Stran 97.
Novice.
—    Osebna vest. Nadlogar šneperske grajščine na Mašunu g. Etbin H. Schollmayer je dobil viteški križec meklenburg-šverinskega reda „Grreifenorden",
—   Iz deželnega šolskega sveta. V zadnji seji je predsednik najprej pozdravil novega Člana, vodjo dr. Jos. Lesarja in se v toplih besedah spominjal delovanja prosta, dr. Klofut ar j a, ki je bil dolgo let član te korporacije. Imenovana sta bila: gosp. L. Stiasnv v Eadovljici nad-učiteljem v Zagorju, gosp. J. Kiferle v Podbrezjah nad-učiteljem v Cerkljah pri Krškem. Premeščen je naducitelj gosp. S, Punču h iz Tomišlja v Šmarje. Definitivni so postali: A Jenko v Nevljah, St. Legat pri Sv. Gregorju, Fran Cinka v Mavčičah, Grabr. Cidrih v Ljubljani, Gizela Tavčar v Št Jerneju, J. Demšar v Črnomlju, Marija Kratnar v Vodicah, Ernestina Janusch na Studencu in Angela B a u d e k v Dragatušu. Premeščeni so i Grabr. T s c h u r n
iz Kočevja v Ljubljano, Karolina Klemenčič iz Škocijana v Mirnopeč, H. Paternoster iz Radomelj v Šmartno pri Kranju in Marija Praprotnik iz Krke v Veliko Dolino. Vpokojena sta Karol Dermelj, naducitelj v Cerknici in Fr. Muhič, učitelj v Št Jerneju. Jednorazrednica v Dvoru pri Žužemberku postane dvorazrednica.
—   Potrjen deželni zakon. Cesar je potrdil od dež. zbora kranjskega sklenjeni zakon, s katerim se ustanovi nova občina Bukovje v postoj inskem političnem okraju.
—   Ljubljanske občinske volitve. Imenik volilcev za letošnje dopolnilne volitve v ljubljanski občinski svet je razgrnjen na magistratu vsakomur na vpogled in sicer do 14. marca
—   Našim kiparjem! Ljubljana ima zadnji čas — pozno sicer, pa vender vsaj zdaj! — pokazati svetu že par spomenikov naših slavnih mož. V prihodnjih letih postavilo se jih bo menda vsaj še par. Ali kar imajo tujci že dolgo pred nami, mi nimamo, pa tudi živemu krstu ne pride na misel, da bi sprožil misel za to lepo in koristno idejo ? Naših slavnih mož ne zmoremo drugod kot na slikah, mesto da bi naše sobe krasili njih doprsni kipi! In koliko stotin narodnih družin je doma in izven Kranjske, ki bi radi s temi kipi okrasili svoje sobe! Bleiweis, Jurčič, Vodnik, zdaj Prešeren. — pozneje še drugi — imeli bodo svoje ulite in izklesane kipe. Slovenci jih še nimamo, s katerimi bi stanovanje dičili. Ali bi se ne mogel dobiti slovenski kipar, ki bi nam te naše velmože upodobil? In — ali bi te stvari ne mogel v tek spraviti odbor za Prešernov spomenik ali pa naše „umetniško društvo"? Ti kipi bi nesli dotičnemu kiparju obilo stotin dobička! Torej: izvršite to idejo vi narodni kiparji!
—   Javen shod bo v nedeljo v Katoliškem domu. O delovanju državnega zbora bo govoril poslanec dr. Šusteršič.
—   Novo posojilnico so ustanovili v Strugah v Kočevskem  okraju.
—   Vinarska zadruga se je te dni ustanovila v Novem mestu. Obširnejše poročilo priobčimo prihodnjič.
—   Kreditverein kranjske hranilnice ima plačati toliko dohodarine, da bi v petih letih pošel ves njegov rezervni fond   če pritožbe ne bodo pomagale, se društvo raziđe.
