Pekarna ERAM Vaša pekarna Pekarna Hram, Trdnjava 1 Kočevje Telefon : 855-558 Poštnina plačana pri pošti 61310 Ribnica Črna kronika « ROP V LIVOLDU Peter Levstek ♦ IZGRADNJA DOSTOPNE CESTE M-KG Kočevje DRŽAVNO TEKMOVANJE V ORANJU IN KONJSKE DIRKE Krista Kmet Ribniški semenj in 100-letnica lovstva ♦ ZAPISANA ♦ RIBNICA KOT V FILMU UČITELJEVANJU Pogodba med skladom ter kočevskimi kmetijci in gozdarji * ZEMLJO IN GOZDOVE PREDALI DRŽAVI NK Gaj Kočevje * PORAZ ZNAMENJE RAZPADA? \TO C EN TER RUFAC Nudimo vam: na zalogi - dobavo takoj za RENAULT 5, CLIO, TWINGO, R 19, kratke dobavne roke za vse ostale modele RENAULT, STARO ZA NOVO rabljena vozila po ugodnih cenah z garancijo kredit ali leasing na 36 mesecev servis za vse znamke avtomobilov programsko diagnostiko preme-optiko NOVO: kleparska popravila na ravnalni mizi CELETTE SCENI ZASTOPNIK ZA RENAULT Rabljena vozila: R5 CAMPUS SV 1/93 20.000 km 12.800 DEM Škoda Favorit 2/92 27.000 km 9.000 DEM Vljudno vabljeni v prodajni salon RENAULT: RUFAC d.o.o., Ob Mahovniški cesti 3, Kočevje, tel.854-042, 854-666, fax. 855-444 Del. čas: 7.30-12.00, 13.00-17.00, sob 9.00-12.00 RENAULT AVTO "ŽIVLJENJA KOVINOti Reška c. 23, tel. 853-621, fax 851-613, 7.00-12.00, 16-18 TRGOVINA KOVINAR Opekarska 41 a, tel. 861-064 8.00 18.00 sob. 8.00-12.00 Kočevska Reka 48, tel.800-043, del.čas: 6.30-14.30, sob. zap. Mesoreznica št. 22 Mesoreznica št. 32 Pralno sušilni stroj PSG 800 Pralni stroj PS 606 Plin. peč Lamet 2001 Peč na petrolej RCA37 Varilec za PVC folijo 4.785,00 6.000.00 99.960.00 53.988.00 19.980.00 39.900,00 2.994,00 Rezalec Gorenje MGA SR 403 MGA SR 602 Parni likalnik Q55 Televizor VOYAGER Črpalka IMP 5/4 Gorilec Joanes AZ 3 Programska ura OMNI REX 4.979.00 6.966.00 4.610.00 46.990.00 6.929.00 54.043.00 2.880,00 I k P KT xT 1 LwMJL Kisik, acetilen, C02, argon, butan, propan Bela tehnika in TV na 5 čekov brez obresti, ostalo blago nad 6.000 SIT na 2 čeka, nad 9.000 SIT na 3 čeke brez obresti, za gotovinski popust nad 12.000 SIT 6% popust, kredit! UVODNIK Poletje je dokončno za nami, na kar nas vsakodnevno opominjajo mrzla jutra in noči. Marsikomu med nami se že zdaj toži po njem in prav hudo je človeku, ko izpira zadnje sanje s poletne garderobe in jo pazljivo shranja v oddaljene predale omare. Z jesenjo pa prihajajo k nam nove skrbi. Politika nas bo po poletnem mrtvilu znova vsakodnevno mrcvarila po vseh možnih medijih, kar bo pripeljalo do vrelišča jesenske volitve. Potem pa se bo politična scena malo umirila, vsaj upati nam je tako. Seveda pa je pred nami tudi čudovito obdobje prelivajočih se barv v naravi, bogastva plodov na polju, zrelih sadežev v sadovnjaku in v gozdu. Marsikomu je jesen še prav posebej ljub letni čas, gotovo eden najlepših, predvsem pa najbogatejši, tako z darovi narave kot tudi z večno življensko resnico, da kar človek seje, to tudi žanje. Seveda to velja za ene tako in za druge drugače, kakor si pač hoče vsakdo med nami ta stari rek prirediti po svoji koži in pameti. Zagotovo pa ne bo odveč, če se spomnimo še dejstva, da prav tako, kot v pravi ljubezni partner partnerju vse vzame in mu potem razda z obrestmi, tako se ravna tudi sama narava do nas. Zato se skušajmo obvladati v trenutkih jeze, skušajmo gojiti le lepe, pozitivne misli v sebi, grde pa odpodimo stran, saj niso še nikomur prinesle nič ne dobrega ne lepega, še najmanj pa nam samim. UREDNICA VSEBINA REPORTAŽA.....................4-5 UNIFORMIRANA PARADA IN DEŽ STA PRVO SEPTEMBERSKO SOBOTO RIBNICO OBARVALA V SIVO ZELENO, PISANA POVORKA IN SONCE PA STA PRVO NEDELJO ODELA V MAVRIČNE ODTENKE. NOVE NOVIČKE.............6-7 POLJEDELCI IN ŽIVINOREJCI SO SI PRED MRZLIČNIM POSPRAVLJANJEM PRIDELKOV VZELI ČAS, DA SE PREDSTAVIJO S SVOJIMI NAJBOLJŠIMI DOSEŽKI. AKTUALNO.......................8-9 RIBNIŠKE IZVRŠNE OBLASTI VZTRAJAJO NA IZGRADNJI OBRTNE CONE IN POVEZOVALNE CESTE, KOČEVSKI KMETIJCI IN GOZDARJI PA SO POD TEŽO LASTNINSKE ZAKONODAJE PREDALI ZEMLJO IN GOZDOVE DRŽAVI. ČRNA KRONIKA.................10-11 IZKUPIČEK OD GOB JE ŠEL PO GOBE, NA CESTAH PA SO Z ZAČETKOM ŠOLE VOZNIKI VENDARLE VZELI PAMET V ROKE. VAŠ INTERVJU.................12-13 UČITELJICO KRISTO IZ ŠOLSKIH KLOPI POZNAJO VSAJ TRI GENERACIJE OD SLEMEN DO KOLPE. JIH PA NI PROSVETUEVALA LE V ŠOLSKIH KLOPEH, AMPAK SE JIM JE POSVETILA Z VSEM SVOJIM BITJEM. ŠPORT........................21 POLITIKI SO SPUSTILI TEKMOVALNEGA DUHA IZ STEKLENICE, NOGOMETAŠI PA SO GA POVSEM IZGUBILI. NOVE -w--i N o vicE Izdajatelj NOVE NOVICE s.p., Ribnica. Glavna in odgovorna urednica: Darja D. Hafnar. Novinar in lektor: Stane Hafnar. Organizacija in tehnična izvedba: DEBORA d.o.o.. Stavek in prelom: NOVE NOVICE. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana. Po odločbi Ministrstva za informiranje sodi časopis NOVE NOVICE med proizvode informativnega značaja in se zato plačuje 5% prometni davek, ki je vračunan v ceno časopisa. Polletna naročnina 1200 SIT. Naslov uredništva: Vrtnarska 2, Ribnica. Poslovni čas od 8.00 do 11.00. Tel 861-765 med poslovnim časom, tel.-fax 861-704. ŽR: 50100-620-128 05 1114115-41068. Ribniški semenj in 100-letnica lovstva RIBNICA KOT FILMSKA ANDREJ KLEMENC, predsednik LD Ribnica in Turističnega društva Ribnica: Vse ocene prireditve ob 100-letnici lovske organiziranosti v Ribnici s strani gostov in sodelavcev so bile nadvse ugodne. Pod pokrovitejstvom ZLD Kočevje in velikim angažiranjem članov LD Ribnica je bil v Ribnici shod, kakršnega lovci ne pomnimo: skupaj z 250 praporaši in člani lovskih družin ZLD Kočevje se je zbralo preko 1.500 lovcev, vključno z najvišjimi predstavniki lovske organizacije in uglednimi imeni na področju znanosti in varstva narave. Dež slavnostnega dela same priredtve ni zmotil, žal pa je okrnil tisti družabni del, ki bi omogočil lovcem iz vseh krajev Slovenije pobliže se spoznati med sabo, pa tudi Ribnico in njeno prelepo naravo. Slabo vreme ni motilo strelcev, ki so ob pomoči Morisa streljanje speljali izpod šotora, z golažem pa smo jim postregli v Inlesovi menzi in v velikem prireditvenem šotoru ob lovskem domu, kjer so namesto v gradu zapeli lovski zbori in kjer smo podelili tudi priznanja. Pred lovci so velike naloge na področju sprememb lovske zakonodaje in zakona o društvih, o katerih je tekla beseda predvsem za omizjem v lovskem domu, saj jih je predsednik LZS Franc Avberšek v protokolarenem govoru le nakazal. Žal ni bilo mogoče izpeljati le igre, ki pa jo je dramsko društvo z velikim uspehom uprizorilo v četrtek. Vreme je bilo semnju bolj naklonjeno, zato je, po ocenah nekaterih redarjev na parkiriščih prišlo rekordno število obiskovalcev. Več tisoč ljudi si je ogledalo dopoldansko predstavitev Kinološkega društva Ribnica, svoje veselje so našli v lunaparku tudi otroci, slišal sem celo za vožnje z balonom.. Vranostniki in policisti so dobro poskrbeli za varnost udeležencev sejma in prometa, žal pa sem moral intervenirati zaradi prihoda pustnega avtobusa na avtobusno postajo na Šeškovi, kjer so nameravali točiti pijačo. Prekršili so kar štiri dogovore in odločbe: 1. svoje udeležbe na sejmu niso predhodno prijavili na TD Ribnica 2. vsi z zunanjo gostinsko ponudbo morajo imeti ustrezno odločbo občinskega organa, če ne, jih inšpekcijske službe lahko odstranijo 3. postavili so se na Šeškovo, ki je bila rezervirana izključno za suho robo 4. izobesili so zastavo z znakom Laškega piva in nameravali to pivo tudi prodajati, čeprav je TD Ribnica sklenila pogodbo s pivovarno Union, po kateri smejo gostinci na ulici točiti le Union pivo, za koncesijo pa je pivovarna plačala TD 2500 DEM. Za odstranitev avtobusa s sejemskega prostora smo imeli torej vsa pooblastila tako v TD kot tudi inšpekcijske službe po občinskem odloku, neresnost pa je pustno društvo pokazalo že pri organizaciji lastnih prireditev, saj ima Union z njimi že od tedaj slabe izkušnje. J SEMNJU OB ROB Vsa leta, odkar je ribniški semenj prerastel v tako množično prireditev, da ji ni para bližnji in daljni okolici, so se pojavljale tudi dileme, kako bi prevladujočo trgovsko funkcijo nadgradili s tistim "nekaj več". Res, da je na suhorobarskih stojnicah in uličnih delavnicah opredmeten duh krajev in ljudi, ki so na obronkih gozdov razvili svojstven obrtni in trgovski značaj, znan po bližnji in dal-nji okolici, a danes se od njega praktično ne da živeti. V časih še ne tako dalnje preteklosti, ko se je suha roba sicer poceni, a dobro prodajala na jug in je pomenila dodaten vir zaslužka družinskim ekonomijam, ki so si temeljno eksistenco vendarle zagotavljale v cvetoči ribniški industriji, v času proti koncu 80. let torej, ko so mladi imeli zgodaj službe in denar, se je lahko razmahnila predvsem uživaška dimenzija semnja s številnimi priročnimi šanki in zabavišči, ki so bili nekajkrat donosnejši od stojnic s kakaršno koli robo. S prihodom demokracije, ko je od vseh zgodovinskih prelomnic dobila enoten konsenz le trgovska nara-vananost ribniškega človeka in ko je bil na obzorju zaton ribniške industrije, je bilo potrebno semnju pridati drugačen navdih. Iz neformalnega občinskega praznika naj bi postal uradni z