior, or> 11. m
Aumsvu i*.	čet.
ob 17. ufL	rj Avegi nfyui
akc.,. pet. ob 19. uri. 9,- 12. SAM Z OČE-
""is. - 17. KRATKE £.. ..
ZGODBE (ant Urama,. 9. - 19. HALL.'ATO
....S:...
“J?	~~
1.	-1. gKDM - Pop Design (3)
2.	- 2. IMEJMO SE RADI - I.Hudnik & I.VrSkovnik (4)
3.	- /. SLOVENEC JE FACA - J.Skubic A Slapovi (1)
4.	- 5. SKRITE ŽELJE ■ Zvazde (5)
5.	-4. BELA SNEŽINKA -Veter (2)
1.	-1. NETRAŽI UUBAV-E.T. (3)
2.	- 5. STAV ANOTHER DAV - East 17 (2)
3.	-3. SUPER GUI - Mo-Do (5)
4.	- 2. AN ANGEL - Kelly Family (4)
5.	-/. TEARS IN THE RAIN - Jennifer Rush (1)
, 8 Glasuje 1*1 zal
'1_______________
1 s
Moj naslovi
I '______________________________________________________________
, Glasovanje po dopisnicah na naslov: Rado "nbovte, Trg svobode 11a, 61420 Trbovlje I do torka v tekočem te*u Na sporedu cbponedefdh od 1200 do 12.45.

VICI ZA V VICE
lUt,. 183J
12.00	SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŽEBLJIČKI. 21.15 FILM TEDNA, 23.00 SATELITSKI PROGRAM
09.00	KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŠPORTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
09.00	KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA (VODI KARMEN Š. RAJEVEC), 21.15 SATELITSKI PROGRAM
09.00	KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 FILM TEDNA (PONOVITEV), 22.00 SATELITSKI PROGRAM
09.00	KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 REZERVIRANO: ZELENA DOLINA (VODI DUŠANKA ŠPILAR) ali IZZIVI ŽIVLJENJA (VODI BARBRA RENČOF) ali SNOOPV LIVE (VODI DEAN HOLC)ali DANN Y PREROKUJE (VODI DANIJEL ŠMID-DANNV), 21.15 SATELITSKI PROGRAM
ATV SIGNAL LITIJA
‘
20.00	VIDEO BOOM 40- ZABAVNOGLASBENA ODDAJA ZLTV SLOVENIJE, TEDNIKA KAJ IN ANTENE
20.00	INFORMATIVNA ODDAJA, 20.30 PONOVITEV VIDEO BOOM 40
10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER
»«***•
10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER
'
13.00 KORISTNE INFORMACIJE, 16.00 MLADINSKI PROGRAM.17.00 SATELITSKI PROGRAM
I
20.00	ATV ŠPORT - ŠPORTNA ODDAJA LITIJSKEGA ŠPORTA IN ŠPORTNIKOV, ENKRAT MESEČNO KON-TAKTNAODDAJAZGOSTI IN ODPRTO TEL. LINIJO, 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA -PONOVITEV PETKOVIH INFORMACIJ Z DOPOLNITVAMI
TOREK 14.2.1995
20.00	IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE, 21.30 PONOVITEV ATVŠPORT _______
20.00	IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE
ETV ZAGORJE
20.15	PETEK NA ETV
9.00	PONOVITEV PETKOVE ODDAJE, 10.30 PONOVITEV: ODDAJA OB KULTURNEM PRAZNIKU
lili!
20.15	SREDA NA ETV
ETV IZLAKE
@111*
20.15	ODDAJA OB KULTURNEM PRAZNIKU
" ""
18.00	PETEK NA ETV
NEDELJA 12.Ž.199S
11.00	PONOVITEV PETKOVE ODDAJE, 12.30 PONOVITEV : ODDAJA OB KULTURNEM PRAZNIKU
RADIO TRBOVLJE