—   Idrijska deputacija   na   Dunaju.   Dne 1. marca
se je deputacija mesta Idrija, v kateri so bili župan Lapajne, obč. svetnik Šepetavec iu šolski ravnatelj Novak, pod vodstvom drž. poslanca Ferjančiča in dež poslanca dr. Majarona poklonila poljedelskemu minis ru Giovanelliju in nauČnemu ministru Hartlu. Deputacija je poljedelskemu ministru in zlasti referentu tega ministrstva razložila vsa vprašanja, ki se nanašajo na blagor idrijskih delavcev, zlasti vprašanje o zvišanju delavskih mezd in o pomankanju stanovanj Deputacija je dobila zagotovilo, da se bodo vse zadeve še tekom letošnjega leta temeljito popravile, oziroma izvršile. Oba ministra sta tudi obljubila najboljšo podporo akciji idrijskega mesta za ustanovitev realke, tako da se prvi razred realke še letos otvori.
—   Senzacijonelno aretiranje v Ljubljani. V soboto je bil ljubljanski stavbenik dr. Fran Faleschini proti kateremu teče kazenska preiskava poklican na dež. sodišče in pridržan v zaporu, a še tisti dan izpuščen proti položitvi kavcije v znesku 20.000 kron. Dan poprej je bil v Grorici aretiran bivši učitelj Sever, ki je glavna priča v tej Faleschi-nijevi zadevi.
—   Jugoslovanska delegacija. Vse upanje, da se vsi slovenski in hrvatski poslanci na Dunaju združijo v jeden klub je splavala po vodi. Ta srčna želja vseh resničnih rodoljubov se ni izpolnila. „Slovanski centrum" je odklonil ponovljeno ponudbo, naj se ustanovi skupen klub. Žalostno!
—   Električna razsvetljava se napravi še letos f Eadečah pri Zidanem mostu.
Stran 98.
—   Slovenski industrijalec odlikovan. Izdelki paromlina gosp. Petra Majdiča v Celju so bili odlikovani na pariški svetovni razstavi z najvišjim odlikovanjem.
—   Slovenske kramarice v Celju so bile nemškim mogotcem tako Da potu, da je občinski svet prepovedal vse kramarije po hišnih vežah.
—   Slovenskih ulog noće sprejemati celjski mestni urad, in občinski svet celjski je to odobril
—   Pri občinskih volitvah v Sinčivasi na Koroškem so v dveh razredih zmagali nemškutarji, Slovenstvo na Koroškem nazaduje tako, da je res žalostno.
—   Petdesetletnico svojega obstanka je preteklo nedeljo na slovesen način praznovala celovška višja gimnazija.
—    V Beljaku zgrade protestantovsko cerkov, kar kaže, da je tudi tu gibanje „Proč od Kima" našlo mnogo odmeva. Žalostno!
—   Deželni šolski nadzornik za Primorsko Anton Klodič vitez Sabladoski je vložil prošnjo za umirovljenje.
—   Slovensko trgovstvo v Trstu. Lani v Trstu ustanovljeno „Trgovsko izobraževalno, društvo" otvori sedaj svojo trgovsko šolo. To je lep napredek, ki ga pozdravljamo z veseljem.
—   Radi motenja vere je bil te dni obsojen v Trstu znani lahonski agitalor odpadnik dr. Krstić na 40 kron globe.
—   Umrli. Umrl je v Haasbergu pri Planini inspektor kneza Windischgraetza gosp. Fr. Reismuller. — Umrl je v Ljubljani posestnik in trgovec Fr.  P eter ca st.
—  Smrt pred sodiščem. V Mariboru se je 27. m. m. vršiia obravnava proti bivšemu uradnemu slugi Jakobu Pin-tarju iz Kranja. Obtoženca je mej obravnavo zadela &rčna kap in naredila konec njegovemu življenju.
—   Zaradi detomora so prijeli te dni 231etno deklo Cecilijo Viček iz Kamene, ki je služila v Trebnjem.
—   Požar v Mekinah. Dne 25, februvarja je gorelo v Mekinah pri Kamniku. Zgorele so tri hiše. Škode je 2000 K. Zažgal je 41eten fantič, ko se je igral z žveplenkami,
—   Poskusen samomor. V Ljubljani se je 171etni črevljarski pomočnik Janez Šetina vrgel pod železniški vlak, ki je fanta vlekel kacih 100 metrov daleč s seboj. Šetina je bil sicer močno poškodovan, a Šel je vender sam s policajem na magistrat, kjer so ga obvezali in prepeljali v bolnico.