vsemi podelit- vami priznaj vred, vodilni politiki pa bi bili deležni pozornosti se-menjske množice, ki bi jo bilo ob drugačnih, večinoma ideloško obarvanih priložnostih, nemogoče zbrati ne enem kupu. Velike kulturne manifestacije ob 400- letnici rojstva Jakoba Petelina Gallusa in 500-letnici podelitvi cesarskega patenta, katerih vrhunec je bil združen s semnjem, so kljub vseslovenskim ambicijam ostale na lokalni ravni in so v številnih prikritih in nekaj javnih polemikah pokazale, da na plečih kulturniških zanesenjakov in semenjskih množic ni lahko nabirati političnih točk. Semnju so se z manjšimi ambicijami in predvsem v želji po afirmaciji svoje dejavnosti 84 N O VVI C E REPORTAŽA | SCENA Govorniki, ugledni lovci Klemenc, Andoljšek in Avberšek so pred številnim občinstvom poudarili pomen lovske organizacije v stoletni zgodovini, svojo naravovarstveno usmeritev in gospodarski pomen lova, Šetinc pa je kot publicist pohvalil avtorje za vsebinsko pestro in jezikovno bogato izdajo ribniškega lovskega zbornika. Mnogi lovci so prijeli tudi priznanja Lovske zveze Slovenije, da pa so lovci tudi kulturno bogat stan, pa je dokazal mnogoštevilčen pevski zbor s himno Ribniška dolina ter lovski rogisti. Semenj v znamenju dveh Andrejev, očeta in sina: Klemenc starejši v vlogi organizatorja lovske prireditve in semnja, Klemenc mlajši pa v vlogi voditelja kinološke prireditve. Ribniški semenj v zadnjem času zaznamujejo predvsem velike množice od blizu in daleč, ki naredijo Kolodvorsko, Urbanovo in Ljubljansko ulico komajda prehodne, dosti bolje pa ni niti na Seškovi in Gorenjski cesti. Pogled, ob katerem zaigra srce slehernemu trgovcu, vendar je med obiskovalci semnja več nedeljskih sprehajalcev kot pravih kupcev. Časi za nepotrebne nakupe ob celi kopici obveznih niso ravno rožnati, zato za semenj toliko bolj velja tisto športno pravilo: važno je sodelovati... Ribniški kinologi na semnju vsaj po laični presoji večtisočglave množice niso pokazali dosti manjše spretnosti pri šolanju svojih psov, kot poklicni vodniki službenih psov. Razlika je predvsem v krutsti, ki jo pes uprizori nad svojo žrtvijo (dobro zaščitenim maskerjem). Zdravko Strajnar, podobar iz Bovca, ima veliko naročil za lesene nabožne kipce, ribniškemu semnju na čast pa bo poleno oživil v krošnjarja. Na semenj ga je povabil Ribniški suhorobar, spoznala pa sta se na sejmu v Idriji začela priključevati razna društva (gobarji, čebelarji, kinologi, konjere-jci...). Ta trend je letos dosegel nepreklicen vrhunec v vseslovenskem shodu slovenskih lovcev, ki pa kljub vrhunski organiziranosti in množičnosti, značilni za zeleno bratovščino, le ni mogel konkurirati tradicinalno kaotičnemu semen-jskemu vzdušju, niti mu ni bilo dano, da bi se z njim zlil v eno (dež!). V stanovskih okvirih je bolj ali manj ostala tudi razstava govedi in konj, ki je sicer pokazala veliko, a bi bila morda celo odmevnejša izven semenjskega časa. Letošnji semenj je bil torej v težnji, da bi bil nekaj več od običajne kramarije, zaradi katere so ga dokaj neobjektivno omalovaževali v lanskem TV Dnevniku, zastavljen precej "mega" in je najbrž potolkel kar nekaj dosedanjih rekordov. Ponovno je dokazal, da je Ribnica s svojo dolgo in široko glavno ulico in vse bolj urejenimi fasadami stavb skoraj filmsko okolje za razne parade in da lahko nudi zaključeno okolje za eno samo veliko tržnico na prostem, ki je po svoji ponudbi blizu tako Dolenjcem in Notran-jcem kot morda Priomorcem in Gorenjcem. Hkrati pa je pokazal, da je v Ribnici množica dobro organiziranih društev in skupin, ki bi se vsa rada pokazala navzven, a se pri tem tako naslanjajo na organizacijsko okostje semnja, da včasih celo izgleda, da se bo le-ta zadušil v objemu tega sožitja. Letos je bilo ravnotežje uspešno vzpostavljeno s tem, da je tako sejmenj kot glavo obsemenjsko prireditev vodila ista oseba, v prihodnje pa bodo v boj za "bogato" scmenjsko in obsemenjsko žetev precej bolj odkrit. Neljubi dogodek, ki ga je na sejmu sprovici-ralo nekdaj močno prodrno pustno društvo, je je tako morda le prvi znanilec borbe za koncesijo nad trženjem Ribnice kot kraja, ki je tržno zanimiv žal le dan ali dva v letu. Stane Hafnar NOVE NOVIČKE št. 84 i M-Kmetijsko gozdarska zadruga Ribnica RAZSTAVA GOVEDI IN KONJ Ribniška kmetijska zadruga je pod pokroviteljstvom SO Ribnica po nekajletnem premoru ponovno oživila živinorejsko razstavo, ki je ob 85-letnici zadružništva že dvajseta po vrsti. Razstavi ustrezno so organizatorji priredili dvorišče bivših grajskih hlevov na Marofu in izdali katalog, v katerem je z vsemi podatki zabeleženih skoraj 50 razstavljenih živali. Najboljšim živinorejcem so podelili posebne nagrade, s priznanji pa so se spomnili vseh, ki so prispevali k razvoju zadruge. Razstavo je obiskal minister za kmetijstvo Jože Osterc, ki je obisk združil z ogledom lovskih pririreditev, ki prav tako spadajo v njegov resor. Med obiskovalci je bilo mogoče zaslediti tudi svojce pokojnega Ignacija Lovšina, ribniškega rojaka in dolgoletnega direktorja Kmetijskega zavoda, ki je napisal spremno besedo k razstavi in ki se je nedavno smrtno ponesrečil v prometni nesreči na Lavrici (med mlajšimi rodovi v Ribnici in po vsej Soveniji pa je bolj znan njegov sin, glasbenik in novinar Peter Lovšin). Kljub slabemu vremenu so po končani razstavi izpeljali kmečke igre v plezanju na mlaj, sestavljanju grabelj, žaganju hloda in izdelovanju pletenja, pri čemer je zmagala ekipa Velikega Osojnika pred Slemenci in Laščani. Direktor M-KGZ Ribnica Miroslav Pirc izroča častni zvonec kravi Mici, ki jo je vzredil Anton Andoljšek. Minister Osterc je enako nagradil kravo Sivo živinorejca Jožeta Riglerja. V skupini starejših krav rjave pasme je najboljši živinorejec Jože Rigler s kravo Sivo, v skupini mlajših krav rjave pasme pa je 1. mesto osvojil Anton Andoljšek. s karavo Mici. Najvišjo lovoriko je za privesnico rjave pasme Zvezdo prejel Marolt Jože, za plemensko telico rjave pasme Azro pa ponovno Anton Andoljšek iz Velikih Poljan. Najplemenitejšega žrebca in tudi kobilo je vzgojil Janez Lovšin iz Goriče vasi, edino in hkrati najvišje priznanje pa so za plemensko žrebico Dino podelili Alojzu Klun iz Sajevca. KS Ribnica NOVI OGLASNI PANOJI KS Ribnica je tik pred semnjem postavila v Ribnici in bližji okolici 6 oglasnih panojev v obliki kozolčka ter dva tristranska panoja v starinskem slogu. Prepotrebni rekviziti so bili v pripravi več kot leto dni zaradi strogih zahtev spomeniškega varstva, odslej pa naj bi se po RTibnici plakatiralo v skladu z odlokom, ki ureja to področje. Panoja na osrednjem trgu sta veljala preko 100.000 SIT, zato sta tudi po tej plati vredna vsega spoštovanja. št. 84 NOVE NOVIČKE M-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje \f DRŽAVNO TEKMOVANJE ORAČEV IN KONJSKE DIRKE I M-KG Kočevje je v sodelovanju z ministrstvom za kmetijstvo in Kmetijsko tehnično komisijo pri ZOTKS organiziralo dvodnevno tekmovanje oračev, ki se ga je udeležilo dvajset tekmovalcev iz 10 slovenskih regij. Prireditev na slovenski ravni so popestrili zdaj z že tradicionalnimi konjskimi dirkami na hipodromu na Mlaki, zaključili pa s sobotno kmečko veselico v tamkajšnjem skednju. Orači so tekmovali na strnišču in na ledini po strogo določenih pravilih in pod budnimi očmi številnih nadzornikov. Vsak tekmovalec je moral zorati parceli po 14 arov. Kočevski kmetijci so si organizacijske izkušnje doslej nabirali s prirejanjem regijskih tekmovanj, zato so večinoma mladi tekmovalci imeli dobre tekmovalne pogoje. Sebi v prid so jih najbolje znali izkoristiti Pomurci, ki so kot zmagovalci iz preteklega leta poleg prehodnega prejeli pokal tudi v trajno last. Za najboljšega orača je bil izbran Pomurec Jožef Režonja. Domači tekmovali niso posegli po najvišjih mestih. Na konjskih dirkah je pred številnim občinstvom nastopilo 36 konj, kočevske barve pa so zastopali konji iz farme na Mlaki, Okornovi iz Drage, Stekičevi iz Glažute ter Babičevi iz Šalkc vasi. V galopski dirki kmečkih delavnih konj se je najbolje odrezal Radomeljčan Izdok Dolenje, Miha Okorn pa je bil tretji. Zmagovalec galopske dirke polnokrvnih arabskih konj je bil Postojnčan Andrej Žnidaršič, Marko Stekič pa je s svojim Makkuk Ibn Havi-jem padel in se ni uvrstil. Najboljši športni galoper je bila Urška Okoren na Polki, v najatraktivnejši galopski dirki polnokrvnih angležev-galoperjev na lllO m je zmagal jockey Janez Nedok iz Polja, domači tekmovalci pa si niso uspeli prebiti do kolajn. Tekmovanje oračev je bilo kljub ostrini kriterijem in strogemu nadzoru predvsem priložnost za družabljenje mladih in hkrati priložnost za afirmacijo M-KG izven kočevskih meja. Pomurec Jožef Režonja si bo Kočevje dobro zapomnil, saj si je v njem priboril vozovnico na svetovno prvenstvo oračev v Keniji. Krajčeva Kmetija PRVA RAZSTAVA PLEMENSKIH OVAC 3. septembra je kočevsko društvo rejcev ovac uresničilo enega prvih ciljev od svoje ustanovitve pred letom dni. Na Krajčevi kmetiji v Dolgi vasi so priredili prvo razstavo plemenski ovac in ovnov. Navzoče rejce iz Primorske, Gorenjske, Koroške in seveda