6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00-14.00 PROGRAM MAJ, 1430 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,
16.00	INFORMATIVNI PROGRAM, 17.00 MLADINSKI
VAL 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
8.00	-14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30 ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,
16.00	INFORMACIJE IN POVABILA, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 SLOVO
8.00	- 9.00 DOBRO JUTRO,
9.00	IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00 Z VAMI SO..., 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 12.00 SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA,
13.00	ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 SLOVO
rurttuctJt*
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 -14.00 PROGRAM MAJ, 1430 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,
16.00	INFORMATIVNI PROGRAM, 16.450BVESTILA EPP,
17.00	CICIVRTILJAK, 18.00 ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
HJHtK H.Z.lSto
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 -14.00 PROGRAM MAJ , 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,
16.00	INFORMATIVNI PROGRAM,16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00ŠPORT, 18.45 POROČILA,
19.00	SLOVO
6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 -14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA,19.00SLOVO
' *
6.00	-8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 -14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,
16.00	INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP. 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45 POROČI LA, 19.00 SLOVO
Sposojeno iz BBS
V porodnišnici
Janezek sprašuje mamico o bratcu: "Mama, saj sploh nima las!" Mati: "Vem, Janezek, vem." Janezek: "Ampak mama, saj niti zob nima!" Mati: "Seveda jih nima." Janezek: "Mama, a si prepričana, da ti niso dali rabljenega?"
Vici
Po cesti gre možakar in se na ves glas smeji. Sreča ga prijatelj in ga vpraša: "Zakaj se pa tako smejiš?" Možakar odvrne: "Veš, imam navado, da sam sebi pravim vice in sem si povedal enega, ki ga še nisem slišal."
Krt
Nono ima njivo. Pa se pojavi krt. Krt rovari, rovari, njiva pa polna lukenj in kupčkov zemlje. Nonotu gredo tisti trije lasje pokonci, pa pokliče vnuka: "Ulovi krta, pa dobiš lepo nagrado." Vnuček: "V redu." Vnuk gre lovit krta. Ni ga cel dan, zvečer pa le pride. Nono ga vpraša: "No, si ga ujel?" Vnuček: "Sem." "In kaj si mu naredil?" "Uf!" "A si ga zadavil?" "Hujše." "A si ga zažgal?" "Hujše." "A si mu glavo utrgal?" "Še hujše." "A si ga odrl?" "Še hujše kot to." "A si mu noge polomil?" "Veliko huje." "Pa kaj si mu naredil, zaboga?" "Živega sem zakopal."
Policajska
Kako policaji odpirajo sardine? "Odprite, policija."
Godovi
9. februar: Apolonija;
10. februar: Vilko, Sholastika;
11.	februar: Marija;
12.	februar: Evlalija;
13. februar: Hermenilda, Katarina;
14. februar: Valentin; Zdravko;
15. februar: Klavdij, Favstin.
^
r------------------------------a
jafM -Z 'MURitfi
2I°d n 'Mučiln
■JCUJ+CII1 j
I 'Z ImN+ Lha :tU0|qojd pjSAoqes
NVdl ‘VNV I | ‘HtiIH ‘1VPI ‘dHCJNVSMHHV ‘NO |
I ‘IVI ‘dD ‘HIV A ‘AH '1HNON ‘VMV1 |
, ‘NINlSfVN ‘DHTVSIM9 ‘VNLLOdH ' ‘13INVZ mpc[ui ez B?juBZU5i
I
V.____________________________J
Trboveljčanka A.P. nam je poslala prijazno pismo, v katerem nas sprašuje, če vemo, s čim se ukvarja bivša trboveljska občinska komisija za volitve in imenovanja na čelu z g. Ahacem. Sprašuje še, če je verjeti govoricam, daje imela prste vmes pri zadnjem povišanju poslanskih plač.
Ker je bilo pismo naslovljeno na spoštovanega Rdečega Revirja, smo ga zaprosili za odgovor. Tega, spoštovana A.P., tudi objavljamo, čeprav, po pravici povedano, dvomimo, da je to sploh odgovor.
Redakcija jetrnic
		
OMOC&
V	znani zasavski skupini Luzersi, ki jo vodi Miran Jerič in smo jo pred kratkim predstavili tudi na naši strani, je
prišlo do prvih nesoglasij. Del skupine se namesto s svojim poslanstvom ukvarja s preučevanjem resnosti izjave znanega Vitomirja Grosa, da bodo župani kolektivno odstopili.
Potem, ko Zasavci nekako ne pridemo več do ministrskih stolčkov (odžagali so nam že Siršeta, Jazbinška in Puharjevo), prevzemamo oblast pri zadnjih vratih. V vrste državnih sekretarjev je zdaj vstopil Vlado Dimovski, ki ga na Zagorje veže kup stvari; tudi življcnska sopotnica.
V	sekretarske vrste pa bi lahko vstopil tudi prvi zasavski _ gostinec Drago Butja, saj se obeta menjava tudi v pisarni sekretarja za turizem. Buc že dlje časa redno trenira vzpenjanje, saj nobeno nedeljo ne pozabi na pešačenje na Cemšeniško planino.
Prva litijska knjižničarka Joža Ocepek bo začela pisati obsežno literarno delo; zanimivo gradivo za prihodnje bestsellerje bo nabirala kar na sejah občinskega sveta. Prvi del bo naslovila z Enotedenska županja.
Simpatizerjem znanega trboveljskega politika Franca Cestnika sporočamo dobro vest. Kavboj ni med osumljenimi streljanja v prometne znake med Litijo in Zagorjem. On bi z dobrim ducatom strelov podrl več kot štiri znake.
	