—   Dobro se jim godi. Kakor poročajo nekateri časniki se je na Dunaju osnoval klub ločenih soprog. Na prvem mestu so poprijele za besedo ženske, ki nosijo ime moža Slovana in sicer gospe Sedlaček in Ana Patek. Tudi predsednica društva, Marjeta Huber je izvršila svoje delo. V svojih govorih so posebno povdarjale, da se ločenim soprogam godi krivica, ker jih svet ne mara in jih zmiraj slabo sodi; posebno pa se jim slabo godi, ker morajo stradati in večkrat nimajo niti potrebnega za življenje. Ena teh je povdarjala, da ločene soproge tudi postava ne brani, ker večji del ne dobi po postavi določeni tretji del soprogovega prihodka, a v največ slučajih ne zadostuje tretji del prihodkov za življenje. Pač pametna ženska, ki zahteva, naj soprog dela tudi poslej, ko ga zapusti, kakor živina in naj bi s tretjim delom svojih prihodkov omogočil njej dobro življenje.
—   Sienkiewiczevo slavlje v Varšavi. Vsa Poljska je slavila — kakor so poročali že listi — ta mesec tridesetletnico pisateljevanja najslavnejšega zdaj živečega poljskega pesnika Henrika Sienkiewicza. V Varšavi so pričele slavnosti z impozantno službo božjo v tamošnji katedrali, katero je daroval ob ogromni azistenci sam škof Euszkiewicz, ki je bil predsednik slavnostnega odbora. Opoldne pa je bila v mestni hiši velika svečanost.    Ogromna dvorana je bila polna častnih
gostov. Svečanost je otvoril pevski zbor „Lutnije" s posebno kantato Ko je vstopil v dvorano slavljenec Sienkiewicz, zagr-melo mu je iz sto grl najodličnejših Poljakov navdušen pozdrav. Na to je izročil slavljencu škof Euszkiewicz v imenu dežele poklonitbeno pismo, s katerim mu poklanjajo rojaki krasno posestjvo Oblegorek, ki je vredno eden milijon rubljev. Sienkiewicz se je zahvalil na tem dokazu ljubezni in spoštovanja svojih rojakov v dolgem, iskrenem govoru. Potem je defiliralo mimo njega 28 deputacij poljskih znanstvenih, literarnih in patrijotičnih društev pod vodstvom predsednika krakovske znanstvene akademije, grofa Stanislava Tarnowskegar katere deputacije so molče pozdravljale slavljenca in jednako od nje. — O tej priliki je Sienkiewicz dobil od vseh krajev Poljske neštevilo daril, častitk itd., med drugimi tudi pisalno pero iz brilanta v vrednosti 20.000 rubljev. Tako slavijo Slovani svoje pesnike in pisatelje.
—   Največja mesta na svetu so: London s šest in pol milijona prebivalcev, Novi Jork z Brusklinom s štiri mil., Pariz z tri in pol milijona, Berolin z dva milijona, Kanton z 1,800.000, Dunaj z 1,750.000 in Peking z jeden in pol milijona prebivalcev; tem sledi še kakih deset drugih mest, ki imajo več kot jeden milijon prebivalcev.
—   Na Portugalskem, v sosednji deželi Španije, se je tudi pojavil odpor ljudstva proti jezuitom. Iz Oporta poročajo, da delavci so demonstrovali proti jezuitom, kamenjali palačo Jose Pesbana, okamenjali pa so tudi neki katoliški dom.
—   Kako narašča denar? Mnogo časa je imel urednik nekega nemškega lista, ki je izračunal, kako bi narastel jeden nemški pfenig, ako bi se ga ob rojstvu Kristusovem 4odstotno naložilo. Dne 25. decembra 1900 bi iz jednega pfeniga postala ogromna svota 388408290406793712414659433839» mark in 4 ptenigov. S to svoto bi se:
2555317700044695476412krat pokril izdatek (152 mil. mark) za nemško ekspedicijo v Kino.
—   Miš za 6oo frankov. Vsako leto je v „Mpuse de Fancier's Club-u" v Londonu natečaj — miši. Lastniki najlepših misij dobe medalije in nagrade. Do sedaj je obvladala rekord neka holandska miš ter je bila pri natečaju 1. 1900 prodana za 175 frankov, letos jo je pa premagala neka miš, ki ima rudečo in črno dlako. To miš je za 600 frankov kupil nek „ljubitelj miši" iz Manchestra.