Kočevske je pozdravil mag. Drago Kopan iz Biotehniške fakultete in razložil usmeritve slovenske ovčereje. Ta po mnenju predsednika kočevskega društva rejcev ovac v Sloveniji ni posebno razvita, tako da je Kočevska z okrog 3000 ovcami med območji z največjim štrevilom drobnice. V društvu so organizirani lastniki okrog 2000 ovac, na razstavi pa so skupaj z gosti iz ostalih delov Slovenije razstavili 60 plemenskih ovac in 4 ovne.. Podlesje Verdreng MAŠA ZA POKOJNE KOČEVARJE 11. septembra je bila na območju kočevarske vasice Verdreng maša za pokojne Janescheve, nekdanje prebivalce te zapuščene vasice, ki jo je pred nedavnim začel oživljati Janko Šmalc iz Kočevja. Maše so se udeležile tudi preživele jetnice, ki so bile tu zaprte v letih 1949 in 1950, ko so bile večinoma stare okrog 18 let, potem pa so jih za tri leta nadomestili moški zaporniki. SO Ribnica, Sekretariat za gospodarske dejavnosti in občo upravo IZGRADNJA DOSTOPNE CESTE V zvezi z izgradnjo dostopne ceste preko obrtne cone v Ribnici se pojavljajo različna vprašanja, na katera dajemo naslednje odgovore: 1. S spremembami in dopolnitvami družbenega plana občine Ribnica za obdobje 1986-1990, sprejetimi na skupščini v mesecu juniju 1991, je pod točko 3.1.1. Cestno gospodarstvo podana naslednja definicija Magistralne obvoznice: "Pomembna naloga dolgoročnega plana v prometnem sektorju je tudi izgradnja magistralne obvoznice, ki bo potekala ob vznožju Male gore od Žlebiča do meje z občino Kočevje, kjer se bo priključila na obstoječo magistralno cesto. Obvoznica bi razbremenila mestno naselje Ribnica intenzivnega tranzitnega prometa." V nobenem planskem ali izvedbenem dokumentu preko obrtne cone R 5 O 1 ni predvidena izgradnja obvozne ceste. 2. Obrtna cona R 5 O 1 je definirana z dolgoročnim in srednjeročnim planom občine Ribnica. Izvedbeni akt na podlagi katerega je možno na navedenem območju izdajati lokacijska in gradbena dovoljenja so prostorsko ureditveni pogoji za območje planske celote R 5 KS Ribnica ( Skupščinski Dolenjski list št. 16/88 in Ur. RS št. 21/93). Iz dokumetacije sprejemanja navedenih dokumentov je razvidno, da na predlagano obrtno cono nihče ni imel pripomb, niti pri sprejemanju srednjeročnega plana, niti pri sprejemanju izvedbenega akta. 3. Predvidena gradnja ceste od Lepovč do Brega ima dejansko vses- transki pomen, ni pa mestna obvoznica. Pravna podlaga za izdajao lokacijskega in gradbenega dovoljenja za navedeno cesto so prej navedeni prostorsko ureditveni pogoji R 5. O gradnji ceste je razpravljala Skupščina občine Ribnica, ko je obravnavala informacijo o ureditvi prometa v mestnem naselju Ribnica ter ob obravnavi in sprejemanju proračuna občine Ribnica za leto 1994. Z izgradnjo navedene ceste želimo poleg odprtja obrtne cone omogočiti lažji dostop kamionov iz carinske izpostave do magistralne ceste in s tem razbremeniti predvsem Kolodvorsko in Šolsko ulico, to je območje Osnovne šole Ribnica. Nadalje želimo olajšati in poenostaviti dostop do vrtca iz območja severnega dela občine. Ob dostopni cesti je projektirana izgradnja kolesarske steze, tako da bi se kolesarjem omogočil varnejši dostop v mestno naselje Ribnica. 4. Po naši oceni je dejansko prizadetih pri povečanju prometa na sporni relaciji samo nekaj hiš, ki stojijo ob sami cesti. Pri pregledu dokumentov gradbenih dovoljenj prizadetih občanov je bilo ugotovljeno, da so bila lokacijska in gradbena dovoljenja izdana na podlagi odloka o urbanističnem programu Skupščine občine Ribnica (Ur. vestnik Dolenjske št. 19/68). v tem času je na navedenem območju veljal tudi odlok o potrditvi ureditveno zazidalnega načrta mesta Ribnica, s katerim so bili prizadeti občani brez vsakega dvoma v celoti seznanjeni, da je bila ravno na trasi sedanje ceste predvidena obvozna kamionska cesta v mestno naselje Ribnica. 5. Res je, da je v občini Ribnica po umiku jugoslovanske vojske ostala na razpolago komunalno delno opremljena cona bivše vojašnice, ki pa je danes praktično v celoti zasedena. Objekti, ki jih zaseda Begunski center, so primerni za specifične dejavnosti. Kompleks Rika v stečaju je zaradi svoje infrastrukture in oblike objektov zopet specifičen in neprimeren za obrtno in storitveno dejavnost. Na tem območju se lahko samo nadaljuje enaka ali podobna proizvodnja kot jo je imel Riko. Prostora za razne storitvene dejavnosti, ki zagotavljajo sorazmerno veliko delavnih mest pa v Ribnici ni pretirano na razpolago, sicer se od potencialnih investitorjev ne bi pojavljala zahteva po odprtju obrtne cone. 6. Z ozirom na navedene dokumente, po katerih izgradnja obrtne cone in z njo povezane dostopne ceste ni sporna ter jasno definirano stališče občinske skupščine Ribnica, bo Izvršni svet nadaljeval s pripravami in gradnjo ceste. Pri gradnji oziroma projektiranju bodo v celoti upoštevani tehnični normativi, ki zagotavljajo minimalno obremenjevanje okolja tako s hrupom, kot z drugimi emisijami, ki jih producira avtomobilski promet. Objekti (odbojne ograje, zelenje) bodo definirani z izvedbenim projektom. SEKRETAR Peter Levstek, dipl. ing. agr. S8fvii in trgovina jporfo. iiCN 'r *£nhka c«ta b' /fcfO RIBNICA '• 061/860-3u* • prodaja koles AURORA 30.630.-A TALALA-33.980. -WHELER 84.000.- • ugodne specialke =>74 prestav, EXAGE oprema, COLUMBUS okvir 6L990.- vse za kolesarjenje, rezervni deli za TOMOS RIKO HOLDING d.o.o. v stečaju, Ribnica, Lepovče 23 oddaja v najem naslednje poslovne prostore v bivšem zdravstvenem domu: • trgovino v skupni izmeri 50 m2 • trgovino v skupni izmeri 21 m2 • pisarniške prostore v skupni izmeri 45 m2 Informacije dobite na tel. 861-107 št. 84 No vYc E AKTUALNO I r---------------------------------------------------------1 'f Pogodba med skladom ter kmetijci in gozdarji ZEMLJO IN GOZDOVE PREDALI DRŽAVI 1. septembra so predstavniki M-KG in GG Kočevje kot nasledniki SOZD-a GK ter Sklada kmetijskih zemlkišč in gozdov podpisali pogodbo, s katero so prenesli lastništvo zemljišč in gozdov na sklad. Gozdarji so bili na to dejanje pripravljeni že dlje časa in so imeli s skladom že podpisano pogodbo o koncesiji za upravljanje z gozdovi, kmetijce pa je v to dejanje prisilil 5. člen zakona o lastninjenju, po katerem ni mogoče lastniniti podjetij, če družbenih zemljišč ne prenesejo v državni sklad. Glede na to, da so zakonsko postavljeni roki za prenos kmetijskih zemljišč na sklad potekli že konec lanskega leta, M-KG pa ni kazala pripravljenosti za prenos zemljišč, je sklad sam začel pripravljati potrebno dokumentacijo. Slo je za okrog 500 parcelnih številk in preko 7.500 ha kmetijskih zemljišč, država pa je odslej skupaj z gozdovi lastnik preko 70.000 ha področja Kočevske. Na državo pa niso bile prepisane stavbe, funkcionalna zemljišča, dvorišča, zelenice, gradbišča in podobno, kar vse bodo natančneje določiliv prihodnjih mesecih. M-KG se lastnini skupaj s poslovnim sistemom Mercator, v primeru, da bi ne imel rešenih zemljiško-lastniskih odnosov, pa bi prešel pod t.i. “Koržctov” sklad, kar pomeni tudi podržavljenje podjetja, ki posluje uspešno in ki je v zadnjih letih vložilo ogromno kapitala v proizvodne, trgovske in gostinske objekte. 5. člen zakona o lastninjenju, ki je takorekoč prisilil M-KG v podpis pogodbe, bo sicer še obravnavan pred ustavnim sodiščem, ta pa naj bi se izjasnil tudi o tem, ali občine morajo skladu kmetijskih zemljišč izločiti vsa družbena zemljišča, ki niso obravnavana v prostorsko izvedbenih načrtih. Občina Kočevje se zavzema, da bi obdržala tudi zemljišča, ki jih urejajo s prostorko ureditveni načrti, zato se podpisu pogodb s skladom predsednik IS SO Kočevje ni pridruži) predstavikoma GG-ja in M-KG-ja, ki ju je združilo dejstvo, da je večina zemljišč še vedno vknjižena v zemljiško knjigo pod nekdanjo skupno firmo SOZD-GK. Kmetije, ki so imeli podpisane pogodbe o najemu zemlje z M-KG, so sedaj neposredni najemniki državne zemlje, v najemniškem odnosu do zemljiškega sklada pa bo poslej tudi M-KG, ki je že oddal vlogo na razpis zemljišč. Gozdarji so s skladom že podpisali koncesijsko pogodbo, prav tako pa jih časa postopek lastninjenja. Gozdov ne bo mogoče jemati v najem ali odkupovati tako kot kmetijske zemlje, odkup le-te pa bo vprašljiv še kako leto ali dve, vsaj dokler se ne zakjučijo denacionalizacijski postopki in dokler ne bo z zakonom določeno, na kakšen način in do katere zemlje so upravičene nekdanje vaške skupnosti. S. H. Prejeli smo DRŽAVNI NJIHOVE GOZDOVI V SLOVENIJI IN FUNKCIJE V Sloveniji je nad 50% vse površine pokrite z gozdovi, kar nas uvršča med najbolj gozdnate evropske države. Po končanem postopku vračanja gozdov (denacionalizacija) naj bi ostalo v državni lasti le še okrog 20% vseh gozdov, kar bo med najnižjimi deleži v Evropi. Funkcije gozdov so široke, znane in v svetu priznane tako, da je lesna funkcija le ena od številnih. Ker so naravovarstvene, okoljetvorne in socialne funkcije gozdov pomembnejše od lesne, naj bi država skrbela za varstvo in smotrno izrabo gozdov - ne glede na lastništvo. Države v svetu zato še posebej skrbno obravnavajo državne gozdove. Država gozdove kupuje, če so le