Zgodilo se je

Misterij M A.
Govorice, kot dobro vemo, nikoli niso povsem iz trte izvite. In tako je tudi tokrat. Ključ do rešitve tega misterija je, kot že tolikokrat, v imenih glavnih igralcev. Ključ pa je Tone A.
Tone A. kot Ahac je bil eden vodilnih poslancev prejšnjega sklica trboveljskega parlamenta in eden bolj vidnih trboveljskih politikov; bilje predsednik kadrovske komisije. Tone A. kot Anderlič pa je eden najbolj vidnih poslancev še veljavnega slovenskega parlamenta in eden bolj vidnih slovenskih politikov; je predsednik kadrovske komisije.
Tone A. kot Anderlič vodi komisijo, kjer so izoblikovali predlog o povišanju poslanskih plač. Ni nepomembno, da je bil čas oblikovanja proračuna in iskanja socialnega miru, in da je stvar kasneje padla v vodo. Je pa nepomembno, da so povišanje najbolj napadali predstavniki strank, ki so pred tem na komisiji povišanje požegnali.
Tone A. kot Ahac je v prejšnjem trboveljskem parlamentu predlagal, da bi bili poslanci nagrajevani s sejnino. Ni nepomembno, daje to storil v času, ko je bila občinska blagajna povsem prazna, in da je stvar padla v vodo. Je pa nepomembno, da bi se s sejninami poslanci nagradili za denarni krah občine.
Toliko o podobnostih; v nadaljevanju pa o vpetosti obeh v zasavski in slovenski prostor. Tone A. kot Ahac je predvsem zasavski politik, ki pa se zadnje čase, predvsem v pismih bralcev, predstavlja kot neumorni komentator političnih in vseh ostalih dogajanj na Slovenskem.
Tone A. kot Anderlič je predvsem slovenski politik, ki pa ohranja redne in dobre stike z Zasavjem. Bil je tudi predsednik parlamentarne komisije za preiskavo morebitnih nepravilnosti pri delu nekaterih občinskih vlad
-	tudi trboveljske.
Tone A. je človek, ki včasih za sabo zabriše sledi. Tako je Tone A. kot Ahac ne dolgo tega brez velikega rompompoma preselil svojo stranko na nov naslov.Toneta A. kot Anderliča boste velikokrat konec tedna zaman iskali na običajnih telefonskih številkah; našli pa ga boste
-	kje drugje kot v Zasavju - v zagorskem Zas-tenu.
Še marsikatero bi bilo moč reči o fenomenu Tone A., ki uspešno razpreda svoje mreže v smeri Zasavje - Slovenija in obratno, a prostor tega ne dovoljuje. Zato le še omemba duhovnega očeta tega misterija, kije, logično, tudi iz naših logov. Gre za Toneta A. kot Aškerca, kije že v prejšnjem stoletju zapisal in v Polnočno potnico skril njihov moto:
Oh, meni mudi se; še predno zdani se, mi daleč je priti nocoj!
In to je to.


Rdeči Revir
Skrbimo za nevarnosti, ki lahko doletijo vaš dom, in za nezgode, ki se lahko pripetijo vam ali vašim bližnjim. Družinsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav zavaruje vaš dom pred različnimi dogodki: naravnimi nesrečami, vremenskimi ujmami, požari in vlomi, hkrati pa ublaži tudi posledice nezgod, ki lahko doletijo vas ali vaše bližnje, saj združuje kritja, kijih ponujajostanovanjsko in nezgodno zavarovanje ter druga zavarovanja, kijih izberete po lastni presoji.
DRUŽINSKO ZAVAROVANJE
^zavarovalnica triglav
Celje - skladišče
/0 Banka Zasavj6/1995
Trbovlje
5000002442,5
Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje
COBISS e
Bančni avtomati LB
je postal že pravi prijatelj imetnikov tekočih računov.
Kmalu
bo Banka Zasavje d.d. Trbovlje postavila
še dva nova
in sicer
na Izlakah
in še enega
v Trbovljah.
LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi.
ZASAVC, Costa 20. julija 2c. Zagorje ob Savi
tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64
dam časopis ZASAVC
| Ime in priimek
Datum rojstva
............... poštna št. . .
............... telefon......
............... podpis
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
datum
sproti,: trimesečno, -polletno (ustrezno obkroži)