—   Kralj Edvard — na smrt bolan. — Sedaj, ko je angleški kralj Edvard gost nemškega cesarja, prinašajo-nemški listi naslednje poročilo: Žalostna usoda kralja Edvarda je, da bode moral umreti vsled raka. Kralj Edvard ima bolezen slično oni nemškega cesarja Friderika. Kralj ima raka v goltancu, in sicer v jabolku. Zdravnik dr. Feliks Semon vedno opravlja pri kralju zdravniško službo in preskrbuje -potrebno izpiranje. Dr Semon nima nobenega upanja v ozdravljenje kralja. Dr. Semon ne smatra za izključeno, da preidejo-Se leta, predno pride do katastrofe Da londonski listi o tem ničesar ne pišejo, so vzrok oziri na kralja, ki vedno čita časopise. Prvi je prinesel to vest „Ew. Newsu, in ker dr. Semon tega poročila ni popravil, je splošno mnenje, da je na tej vesti precej resnice.
—    Nemci za kitajsko ekspedicijo. — Nemška vlada je predložila federativnemu svetu predlog za dovoljenje 120,682 000 mark kredita za kitajsko ekspedicijo. Od teh se uporabi 100,200.000 za vojsko in 17,500.000 za mornarico. Hohenzollernci se ponašajo, da so „vedni množitelji države", ali narod nemški mora drago plačevati to slavo.
—   Beg kitajskih dostojanstvenikov. Londonskemu „Standardu" se brzojavlja iz Shanghaja: Verodostojne vesti iz Siganfu javljajo, da je nekaj obsojenih kitajskih dostojanstvenikov že — ušlo. Princa Tuan in Čwang, kakor tudi vitez Lan in general Tungfusiang so mirovne pogoje kvitirali z. — begom proti mestu Ninghsia, ki je oddaljen 300 milj od Siganfu.
—   Verdi in lajne. Nekoč je Verdi stanoval v poletnem času v Martecatinu. Obišče ga prijatelj, ki je ves iznenađen, da Verdi prebiva v jedni sobi, ki mu je spalnica, obednica in delalnica. Verdi mu to pojasni, rekoč: „Imam še dve sobi, a tam je nekaj, kar sem za letos vzel v najem". In ko odpre vrata vidi prijatelj dve veliki sobi, v njih pa lajno poleg lajne. Verdi pa nadaljuje: „Ko sem prišel semkaj prihajali so lajnarji drug za drugim ter poskušali od jutra do večera arije iz mojih oper „Traviata", „Aidau in drugih. Meni je to bilo tako zoprno, da sem vse lajne od njih najel — in stane me le 1500 frankov. Tako imam mir, nihče me več ne jezi".
—   Lakota v Italiji. Leta 1896. so se vršili po gorenji Italiji velikanski nemiri, katere je provzročila beda in lakota. Te dni pa so se pojavili taki nemiri nakrat v Apuliji. 175 kmetov je delalo na njivah milijonarja Depaudija. Zvečer so šli skupno k posestniku zemlje ter zahtevali hrupno 75 cen-tezimov plače na dan. Ko je policija zaprla več razgrajačev in jih odvedla na magistrat, je 2000 lačnih revežev naskočilo municipij, razbilo in požgalo vse ter oprostilo aretirance Nato je dospelo vojaštvo. Ljudstvo je ostalo navidezno mirno, a vre silno. Tudi v albanskih gorah, v Marinu in Labanu vlada velika beda. Županstva dajejo brezposelnim osebam po 25 <3entezimov na dan. Italijanski kralj je odredil 100.000 fr. iz lastne blagajne v podpjro stradajoČim ter ministru za notranje zadeve naročil, da kakor hitro mogoče odredi podpore za kraje, kjer je beda velika.
—   Plača poslancev. Anglija in Nemčija ne plačujete poslancem nikakih plač. V Nemčiji pa uvedo menda tudi plače. V avsfrijski zbornici dobivajo poslanci na dan 20 K, v češkem deželnem zboru 10 K, v ogrskem parlamentu imajo poslanci 6000 K na leto, v Franciji 9000 K in prosto vožnjo na železnici, v Ameriki pa 25.000 K na leto. V Italiji dobe le prosto vožnjo. V Nemčiji se je te dni stavil predlog, naj dobe parlamentovi poslanci prosto vožnjo po železnicah in 20 mark plače na dan. Predlog še ni sprejet, ker se je izročil šele odseku.