naprodaj. Se posebejc je to pomembno v območjih s poudarjeno naravovarstevno funkcijo gozdov, zlasti v območjih prakovnega varstva (naravni parki vseh stopenj zavarovanj po definiciji IUCN). V Sloveniji bo tako v državni lasti le petina vseh gozdov in to iz zgodovinskih in drugih razlogov, predsvem na območjih Kočevske in Notranjske. V teh območjih so načrtovani tudi naravni parki, zaradi javnih funkcij teh gozdov je nujno, da država te gozdove obdrži, predvsem kot gozdove za: - raziskovalno delo, - pedagoško delo vseh stopenj s področja gozdarstva in naravovarstva, za razvojne programe naše države, - za sonaraven razvoj podeželja, - za ekoturizem, - kot habitate ranljivih in ogroženih živalskih vrst, zlasti velikih zveri. Ves razvoj v teh, pa tudi drugih področjih, je namreč mogoče voditi le v državnih gozdovih, izsledke raziskav, razvoja ter izobraževanja pa je nato treba prenašati v ves naraven prostor, ne glede na lastništvo. JANEZ ČERNAČ PREVRNIL DROG 7. septembra se je nočna vožnja Igorja P. po Kočevju končala v drogu javne razsvetljave. Zaradi prehitre vožnje ga je na Tomšičevi ulici pri tunelu zaneslo s ceste v drog, ki ga je prelomil. Policiji se je javil šele naslednji dan, napravil pa je za 200.000 SIT škode. GROZIL S SEKIRO 6. septembra je B.M. iz Mahovnika potrebovala zaščito policije, ker ji je grozil s sekiro sosed F. J.. Policisti so mu sekiro odvzeli in ga prijavili k sodniku za prekrške. TATVINA PLOŠČIC 7. septembra so prijavili tatvino ploščic iz gradbišča poslovne stavbe na TZO v Kočevju. Med 19. 8. in 7. 9. naj bi izginilo 85 komadov ploščic 30x30 cm za stopnišče in 60 talnih ploščic iste velikosti v skupni vrednosti 40.000 SIT. S SOLZILCEM NAD GOSTE LOKALA 29. avgusta je ob 22. uri natakarica v bistroju Slavin sporočila na ribniško policijsko postajo, da mlajši moški ram Mercator Kmetijska zadruga Ribnica ODKUPUJE hlodovino smreke, jelke, bukve in javorja po naslednjih cenah: smreka I. kv. jelka I. kv. smreka, jelka II smreka, jelka II bukev, javor F L. bukev drva kv. kv. 9.500 SIT/mS 8.600 SIT/m3 6.600 SIT/m3 5.100 SIT/m3 16.000,00 12.000,00 8.000,00 6.500.00 4.000,00 3.500.00 SIT/m3 SIT/m3 SIT/m3 SIT/m3 SIT/mS SIT/m3 Za les, pripeljan na skladišče Inles Loški potok ali po dogovoru priznamo na navedene cene še 500,00 SIT za m3. Plačilo izvršeno na ŽR v roku 30 dni. V trgovini Zadružnik imamo na zalogi semensko pšenico sorte ANA, MARIJA in ječmen po ceni 67,60 SIT za kg. po lokalu brizga ČS spray ali po domače solzilec. Policisti so ugotovili, da je objestnež Miha A., ki ga je lastnik lokala zaradi nespodobnega vedenja že večkrat opozoril. S sprayem se je maščeval nad gosti, ki so lokal v solzah zapustili, Miha pa bo svoje početje moral obrazložiti še sodniku za prekrške. PRETEPI MED ROMI 2. septembra je v romskem naselju pri Ribnici izbruhnil pretep, ki se je za večino udeležencev končal z bolj ali manj hudimi poškodbami. Intervenirala je policijska patrulja, ki je iz opisa prič in udeležencev ugotovila, da se je obračunavalo z letvami, kladivom in celo berglami. Branku H. so posledice spopada oskrbeli v ZD Ribnica, Bogdan G. in Romana H. pa sta bila z rešilnim vozilom odpeljane v ljubljanski klinični center. Zoper udeležence so napisali kazenske ovadbe in predloge k sodniku za prekrške. 11. septembra pa so kočevski policisti zabeležili podobne posledice pretepa med Romi na Trati. Dvema so poškodbe oskrbeli v ZD, enega pa so odpeljali na UBKC v Ljubljano. POŠKODOVALI PROMETNE ZNAKE 4. spetembra je sredi noči voznik golfa zaradi prehitre vožnje trčil v tablo, ki je označevala zaporo Seškove zaradi semnja. Dežurni policist je dogodek opazil skozi okno postaje, zato so vozilo kmalu zatem identificirali na parkirišču pred diskoteko Jutro. Voznika so na podlagi podatkov o vozilu prišli obiskat naslednji dan na dom in ga predlagali k sodniku za prekrške, ker je na zaporah napravil za 50.000 SIT škode. Obcestni prometni znaki so potegnili krajšo tudi ob srečanju s skupino mladoletnikov teden dni kasneje na Ljubljanski cesti v Kočevju. Kočevski policisti so trojico objestnežev, ki so delali škodo med Petrolom in križiščem, ovadili tožilstvu. AVTGKLEPARSTVG KLUN • avtokleparska dela • pooblaščeni zastopnik za prodajo in montaže^ naprav za elektronsko zaščito proti rji “,H““ Ru/t€voder HOM STAK. TODA NK ZARJAVEL ^Matija Klun, Bukovica 6, tel. 860-111 MEHANSKI POŠKODBE ČRNA KRONIKA I št. 84 i_________ ROP V LIVOLDU OPLAZIL OTROKA Cesta v Klinji vasi je bila pretekli teden očitno preozka za hkratno srečanje avtobusa, osebnega avtomobila in dveh 10. letnih šolarjev. Najkrajšo sta seveda potegnila otroka, ki ju je voznik osebnega avtomobila oplazil in odpeljal naprej, kot da se ni zgodilo nič. Na enem od otrok je zapustil sled poškodbe, kljub javnim pozivom pa storilca še niso odkrili. RIBNICO ZAMENJAL ZA LAŠČE Na večer ribniškega semnja stanovalci bloka na Kolodvorski 6 niso mogli več prenašati razgrajanja očitno vinjenega neznanca, ki je na vsak način hotel v enega od stanovanj. V bloku se je počutil kot doma in za sabo celo uspel zakleniti vhodna vrata, tako da so policisti ponj lahko prišli le skozi kletno okno. Ker se je upiral, so ga odvedli na policijsko postajo in obvestili ženo, da ga je odpeljala domov v Lašče. NASILEN NAD ŽENO 6. septembra se je Alojzija iz Slemen le odločila, da policistom prijavi moža Jožeta ki jo je pred dnevi tako pretepel, da je iskala pomoč v ZD v Velikih Laščah. To namreč ni bil njegov prvi izpad, zato so zaradi nasilniškega obnašanja podali kazensko ovadbo na TJT v Kočevje. ZAMENJALA GARDEROBNO OMARICO 9. septembra so bili ribniški policisti pozvani v Tekstilno tovarno v Jurjeviči, da bi obravnavali priemr izginotja denarnice s 1000 SIT, bančno kartico in nekaj vrednostnimi boni. V garderobni omarici jo je pogrešila Andreja K. naslednjega dne pa je denarnico v sosednji omarici našla sodelavka. Brez napornega lazenja za gobami po gozdovih, pač z oprezovanjem odjemnega mesta zanje, je v Livoldu prišel do večje količine denarja neznani ropar. 9.9. je nekaj po 22. uri 70. letno Marijo A. na poti med garažo in hišo presenetil neznanec s čez glavo poveznjeno vrečko in ji iztr- Tja jo je Andreja po vsej verjetnosti shranila pomotoma. DEKLE PORINILA V BISTRICO 9. septembra je Jože L. iz okolice Ribnice na policijski postaji prijavil dva fanta, ki sta brez razloga njegovo hči Nino pred vhodom v grad vrgla v Bistrico. Miho A. in Damira K. so prijavili k sodniku gal vrečko z izkupičkom od prodanih gob. Marija je vrečko z denarjem skušala ubraniti, kljub temu pa je neznancu z večino plena uspelo pobegniti v smeri proti Brezovici. Pri tem naj bi imel pomagača, z ropom pa je odjemno mesto za odkup gob v Livoldu oškodoval za 260.000 SIT. za prekrške. GOBAR OSTAL BREZ DOKUMENTOV 10. septembra so rudniški policisti obvestili ribniške kolege, da je pri njih prijavil tavino dokumentov Vili R. Vlomili so mu v vozilo med nabiranjem gob v bližini Ortneka in mu odvzeli vozniško ter prometno dovoljenje in potni list. Za storilcem še poizvedujejo. SOLARJI OPOZORILI NA LASTNO VARNOST V četrtek, 8. septembra, je na pobudo ministrstva za notranje zadeve in v organizaciji šolskega ministrstva in potekala po vsej Sloveniji akcija, katero so šolarji opozorili druge udeležence v prometu, da naj pazijo na njihovo varnost in življenje. V akciji naj bi učencem najbolj varno pot v šolo pomagali najti tako starši kot učitelji in policisti, vendar bi zares varno težko našli kjerkoli na območju šol v Ribnici in Kočevju. Ribniške šolarje ogrožajo tovornjaki zaradi neustrezne obvoznice, v Stari Cerkvi še urejajo postajališče in obračališče avtobusov pred šolo, v Kočevju pa je v prometnem središču vse preveč otrok zaradi preštevilne šole, ki bi se morala deloma preseliti na drugo lokacijo, bližje bivalnim naseljem. VAŠ INTERVJU Krista Kmet ZAPISANA UČITELJEVANJU Pedagoški poklic je bil od nekdaj nekaj posebnega. Učitelji so bili in so še vedno nosilci znanja, kulture in etike, brez česar si nihče ne predstavlja napredka. Delo z mladimi je prek izobraževanja in vzgoje še prav posebno zahtevno in odgovorno delo, saj ne pravijo zastonj, da na mladih svet stoji. Dandanes je z vsestranskim razvojem tudi delo učitelja precej olajšano. Cisto drugače pa je bilo pred pol stoletja, ko so bili marsikateri učitelji prisiljeni zaradi danih - predvsem zgodovinskih in političnih - razmer posvetiti temu svojemu poslanstvu celo svoje življenje, saj so učiteljevali in opismenjevali -praktično cel dan- vse dni v letu. V krajih, kjer so poučevali, so bili tako glavni in večkrat edini nosilci znanja, kulture in napredka. Ena takih učiteljic je bila Krista Kmetova, katere življenje vam bomo skušali danes podrobneje predstaviti, da bi se ji s temi skromnimi vrsticami vsaj skušali oddolžiti in ji izkazati spoštovanje in globoko simpatijo v imenu vseh tistih, ki jih je sama iz generacije v generacijo vzgajala in učila kot neponovljivo dobra in človeška prosvetna delavka. * Kaj vas je zaneslo v Ribnico? ga. Krista: Že moji starši so bili učitelji in služba jih je zanesla v