—   Štrajk v Marzelju. Francoska zveza delavcev je odločila štrajk za vse delavce v luki Marzelju na Francoskem. Vsi parniki, osobito oni iz bližnjih francoskih naselbin Korzike in Alžira morajo čakati s svojim tovorom, sestoječim večinoma iz živil, katera se bodo gotovo pokvarila, ker ni delavcev, da bi tovore parnikov izkrcali in dalje odpravili. Do sedaj štrajka okoli 5000 delavcev, katerim se hočejo pridružiti tudi kurjači na parnikih in železnicah. Parniki, kateri so namenjeni za Marzelj, peljejo zdaj svoje tovore v Gre-dovo in druge bližnje luke.
—   Nesreča na morju. Na obali Škotske sta trčila skupaj parnika Nelly in Opal. Poslednji je prvega s tako silo sunil, da ga je kar razklal. Parnik Nelly se je precej potopil a ker so gorenji deli ostali izven vode, se je moštvo v sili teh jamborov oprijelo ter vztrajalo dokler bi prišla pomoč. Morski valovi in hud mraz pa so ponesrečence tako napadali, da je zdaj enemu, zdaj drugemu zmanjkalo moči in so drug za drugim popadali v valove. Tako so se potopili vsi razun nečega Smvdta, kateri je 9 ur vztrajal na mrazu, dokler ga ni koneČno pobral parnik „Nord Demet". Zares je ta človek mnogo prestal, gledajoč svoje tovariše jednega za drugim padati v valove in utoniti v globočini.
—   Bolnišnica za ptiče. V Londonu se nahaja več neverjetnih stvari, ali med najčudnejše spada gotovo bolnišnica za ptiče. Dr. Wall je osnoval bolnišnico za ptiče, ki ima več zgradb in v vsaki zgradbi več soban. V jedni zgradbi je dvorana za posvetovanja in prostori za upravo bolnišnice, nato lekarna in delalnica, v kateri se popravljajo krila, noge in diugi pohabljeni tičji udi, med tem ko so ptiči z razbitimi
udi postavljeni v natezanje izdelane naprave, v katerih se seveda ne morejo gibati, ker bi se zopet polomilo, kar se popravi. Ako slučajno vsled operacije nastopi vročica (febre) in ptič noče ali ne more hrane povžiti, se ga umeteljno hrani in krepi, da ne pogine glaiu V drugi zgradbi pa so urejena stanovanja posameznih bolnih ptičev v katerih se sprejemajo poseti zdravnika in lastnikov. Ta zgradba je ves dan polna; lastniki ptičev, ponajveč gospe in gospice, prihajajo namreč povpraševat o stanju svojih bolnikov. Ko pa ozdrave, jih vzamejo lastniki seboj ter seveda obilo nadarijo dr. Walla. Največ posla pa da dr. Wallu dopisovanje, ker namreč dobiva vsak dan tisoče pisem in poročil, na katera mora najtočneje odgovarjati, da svoje klijente na njih vprašanja zadovolji. Ima tudi dovelj posla s tem, da mora skoro vsako mrtvo živalico razparati in pregledati, da ustanovi, katere bolezni je umrl, da potem natančno obvesti odnosnega lastnika ptiča. Res praktična misel, katera dr. Wallu gotovo dobro nese.
—   Velikanskov vročino imajo sedaj v Kairu. Zagrebški kanonik Blaž Svinderma je sporočil, da vlada na jugu, v Jeruzalemu in v Kairu, kjer se je mudil, tako strašna vročina, da je ni prestajati, ter da  se mora vrniti domov.
—   Kako zamorci v Ameriki napredujejo pripoveduje neki ondotni list. V Združenih državah x\merike je 13 odstotkov zamorcev in dasi je že minulo štirideset let, odkar je odpravljeno suženjstvo, se je venderle malemu številu posrečilo, da so se povzdignili do blagostanja in samostojnosti. Vender imajo skoro 200 časopisov, ki so jim naklonjeni in se potegujejo za njih pravice. Kot zdravniki in v drugih stanovih zavzemajo mnoga odlična mesta, dasi se jim radi njihovega rodu dela premnogo zaprek. Tako nimajo kot zdravniki vstopa v javne bolnišnice in morali so si ustanoviti zavode, ki so popolnoma pod njihovim vodstvom in ljudstvo rado zahaja v njihove bolnišnice. Posebno jeden izmed njih, dr. Daniel Viliams v Čikagu povspel se je do zelo iskanega zdravnika in bil je v špansko-ameriški vojni imenovan kot prvi ranoceljnik z jako častnimi naslovi. Tudi so zamorci jako pobožni. Duhovniški red babtistov šteje 1,600 000 vseh udov in ima premoženja blizu 44,000 000 kron, ki se uporablja v izobraževanje  svojih  rojakov.
—   Boj zoper žganje. Dasi se povsod več ali manj dela na to, da se omeji poraba žganih pijač z ozirom na splošno zdravstveno stanje človeštva, vender je v Severni Ameriki odločna ženska mrs. Nation smatrala za potrebno, da se popolnoma posveti temu apostoljskemu poklicu in stori več, kakor je sploh možno storiti ženski, za napredek dobre stvari. Zbrala je namreč v Kansas-u okoli 500 svojih somišljenk, s katerimi je šla po zloglasnih prodajalnicah in gostilnah. Ondi je pod njenim poveljstvom šlo neštevilno steklenic in sodov — seveda ne praznih — na kose in žganje je teklo po tleh na cesto. Zaradi poškodovanja tuje posesti so jo oblasti zaprle, a na zahtevanje neštevilnih njenih pristašev in pa ker se jej ni moglo dokazati, da dela proti postavi, izpustili so jo prav kmalu. Od strahu pred njo zaprli so krčmarji vse ondotne krčme, kajti vzlic da jo črtijo se vender boje njenega vpliva in neustrašenosti. Mrs Nation je žena neeega višjega zdravnika. Njen prvi mož umrl je na posledicah žganjepitja in od tedaj sovraži udova to pogubonosno pijačo. Tudi v drugih amerikanskih mestih se boje krčmarji, da jih obišče in razveseli s svojim uničevanjem, ker se je izrazila, da smatra delo šele pričeto, katerega pa hoče po svoji moči dovršiti. Družba treznosti je tudi razpisala veliko nagrado onemu, ki bi naredil najlepšo  pesem o vodi in njenih dobrotah.
—   Sredstvo proti bledici. Kdor ima premalo krvi, naj skrbi, da si jo pridobi. Na to bi morale v prvi vrsti gledati bledične ženske. Da se to doseže, poslužiti se je prav pripostega sredstva — sladkorja. Sladkor treba pridevati jedem v primerni množini vsak dan.   Tudi naj se pije   večkrat slad-
Stran 99.
Stran 100.
korno vodo in je k temu kruh. Ako se rabi to sredstvo več časa, se gotovo bledica odpravi, kri se redi in človek dobi zdrava, rudeča lica.
— Kako se mora dihati ? Sedaj v mrzlem pomladnem času je posebno paziti vsakomur na to, da se ne prehladi, kajti po zimi smo večjidel oboroženi z dobro obleko proti mrazu, spomladi pa, zaupajoč solncu, često pustimo v nemar previdnost glede zdravja. Najvažnejše je, da pazimo na svoje dihanje in to s tem, da dihamo z zaprtimi ustmi, samo skozi nosnice. Kajti uže v naravi je, da se zrak, prihajajoč skozi nosnice na pljuča deloma segreje in združi s toploto telesa, kar je za zdravje pljuč velike važnosti. Nasprotno pa je zrak, prihajajoč skozi odprta usta na pljuča mrzel in rezek in ne redkokedaj prvi provzročitelj prehlajenja pljuč, kar se vidi že iz tega, ker se vsakokrat pri nastopajočem mrzlejem času podvoji Število pljučnih katarov in enakih lahkih boleznij. In ako vpliva to že pri popolnoma zdravih ljudeh, toliko bolj še pri slabotnih in na pljučih bolnih. To čisto priprosto in lahko sredstvo, posebno proti vetru dihati samo z nosnicami, ohranilo bode marsikateremu zdravje in dobro voljo.
— 60,000 kron je glavni dobitek „Invalidendank loterije", kateri znesek se po odbitku 20% v gotovini izplača. Mi opozorimo naše častite bralce, da bode srečkanje nepreklicno dne 23   marca 19 01.