številne kraje po Sloveniji. Mama je bila po rodu Korošica in tako sem se tudi jaz rodila v Lipolji vasi pri Trbižu, ko je bila mama, sicer tudi učiteljica, na počitnicah pri teti. Živeli pa tam nismo nikoli. Oče izvira iz Sentlovrenca na Dolenjskem, naša družina pa se je selila iz kraja v kraj. Oče je bil zaveden Slovenec in na Colu nad Vipavo, kjer smo doživeli razmah fašizma, smo težko živeli, Tedanje italijanske oblasti so zavedne učitelje premeščale v najbolj zakotne vasi, ko pa so očetu zagrozili s premestitvijo v Kalabrijo, let. Potem so me zaposlili za nekaj je pobegnil v Slovenijo, za njim pa mesecev prek takratnega bednost-je kmalu odšla vsa družina. nega fonda na ribniški šoli. 400 dinarjev plače sem dobila,to je bilo * Njegovo učiteljevanje se je potem za tiste čase zelo malo denarja... nadaljevalo v Dolenji vasi pri Rib- * Kdaj ste potem dobili prvo redno niči. zaposlitev ? ga. Krista: Bilo je sredi dvajsetih let ga. Krista: Od leta 1938 do 1941 in očeta so namestili za učitelja v sem poučevala na Čatežu ob Savi. Dolenji vasi, kmalu pa so ga pre- Tam je bilo naše delo zelo namestili v Ribnico, kamor je prišel porno. Dopoldne sem poučevala 83 za šolskega upravitelja. Poleg dveh otrok - to so bili šolarji, ki so sester in brata sem sama odraščala obiskovali 2. in 3. razred, popoldne z eno samo in edino željo, da bi pa 64 otrok, prvošolčkov. Razmere tudi sama enkrat poučevala. In ko so bile tedaj tudi za otroke zelo sem v Ribnici končala meščansko hude, bili so večkrat lačni kot ne, šolo, sem starše preprosila, da so slabo so bili oblečeni... Spominjam me dali v Ljubljano na učiteljišče, se, da so nekateri otroci nosili za Te svoje odločitve nisem nikoli malico s seboj krhlje v žepih, neka-obžalovala,saj sem celo svoje teri revčki, ki so bili bolj revni, pa življenje posvetila prosvetnemu delu so nosili v žepih polento... Včasih z vso dušo in srcem. so nekateri otroci med poukom kar zaspali, saj so jim starši v svoji * Tisti časi so bili težki, tudi glede revščini namesto mleka dajali piti zaposlitve ni bilo lahko... vina, kot je bila to navada na vi- ga. Krista: Res so bili takrat težki norodnih področjih. časi.Dandanes ljudje jokajo in tarnajo, ko so le par mesecev brez- * Kako pa ste zmogli poučevati posclni. Sama pa sem po zaključku toliko otrok naenkrat? šolanja čakala na prvo zaposlitev šest ga. Krista: Razmere so bile čisto XT NOVE ,. NovicE drugačne kot danes. Najmanj deset otrok je vsak dan manjkalo, sicer še sedeti ne bi imeli kje. Učilnice so bile maksimalno izkoriščene. Klopi smo imeli od zida do zida, tako da je bilo nemogoče otroke klicati k tabli. Vseh otrok še poznala nisem. Pisalo se je na ’škrniclje’ ali pa sploh nič... Nekateri otroci so ponavljali razred večkrat zapovrstjo in taki so sedeli v zadnjih dveh klopeh. Med njimi je bilo precej prizadetih otrok, s katerimi se sploh ni dalo delati, tudi zaradi številnosti otrok ne... * Drugo svetovno vojno ste preživeli v Ribnici. ga. Krista: Leta 194.1 sem se zaradi vojne vrnila k mami v Ribnico, istega leta sem tudi rodila svojega sina Janeza. Naša družina je bila partizanska in vsi družinski člani so odšli v gozdove. Sama sem skrbela še za bratovega sina Janeza, saj sta bila njegova mati in oče partizana. Brat je vojno preživel, njegovo ženo pa so ubili tik pred koncem vojne. Težki časi so bili to... * Po vojni ste poučevali v Ribnici. ga. Krista: Takoj po vojni sem bila med prvimi učitelji, ki so zopet poučevali. Prva šola v Ribnici je bila takrat še požgana, tako da smo učili otroke na drugi šoli, v glavnem pa smo poučevali v barakah, ki so jih že med vojno na prostoru za šolo postavili okupatorji in so prej služile za vojsko. V njih je bilo neznosno poučevati. Uši je bilo toliko, da se jih preprosto ni bilo moč ubraniti... Nobenih učil nismo imeli, otroci so bili prizadeti od vojne, marsikdo je bil brez staršev...Primanjkovalo jc oblek, hrane in učil, pomanjkanje pa smo premagovali s petjem in zanosom, ki ga je prinesla svoboda.... * * Kmalu so vas premestili v Faro. ga. Krista: V Faro so me poslali zato, da sem tam ustanovila nižjo gimnazijo. Tako sem tu poučevala deset let, od leta 1946 do 1956. Sin je v Fari končal osnovno šolo in nižjo gimnazijo, potem pa odšel na študij v Ljubljano. Na Faro imam zelo lepe spomine, čeprav je bilo tudi tam delo zelo naporno. Bila sem ravnateljica šole, po ustanovitvi nižje gimnazije pa sem pritegnila vanjo učence od Osilnice do Banja Loke. Ker je bila razdalja od doma do šole za marsikaterega otroka prevelika, sem ustanovila v prosvetnem domu v Fari še internat, v katerem je bilo do 60 otrok, precej tudi vojnih sirot. Otrokom sem skušala vsaj delno nadomestiti dom. Dobivali smo pakete iz Amerike in z njimi smo si z obleko in z učili (zvezki, svinčniki...) skušali pomagati, kakor smo vedeli in znali. * Leta 1956 ste se vrnili v Ribnico. ga. Krista: V Ribnico sem se vrnila, ko je šel sin na študij v Ljubljano. Vsak vikend je prihajal domov, Fara pa jc bila skoraj predaleč, predvsem pozimi, ko so bili snežni zameti... V Ribnici sem poučevala do leta 1963, zadnjih pet let, od 1963 do 1968 pa sem poučevala na šoli v Sv. Gregorju. Leta 1968 sem se upokojila, delala pa sem z otroci še dobro desetletje, vse do začetka osemdesetih let. Na ribniški šoli so vedeli, kako rada delam v svojem poklicu in vedno, kadar jim je manjkal učitelj, so me poklicali, da sem priskočila na pomoč. Seveda rada, zelo rada. * Nadomeščali ste na praktično vseh ribniških podružničnih šolah. ga. Krista: Poučevala sem v Dolenji vasi, na Sv. Gregorju, na Gori pri Sodražici, v Sodražici. na Velikih Poljanah, v Sušju... Ko sem okrog leta 1980 prenehala s poučevanjem, sem potrebovala kar precej časa, da sem se navadila na življenje brez učencev. Na začetku mi jc bilo zelo dolgčas po njih. Otroci, poučevanje, vzgoja in to igra so bili 45 let moj vsakdan. Res je bilo večkrat zelo naporno delati v skrajno nemogočih razmerah, a kljub temu je bilo lepo in če bi se še enkrat rodila, bi si izbrala popolnoma enako življensko pot... * Vam je zdaj še kdaj dolgčas po učilnicah, po otroškem živžavu? ga. Krista: Ne, dolgčas mi ni pa nikoli. Danes je postala šola vse nekaj drugega kot nekdaj. Otroci so drugačni, manj so spoštljivi in ubogljivi kot so bili v mojih časih. Seveda vem, da je to posledica prehitrega življenja, saj tudi družine niso več to, kar so bile včasih. Otroci so cele dneve prepuščeni sebi in ulici, saj starši zanje nimajo ali pa nočejo imeti časa. Ne, poučevala pa ne bom več, čeprav še vedno rada sprejmem otroke, da jim pomagam pri učenju ali se pogovarjam z njimi, da se laže vključijo v šolo. Zdaj sem že v 85. letu, zdravje me daje zadnja leta...Pa se vseeno zamotim. Zelo rada imam ročna dela, rada berem, skrbim za rože... Ven se lahko odpravim le na vozičku, a prijetno mi je, da me mnogi še vedno poznajo kot svojo učiteljico, me pozdravijo ali povabijo na dom. Tudi moji najbližji, ki sicer vsi živijo v Ljubljani, me pogostokrat obiščejo. Rada jih imam, ampak v Ljubljano pa ne grem živet. Preveč lepih trenutkov sem doživela tukaj, da bi kar tako odšla. Preveč lepih spominov me veže na ta kraj... Darja D. Hafnar POSLOVNA STRAN TV.T N O V ti NovicE RIKO HOLDING, d.o.o. v stečaju, lepovče 23, Ribnica skladno s sklepom Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enota v Ljubljani, opr.št. 328/93 z dne 21.07.1994: PRODAJA NASLEDNJIH OSNOVNIH SREDSTEV NA PODLAGI ZBIRANJA PONUDB: 1. TOVORNO VOZILO CADDY UNIS,Disel, Lj R-l-236, leto izdelave 1987, izklicna cena 270.150,00 SIT 2. TOVORNO VOZILO CADDY UNIŠ, Disel, Lj 69-14 A, leto izd. 1987, izklicna cena 269.143,00 SIT 3. TOVORNO VOZILO CADDY UNIS, Disel, Lj R-l-184, leto izd. 1986, izklicna cena259.862,00 SIT 4. TOVORNO VOZILO CADDY UNIS, Disel, Lj 535-901, leto izd.1987, izklicna cena 258.000,00 SIT 5. TOVORNO VOZILO CADDY UNIS, Disel, Lj 527-992, leto izd. 1987, izklicna cena 252.000,00 SIT POGOJI PRODAJE: 1. Osnovna sredstva se nahajajo na lokaciji Lepovče 23, Ribnica. Ogled osnovnih sredstev, ki so predmet prodaje, je možen po predhodni najavi na tel. 061/ 861-040, vsak dan do preteka roka za oddajanje ponudb od 8.00 ure do 13.00 ure. 2. Ponujena cena za nakup osnovnih sredstev mora biti najmanj enaka izklicni ceni. 3. Varščino v višini 10% od izklicne cene plačajo ponudniki najkasneje 26.09.1994 na žiro račun RIKO HOLDING, d.o.o. v stečaju št. 51310-690-10061. 4. Pisne ponudbe pošljejo ponudniki na naslov prodajalca RIKO HOLDING, d.o.o. v stečaju, Lepovče 23, Ribnica,do 26.09.1994 do 14.00 ure z oznako " PONUDBA- NE ODPIRAJ". 5. Ponudbe se bodo odpirale dne 27.09.1994 ob 10.00 uri. 6. Varščina se bo uspešnemu ponudniku vračala v kupnino, drugim pa vrnila brez obresti najkasneje v 8 dneh po dnevu odpiranja ponudb. 7. Najboljši ponudnik mora plažati kupnino in skleniti pogodbo v 8 dneh od dneva odpiranja ponudb, sicer bo prodajalec vplačano varščino zadržal. 8. Davek na prodajo ter vse druge eventuelne dajatve bremenijo kupca. Prevzem kupljenih osnovnih sredstev mora biti opravljen naslednji dan po vplačilu celotne kupnine. Po tem dnevu nevarnost poškodbe in uničenja preide na kupca. 9. Osnovna sredstva se prodajajo po načinu VIDENO - KUPLJENO. Prav tako prodajamo razno blago črne in barvne metalurije po ceniku. Ogled in informacije vsak dan od 8.00 ure do 13. 00 ure na lokaciji Lepovče 23, Ribnica, ali na tel. 061/861-040. Iz izkušenj smo se naučili, da si kupci žele več kot običajno prodajo računalnikov, zato smo ustanovili podjetje NAJK d.o.o., ki v sodelovanju s priznanima podjetjema UNISTAR Ljubljana in SAOP Nova Gorica nudi kvalitetne računalnike, tiskalnike, programsko opremo po ugodnih cenah in prodajnih pogojih. Možnost plačila na 3 ali 6 obrokov. V sodelovanju z LB d.d. vam nudimo možnost enoletnega kreditiranja po subvencionirani 8% obrestni meri, za šolarje in dijake po 6% obrestni meri. Za programsko opremo, namenjeno drobnemu gospodarstvu, vam nudimo dvoleten brezobrestni kredit. Pridite v podjetje NAJK d.o.o., Rožna ulica 39, Kočevje ali pa nas pokličite po telefonu 853-331 HAJK VEC KOT PRIČAKUJETE v' .«-V .'V* j* 1/EURa Šeškova 31 Ribnica tel.861-509 Del. čas: od 8.00 do 12.00 od 16.00 do 19.30 L. ■m T NOVE xn NovicE j Dramska skupina KUD GALLUS O ZLATOROGOVEM KRALJESTVU ’V Trenti sta živela brhko dekle, ki so jo klicali za Anko in pa Janez, lovec. Imela sta se rada. Nekega dne ji Janez z gora prinese prekrasen šopek. Anka je bila rož vesela, čeprav med njimi ni bilo triglavske rože. In prav to bi rada, saj je vedela, da raste iz Zlatorogove krvi in je čudodelna. Kdor jo zaužije, je takoj zdrav. Zato gorje tistemu, ki bi Zlatoroga ustrelil. Zaužil bi rožo in bi ozdravel, lovca pa bi pahnil v prepad. Anka pa je želela prav triglavsko rožo. Janez je odšel ponjo in nikoli več se ni vrnil z gora,’ je govoril Majar svojo zgodbo. svojem odhodu s sveta pa le še malokdo. Človek, ki ni srečen sam s seboj, pa sreče ne more dajati nikomur, saj tistega, česar nimaš v sebi, ne moreš dajati drugim. Morda je prav zato dandanes življenje tako turobno in težko za marsikoga, pa čeprav živi v zlati kletki in se vozi z zlatim vozom. Sreča je morda res videti pozlačena, je pa dosti bolj navadnega - bolj krvavega in življenskega videza. Se mi vse bolj zdi, da sreča pred zlatom beži... Darja D. Hafnar ."Tr. .%/Tr/s/sj* Igralci so bili pred in po predstavi hkrati tudi scenski delavci.. Odlomek iz Baumbachove PRAVLJICE O ZLATOROGU nam na kratko pove sicer prirejeno vsebino četrkove drame, ki so jo ob 20. uri v ribniškem gradu izvajali domači igralci KUD-a GALLUS pod režijskim vodstvom Vesne Poštrak. Drama, ki je imela kar nekaj težav zaradi neprimernega vremena, saj so jo bili prisiljeni organizatorji kar nekajkrat odpovedati, se je iztekla z marsikatero skrito solzo sicer kar številnega prisotnega občestva. Zgodba, po izročilu sicer pravljica, zrastla iz ljudstva, se je namreč končala tako, da je bil človeški pohlep kaznovan z najbolj krutim koncem - smrtjo velike in iskrene ljubezni, kise je simbolno res končala s smrtjo ljubljene osebe, v bistvu pa je ljubezen umrla že takrat, ko jo je zaslepila sla po neduhovnih, torej materialnih dobrinah. Ko je sicer pošten, a zaljubljen mladenič postal divji lovec, je prestopil magično mejo, prek katere ne bi bil smel. Bogovi mu namreč niso bili več naklonjeni, saj je zagrešil -kljub še tako posvečenemu namenu- nepopravljivo, življensko usodno dejanje: ubil je zlatoroga. Poanta zgodbe je zanimiva z več plati, saj jo je sleherni od gledalcev lahko doživel in razumel po svoje. Marsikomu se je tistega večera pričarala v zavest čudovita pravljica o iskreni ljubezni, ki pa se tako ali tako skoraj vedno nesrečno konča. Marsikdo pa je zaznal globino sporočila v njej, še kako aktualnega v vseh zgodovinskih, političnih in ekonomskih sistemih: pohlep človeka pokonča prej ali slej. Ni nujno, da ga pokonča (kot v zgodbi smrt) telesno, marsikdaj ga pohlep pokonča na mnogo hujši, mnogo bolj nevaren način: ubije mu osnovna čutila, brez katerih človek ne more biti srečen. Tista čutila, ki so tam nekje okrog srca in ki jih ima sleherni človek ob svojem prihodu na svet, ob .9r/T(i/f/.' f/fryan .7ia/s/rtc/iAa f/ia ztot - f/fa zta S) a/n ir cSu.tc veo - JPa stir (Simon cMorlio - (.Stost SJa/njan SßcostiA - Org ovco ofina S)om \ar, C/Stccs C/HiAuti/i, Sßu-ci/a Giro vic, /Ja/ija iJcAaccc -f/Zansa ricc f/Zcscv (Srt.(a C/HtaAa, z . 7iZ9z c o c/ rafi/a : (Diana (DroAnič (Štrena.' SDaci/a Girovie C/HasAc o/j ti A o ca tč ffZtona .HZrenta, /atAa Sßesar (DzioesAe oAtiAocata.' (///nrtreja (DroAnie (/ieši/a.' H Jesna (Do str a A POSLOVNA STRAN NOVE NovicE ^ LESING podjetje za trgovino in poslovni Rožna ul. 37. Kočevje, tel.: 853-306, 853-645 ODKUPUJEMO GOZDNE SORTIMENTE: hlodovina iglavcev I. ki. 8.550,00 II. ki. 6745,00 III. ki. 5.225,00 celulozni les /jelka, smreka/ 2.280,00 hlodi bukve I. ki. 9.595,00 II. ki. 7.790,00 III. ki 5.700,00 hlodi hrasta I. ki. 12.825,00 II. ki. 9.310,00 III. ki. 6.270,00 hlodi plem. listavcev L ki. 9.975,00 II. ki. 9.120 hlodi mehkih listavcev I. ki. 5.700,00 II. ki. 3.800 drva: bukva, gaber, javor /goli/ 2.660,00 drva: ostali trdi listavci /goli/ 2.375,00 Cene veljajo fco kamionska cesta. ______________PLAČILO TAKOJ!_______________ PRODAJAMO KLASIČNI IN LAMELNI HRASTOV PARKET PO ZELO UGODNIH CENAH! \ Informacije na tel.: 853-306 in 853-645 \_________________________________________/ Žaga Predelava in obdelava lesa ZOBEC Blate 12 61331 Dolenja vas ODKUP HLODOVINE: smreka I. kvalitete smreka II. kvalitete telefon:0611864-070 061/864-071 telefax:061/864-071 11.000 SIT 8.500 SIT PLAČILO TAKOJ! SERVIS - TRGOVINA Reška c. 10 a. Kočevje Tel. 855-292, fax 855-293 Pooblaščeni prodajalec in serviser za FORD-ova vozila FIESTA že od 17.950 DEM ESCORT že od 23.450 DEM MONDEO že od 29.950 DEM Nižje cene veljajo do 30.9. 94! * * * * Dostavna vozila Transit Bus in Kombi, Fiesta Courier, Escort Van originalni rezervni deli in dodatna oprema možnost nakupa strao za novo krediti in leasing posredniška prodaja, odkup in prodaja rabljenih in poškodovanih vozil servis tudi za vsa ostala vozila POSLOVNO INFORMACIJSKI INŽENIRING Podgorska 49, 61 330 Kočevje tel.: 061/853-559, fax.: 854-551 DISTRIBUCIJA IN SERVIS RAČUNALNIŠKE OPREME Acen (♦ Mi povezujemo računalnike že od leta 1988 N NOVELL št. 84 IZ RIBNIŠKEGA VRTCA KAKO DRUGAČE? Prehrani v vrtcu vsakodnevno posvetimo kar precej časa. Ta čas naj bi bil za otroka prijeten, v vzdušju pričakovanja in presenečenja. Udeležila sem se seminarja o PREHRANI -MOŽNOSTI ZA CELOVITO RAZVIJANJE OTROKA. Ta pa se je nadaljeval s lemo VZGOJA ČLOVEKA ZA OHRANJANJE ZDRAVJA. Seminarja sta bila tako zanimiva in bogata, da bi bilo škoda, če ne bi o njem izvedeli še drugi. Na seminarju smo iskali različne poti k spreminjanju vzgojnega dela. zadali smo si številne naloge. Izboljšave, ki smo jih vnesli v prehrano, so naslednje: - Hrano si lahko pripravimo tudi v igralnici in si ob tem pridobivamo izkušnje. Hrano na krožniku si sami dekoriramo z zelenjavo. Pogrinjki in razni dodatki so nepogrešljivi za izboljšanje estetskega videza hrane in za prijetnejše vzdušje. - Uporaba celotnega jedilnega pribora od 3. leta dalje. Istočasna uporaba noža in vilic je pomembna za razvoj ročnih spretnosti, motorike prstov, rok, koordinacije,manipelacije, s tem pa tudi za pripravo otroka na pisanje. Otrok mora pribor dobiti zgodaj, v mali šoli N o vYc E je za to že prepozno. - Otroci pijejo iz svojega steklenega kozarca takrat, ko so žejni. - Seznanili smo se z rastlinami, od katerih živimo. - Spoznali smo različno posodo, pribor in orodje za pripravo hrane. Dokazali smo, da prehrana resnično ponuja možnost za celovit otrokov razvoj. V tem letu pa smo začeli otroke vzgajati tako, da bi znali ohranjati zdravje, tako telesno kot mentalno. V vrtcu se vse bolj zavedamo pomena telesne vzgoje, vode, zraka, zdrave prehrane in okolja. Osrednji cilj drugega seminarja je bil, osvestiti vzgojiteljice, kako ohraniti zdravje in kako vzgajati otroke, da bodo sami prispevali k ohranjanju zdravja. Skozi posamezne vsebine smo skušali konkretno odgovoriti še na naslednja vprašanja, kar bi prispevalo k uresničitvi zastavljenega cilja: - Upoštevali in spreminjati bioritem vsakega otroka. Dosledno vsakodnevno vključevati otroke pri skrbi za vzdrževanje potrebnih zdravih mikroklimatskih pogojev. - Otroke vzpodbujali in navajati za zavestna ravnanja, ki bi pripomogla k ohranjanju zdravja. - Upoštevati vedenjske značilnosti otrok v odnosu do prometa, ter jih usposabljati za njihovo čimvečjo varnost. - Osveščati starše, jih motivirati za enako ravnanje in vključevanje v prizadevanju za ohranjanje lastnega ------------- —j ŠOLSKA STRAN I zdravja in zdravja otrok. - Z lastnim zgledom na vseh področjih najučinkoviteje posredovati otroku pravilen model za nadalnje ravnanje. Temo smo skušali razporediti na vsa področja otrokovega življenja, aktivnosti in zadovoljevanja razvojnih potreb. V skupini 3 -4 letnih smo obravnavali temo RADI BI BILI ZDRAVI. Skupaj z otroki smo se začeli dogovarjati, za kaj vse bomo dnevno skrbeli v naši igralnici, da bomo zdravi. Ob slikah smo se pogovarjali, razmišljali, posredovali svoje ugotovitve. Temo smo razgradili v podteme. Nastal je plakat, na katerega sem zapisala misli otrok /KDAJ SEM ZDRAV/. Njihova spoznanja smo vsakodnevno dopolnjevali s slikami in risbami. Preko plakata so se starši seznanili, kaj se dogaja v naši igralnici. Ob njem so potekali pogovori med otroki, starši in menoj. Dan za dnem smo bogatili in dopolnjevali spoznanja o zdravju. Določene dejavnsot in opravila, povezana z zdravjem, postajajo del našega vsakdana. Da je bilo doživljanje otrok pristno močno, kažejo razglabljanja otrok ob ogledu slikovne literature in v različnih situacijah o tem, kaj je zdravo in kaj ni. Spoznanja preizkušajo pri sebi, drugih otrokih in celo pri meni. Ugotavljam, da je ta tema pripomogla stopničko naprej k VZGOJI ČLOVEKA ZA OHRANJANJE ZDRAVJA. Mojca Trdan VDC Ribnica PRELEPE POČITNICE V STRUNJANU Kot že nekaj let nam je bilo tudi letos omogočeno, da smo se lahko udeležililetovanja v Strunjanu, ki se ga naši varovanci še posebno veselijo. Vse leto živijo v pričakovanju letovanja in se veselijo, da se bodo srečali s prijatelji iz VDC Sevnica, z morjem in z vsem, kar sodi zraven.Težko pričakovani čas je prišel 06.07.1994 zjutraj. Takrat se nasje sedem srečnežev in dve tovaririšici s kombijem odpravilo v Strunjan, kjer smo bili gostje že tretje leto v Zavodu Elvire Varovec. Pričakalo nas je lepo vreme, ki nas je spremljalo vse do konca počitnikovanja. Teden dni smo uživali na plaži, v vodi, višek veselja pa je prišel zvečer, ko smo plesali in se zabavali. Tako je kar prehitro minilo naše letovanje in varovanci so se presrečni in zadovoljni vrnili domov. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki so nam omogočili sedem prelepih dni. To so bili: Občinski sindikalni svet Ribnica (OZSS), Interfur, Russ d.o.o.. Avtošola Herby, Ministrstvo za notranje zadeve (vadbeno oskrbni center Gotenica), Inoterm d. o. o., Kočevski lisk, Grafit, Trgovina Hani, Mercator Kmetijska zadruga. Kuss, Petek, Stupica transport, Trgovina Fegro, Hrast, Slaščičarna kočevje, Trgovina Mateja, Trgovina Ehnat, Gostilna Pri lobajnci, R kanal in Foto Toni. N. M. POSLOVNA STRAN NOVE ^ NovicE št. 84 n J Ttmmnm DARKO WKOVftC. Te!.. fax:o61/852-5Q3. Reška Ha. Koievie • avtoplaiči SflVfl. GOOD YEflR, HflNKOOK. MATADOR • olja O M V, ARAL za osebna in tovorna vozila • rezervni deli za vsa osbna vozila.bogata izbira dodatne opreme (avtoprevleke že za 3.070 SIT) POSEBNA PONUDBA: pri nas kupljana Izpušna lonca v masacu SEPTEMBRU montiramo BREZPLAČNO del. čas: 8-12,15-18, v soboto 8-12 / RAČUNALNIŠTVO IN ELEKTRONIKA KOLODVORSKA 2, KOČEVJE S854-610, FAK 851-564 d.o.o. VIDpO CENTER KOČEVJE VIDEOTEKA ŠPILETIČ V NAMI" NOVA PONUDBA: odprli smo PRVO izposojevalnico laserskih plošč v Kočevju (C-D- TEKO) v veleblagovnici NAMA DOSEDANJA PONUDBA: video filmi na video kasetah za izposojo presnemavanje video kaset snemanje z video kamero po naročilu izposojanje video playerjev IGRALNI APARATI: video igre za razvedrilo \A/a uslugo vsak dan od 9.-19., v soboto od 8.-13. S računalniki, tiskalniki in druga računalniška oprema ü programi za podjetja in obrt □poslovno knjigovodski servis ^ omrežja noveli ^ ''storitveno podjetje ^>rofesional d. o. o. Marjan Zlodej Podgorska 4. Kočevje, delavnice Roška ?5fnovil Itas. tel 854-331 • vzdrževanje vseh vrst industrijskih strojev (stružnice, preše, škarje, mostovni žerjavi) • servis bele tehnike malih gospodinjskih aparatov in električnega ročnega orodja • servis batnih kompresorjev Trudbenik in Ceccato-Kozama • servis in prodaja vijačnih in batnih kompresorjev ter medicinskih brezoljnih kompresorjev - zagotovljeni rezervni deli • dodatna oprema in razna pnevmatska orodja • tlačne sklopke (stikala) od 80 DEM dalje Delovni čas od 8. do 15. ure. Rje imm Vabimo vas s pestro ponudbo ribjih specialitet in drugih okusno pripravljenih jedi. Nedeljsko kosilo že za 600 SIT! Rezervacije za zaključene družbe in poroke sprejemamo na tel. 854-101, 854-102. NOVO: • LEPOTILNI SALON: solarij in body slini line • IGRIŠČI ZA ODBOJKO NA PESKU OBVESTILO: V najem oddamo prostor za pedikuro J CčVTIon Olivetti Hiter in kaliteten servis - prodajo-fotokopirnih strojev in potrošnega materiala RICOH, CANON IN OLIVETTI za ribniško - kočevsko področje Vam nudi te biro5d mmm mm—LS d.o.o ■■■■i teilfax 789-239 Lepovče 23, Ribnica stavba Riko-Robotika tel. 861-147, 861-488 kontaktna oseba Trdan Mirjam OBIS d.o.o Ribnica PODJETJEM IN POSAMEZNIKOM NUDIMO! • vodenje poslovnih knjig za samostojne podjetnike • vodenje dvostavnega knjigovodstva za podjetja • svetovanje na finančnem in davčnem področju • izdelavo poslovnih načrtov • prodajo standardnih paketov za samostojno vodenje knjigovodstva tako podjetij kot samostojnih podjetnikov Vabimo vas na poslovni dogovor! ' DOVOLJ JE, DA ZADRGETATE V N TELEFONSKO SL USA L.KO... in za prehod iz trdega na tekoče gorivo bomo poskrbeli v enem dnevu brez prekinitve ogrevanja. Dovolj je, če ob sveči zavrtite tel. številko S55-LW ali 06 09 617 506. Prišli bomo in poskrbeli za dotrajano električno napeljavo in naprave. => prodaja in montaža toplotne tehnike =7 vse vrste installacij =5 pooblaščeni servis oljnih gorilcev Libelo, Joanes itd. krmilne regulacije First električnega orodja varilnih aparatov =5 varčevalna tehnika in prihranek pri prometnem davku Mat \M V 2 D A1 E V a N J £ EtE KT* O NAPRAV ^ T NOVE ^ N o vicE št. 84 Glasba GLSBA I KONCERT BRUCKNER QUARTETA Z ERIKOM ŠULERJEM Koncert domačina Erika Šulerja in Bruckner Quarteta iz avstrijskega Linza je v ponedeljek, 5. septembra 1994 ob 20. uri v dvorano kočevskega Seškovega doma privabil veliko število ljubiteljev tovrstne umetnosti, kar pa niti ne preseneča, saj tako kvalitetnega koncerta v Kočevju že dolgo - če sploh kdaj - ni bilo. Tudi program izvajalcev je obetal enkratno neponovljivo doživetje: Beethovnov Rondo v G-duru, op. 51, LisztovaValee d’Oberman in Madžarska rapsodija št. 6, Mozartov Kvartet v g-molu za klavir, violino, violo in violončelo in Schubertov Godalni kvartet v a-molu D 804. Naj na kratko predstavimo izvajalce: ERIK ŠULER je bil rojen v Kočevju. Njegovi starši so že zelo zgodaj odkrili njegovo glasbeno nadarjenost. Pri treh letih je začel igrati na otroško harmoniko, klavir pa pri petih. Tri leta se je učil klavir v kočevski glasbeni šoli pri prof. Hedviki Petje in nato štiri leta na ljubljanski Glasbeni matici pri prof. Ivanu Levaniču, ki ga je pripravil tudi za prvi samostojni koncert junija leta 1987. Zaradi njegove izredne nadarjenosti so se starši odločili, da ga pošljejo na odlično moskovsko Centralno specialno glasbeno šolo, kjer je uspešno opravil sprejemni izpit pri prof. Sijavušu I. Gadžijevu. Erik je svoje znanje in interpretacijske sposobnosti predstavil po vseh večjih krajih v naši državi, nekajkrat pa je nastopil tudi v Trstu. Gallusov sklad je spomladi 1993 sprožil akcijo za nakup klavirja za Erikovo vadbo doma. Odzvalo se je podjetje SKB Nepremičnine & Leasing d.o.o. iz Ljubljane in zagotovilo celotna sredstva za nakup klavirja. Erik Šuler je mladi slovenski pianist, ki je letos uspešno zaključil študij pri prof. Sijavušu Gadžijevu na Specialni šoli pri moskovskem konservatoriju Čajkovski. Erik pa bo s študijem nadaljeval, saj sta njegov talent in volja, da posveti svoje življenje glasbi, prepričala stroge profesorje, ki so ga sprejeli na nadaljnji študij na konservatoriju. BRUCKNER QU ARTET je bil ustanovljen leta 1986 iz štirih solistov Brucknerjevega orkestra v Linzu. Heinz Haunold in Walter Haas sta igrala že v študijskih časih tako v kvartetu kot solista. Prvi nastop so imeli v Brucknerjevi hiši leta 1987. Od leta 1988 potrjujejo svoje kvalitetno delo z rednimi povabili mednarodnega Brucnerjevega festivala v Linzu. Sledili so koncerti po avstrijskih samostanih. Opazna je mednarodna dejavnost kvarteta. Nemčija, Švica, Francija (Pariz, Festival Le Mans), Španija in Kairo (otvoritev operne hiše) so bili najpomembnejši koncertni cilji. Ob številnih radijskih posnetkih so izdali CD ploščo pri Camerata Tokyo. Bruckncrjev godalni kvartet sodi v vrh avstrijskih tovrstnih ansamblov. Glede na to, da deluje v Linzu, posveča precejšen del svojega programa Brucknerju in z njim nastopa po vsem svetu. Na festival Koncerti Groblje prihaja kvartet naravnost z izredno uspešne turneje po Japonski. HEINZ HAUNOLD prihaja iz Vocklarbrucka. Študiral je na Mozarteumu v Salzburgu. Solistično je koncertiral po številnih evropskih državah kot tudi v Koreji, mehiki, kanadi, Argentini in Braziliji. Od leta 1983 je prvi koncertni mojster Brucknerjevega orkestra v Linzu. MARIO SERIAKOV prihaja iz Bolgarije. V rojstni Sofiji je študiral na glasbeni akademiji in je nosilec nagrade tekmovanja "Obretenov". Solistično je koncertiral po Severni in Južni Ameriki in seveda Evropi. Bil je koncertni mojster "I Filharmonici dall’Arena di Verona". Od leta 1986 je koncertni mojster Brucknerjevega orkestra v Linzu. WALTER HAAS se je rodil v Salzburgu in študiral na Mozarteumu. Bil je član ansambla Camerata Academica in koncertiral kot solist in komorni glasbenik doma in v tujini. Od leta 1977 je solist violist Brucknerjevega orkestra v Linzu. Od leta 1982 poučuje na Brucknerjevem konservatoriju. STEFAN TITTGEN je študiral na visoki šoli za glasbo v Stuttgartu, v, Melos-Quartettu in Moskovskem klavirskem triu. Od leta 1987 je vodilni violončelist v Brucknerjevem orkestru v Linzu. Koncertiral je doma in v tujini kot solist in kot komorni glasbenik. Darja D. Hafnar bo pri nas Dreudarvm naložen! H H H BI W 't&äiNää Om Hi BI H “i Triglaw Pooblaščena investicijska družba Certifikate vpisujemo na PREDSTAVNIŠTVU RIBNICA Zavarovalnica Triglav, Šeškova 9c 1. športne igre Združene liste socialnih demokratov Slovenije ZA SPODBUDO TEKMOVALNEGA DUHA V soboto, 10. septembra so ribniški in kočevski organizatorji gostili na špornih igriščih Ribnice, Sodražice in Kočevja številne ekipe ZLSD iz vse Slovenije, ki so se med sabo pomerile v malem nogometu, odbojki, košarki, balinanju, kegljanju streljanju in šahu. Množici 384 tekmovalcev so se na zaključni prireditvi v brunarici v Dolgi vasi pridružili številni somišljeniki te v Kočevju po zadnjem volilnem uspehu najuspešnejše stranke, ki so lep sobotnih dan izkoristili tudi za gobarjenje po bližnjih gozdovih in izlete v okolico. Gostitelji so imeli eno najmočnejših ekip, ki je imela zastopnike skorajda v vseh disciplinah. Zamagali so v balinanju in kegljanju, solidno pa so se odrezali tudi v večini drugih disciplin: v malem nogometu 4. mesto med 10 ekipami, 7. mesto v odbojki med 12 ekipami, 3. mesto v streljanju med 12 ekipami in 3.mesto v šahu med 8 ekipami. V končni razvrstitvi vseh 16 sodelujočih ekip so zasedli odlično 2. mesto za MK Ljubljana in pred Jesenicami. Z organizacijo 1. športnih iger so spodbudili tekmovalni duh in poskrbeli za promocijo stranke, kar vse jim bo prišlo prav tudi v političnih medstrankarskih spopadih, ki jih obetajo lokalne volitve. Predsednik stranke ZLSD Janez Kocjannčič s pokalom, ki so si ga zmagovalci priborili v znotrajslrankarskem boju. NK Gaj Kočevje Rokomet PORAZ ZNAMENJE RAZPADA? OGREVANJE NA TURNIRJIH V petem krogu so kočevski nogometaši gostovali za Bežigradom in se po pričakovanju vrnili brez osvojenih točk. SCT Olimpija jih ni pustila do lastne mreže, sami pa so morali po žogo vanjo kar štirikrat. Najprej že v tretji minuti, potem pa v zadnjih desetih minutah tekme še trikrat. Najboljši prvoligaš je imel Gaj za ogrevanje pred tekmo z nemškim Eintractom za pokal UEFA, kljub visoki zmagi pa so po mnenju njihovega trenerja zamudili še veliko priložnosti. Gajevci so igrali le obrambno igro, pa še tu niso pokazali prave vneme, kar priča o tem, da ključni igralci svoje kariere ne vežejo več na Kočevje. Komočar in Struna sta pred podpisom pogodbe z Vevčami, na odhod iz Kočevja pa se pripravljajo še nekateri drugi. Klub jc po oceni nekaterih poznavalcev nogometnih zakulisnih dogajanj ponovno pred razpadom, kot da bi zanj po donosni obnovi igrišča pred začetkom sezone v vodstvu ne imeli ne pravega motiva ne znanja... Rokometaši Ribnice so se minuli konec tedna ogrevali v Izoli, ker je tamkajšnji Delamar pripravil turnir treh ekip. Ribničani so izgubili proti drugoligaškemu Delmaru in premagali hrvaški Istraturist. Kočevske rokometašice pa so turnir treh ekip organizirale v Ribnici, vendar se ga je udeležila le ljubljanska Olimpija. Dekleta se priložnost za ogrevanje pred oktobrskim začetkom ligaške sezone kljub temu dobro izkoristile, saj so med sabo odigrale kar tri polčase. Domačinke so igrale z dvema novima Hrvaticama, kljub temu pa gostij (še) niso uspele premagati. @0000080^ 0 NASLEDNJA ŠTEVILKA 0 NOVIH NOVIC M BO IZŠLA M v petek, 30. septembra 1994 POSLOVNA STRAN Tk T NOVE NovicE št. 84 J [P t=3 CZD C=3 tZZD [=J CZII CZD !=□ [=) C=3 CZZD (=3 CZZ3 C=1 CZZ1 CZJ C=3 C=J CIZI CZZI CZD UZD CZU CZD UZD CZZ) CZU CZZl (=□ CZD dZJ (=] CZZJ C=3 CZ3 C^j ® D E^a2j^U"H=aff^8 o D avtoprodaja Ribnica, Seškova 42, tel. 861-488, fax 860-653 odprto od 8. do 16. ure D NISSAN VSR NISSRNOVR VOZIIR NR ZRLOGI IN NR OGL6D V SRLONU MICRR že za 20.490 D€M SUNNV že za 23.650 D6M PRIM6RR 32.399 D€M T6R6NSHR, TOVORNR IN DOSTRVNR VOZILR T€R KOMBIJI PO Z€LO UGODNIH C6NRH IN NRKUPNIH POGOJIH VS6 VRST6 ZRVRROVRNJ VOZIL (PR6IZKUŠNJR, OBVeZNO, KRŠKO) se priporočamo & ^ ^ cn czi czn (=j czz: cm im im cm im im im im cm cm cm cm im cm cm cm cm cm cm im cm CZZ) CZD CZZl cD J? j: j: j? j: n j: j: J3 j? j: j: J3 J? GLASBENA TRGOVINA Branko Zaletelj Koldvorska 9 a Ribnica $ CENTRU IDEAL ti ti Vabimo vas v jjj prodajalno z najnovejšimi CD ti ploščami in kasetami, VMS kasetami ti (risanke, glasbeni filmi) ti titititititititititititititititititititititititititititi 4 MORSKA KRAŠKA MP" SADNA V -h i e vrst sadne kupe, hamburgerji..< M lokal: 860-664 Jani Juvančič, Ortnek Hvunoni FIAT Punto Tipo LADA PEUGEOT R0ZALK0MERC d.o.o. Kolodwisko M, 61330 kofevje Tel: 061/851-113 Fox: 06I/85M13 lirorafun: 51300 601-50176 jOS4( V POSEBNA PONUDBA: Fiat TIPO 1,4 I.E.-MAQ SV, dodatna oprema od 17.500 DEM dalje Lada SAMARA, katal., samo 999.000 SIT Lada KARAVAN Hyunday PONY PARTNER že za 16.990 DEM RABLJENA VOZILA: Renault 4, I. 86, reg. do 4.95; ARO 4x4,1. 89, reg. do 3/95 OMEJENE KOLIČINE! PLAČAJ ODPELJI! UGODNI KREDITNI POGOJI: 4 leta brez pologa! LJUDSKA UNIVERZA KOČEVJE, Trg Zbora odposlancev 30 USPOSABLJANJE za brezposelne in zaposlene 1. za priučeno šiviljo 2. za turističnega animatorja 3. za turističnega vodiča 4. za vodenje poslovnih knjig 5. za skladiščnike 6. za viličariste 7. začetni, nadaljevlani tečaj strojepisja 8. higienski minimum 9. varstvo pri delu 10. gradbinec 11. specializacija - računovodja (po V.st.) VRSTE PROGRAMOV: TEČAJI 1. za vodenje poslovnih knjig 2. računalništva 3. PRIPRAVE NA IZPIT ZA PRODAJALCE IN POSLOVODJE JEZIKOVNI TEČAJI angleščina, nemščina, italijanščina, francoščina 1. splošni (začetni, nadaljevalni 2., 3. in 4. stopnja, konverzacija) 2. specialni (prilagojen stroki, poslovna korespondenca, posl. komunikacija) 3. slovenščina za neslovence NOVOST: USO PROGRAM: ZIDAR, TESAR VIŠJA POSLOVNA ŠOLA, VI. stopnja (vpis v septembru 94) NOVO: VIŠJA UPRAVNA ŠOLA, VI. stopnja • priprava na diferencialne izpite višje upravne šole PROGRAMI ZA PROSTI ČAS 1. šivanje, krojenje 2. ročno, strojno pletenje 3. kozmetika 4. zeliščarstvo 5. gobarstvo 6. kuhanje in peka 7. aerobika 8. ples 9- joga Ponujamo vam možnost plačila na obroke! Tel. 851-262. Vpisi in informacije tudi v prostorih OZ Ribnica, Vrvarska 3, vsako sredo od 14. do 17. ure, tel. 861-556. J)<3 HUTosemmn TRGOVINA, ZASTOPANJE, IZVOZ-UVOZ, PROIZVODNJA, RENT-A-CAR, KOČEVJE d.o.o. «.-C -A- r 'TL CZ OSEBNIH VOZIL^Q najemite najugodnejše TFI FFON 851 402 IN 855-300 LJUBLJANSKA 75, 61 310 KOČEVJE KVM - Grafika vam nudi izdelavo vseh vrst grafičnih izdelkov (rač. papir, obrazci plačilnega prometa,zaprte kuverte, vizitke, prospekti, časopisi), tel. 861-804 KVM - Gostinstvo vas vabi v restavracijo KRONA, tel. 861-530, ki nudi - malice (ugodno -300 SIT!) - hladne predjedi, kosila, poslova kosila - hrano po naročilu - izbrana vrhunska vina - pizze - hot dog, hamburger, sladoled, sadne kupe KVM-Trgovina - IDEAL center nudi akcijsko prodajo pijač po ugodnih cenah UGODNO: zamik čekov nad 3 000 SIT je 15 dni, nad 4 000 SIT pa 30 dni. L----------------------- J- ................... f % MELAMIN Kemična tovarna Kočevje p.o, TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO Tomšičeva 9. tel. 853-133, fax 853-344 EKO AGROGEL 1 kg 1.300 SIT MELALES -premaz in zaščita lesa 5 kg 1520 SIT MELLAK za ladijski pod SIJAJ MAT MELALED hladilna tekočina kg kg kg kg 2800 SIT 2900 SIT 540 SIT 840 SIT Podstrešne stopnice, okna, (20% popust pri got.pl.) Kuhinje BREST (3,20 m), na ogled v podjetju gotovina 105.000 SIT, na 6 čekov 124.000 SIT: otroške trenirke, pižame 1900 SIT majice 850 SIT moške srajce 1800 SIT nogavice 5 parov 550 SIT trenirke DUNLOP, LOTOS, tenis copati LOTO EXKLUZIVNO: teniška oblačila FRED PERRY Del ras- 10-V? 10-IS snhntn 0-1? J* Mercator TRGOPROMET Kočevje Ljubljanska 18 "S d. d. L. OLJE CEKIN 170,90 PLENICE BEBISAN NOČNE 1.259,90 GOR. KLOBASE 584,90 j PRALNI PRAŠEK ZELENI JOLLY 519,90 HAMBURGER 717,90 | MORTADELA 614,90 DETREGENT ZA POSODO CET 225,90 | SALAMA NEŽA 431,90 ŠAMPON ZA TUŠIRANJE SOLEASOFT 196,90 SIR GAUDA 640,90 | 50% SOK BRAVO 112,90 | MOŠKA VISKOZNA SRAJCA 1.999,90 VINO RIBIČ 133,90 | KOMPOT ANANAS 96,90 | ŽENSKE HL. NOGAVICE TOP GIRL 99,90 PIŠKOTI DOMAČ. 243,90 Dobre stvari so lahko tudi poceni! ČIPS BEER 66,90 JUHA KNORR 111,90 — M-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje HOTEL M-KG Valentin dovolite, do se vam predstavim in videli boste, da me potrebujete NOČITVENE ZMOGLJIVOSTI: 53 ležišč v dvo in troposteljnih sobah in apartmajih; vse sobe imajo TV, tuš in WC, telefon in minibar RESTAVRACIJA: kosila, malice, banketi, kosila za poslovne partnerje.pogostitve ob porokah in drugih priložnostih KONFERENČNA SOBA: seminarji, občni zbori, sestanki ipd. KAVARNA: slaščice, sladoledi pijače, časopisi LOVSKA SOBA i, osvežilne m iT>- ... rs jMSj ^ r inčr ORGANIZACIJA ogledov farm ihjbkpliče ^ INFORMACIJE 851-286