D 
"AMERIŠKA DOMOVINA" 
AMERICA!*! HOH1 — BEOTJBNIAN DAIUT N1W8PAPI* 
1111 in. Olair At*. 01«rel»nd. Ohio 
Published dally except gunday and Holiday« 
NAROČNINA: 
Za Ameriko In Kanado, na leto M.60. Za Cleveland, po poiti, celo leto »7.00 
Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po' poiti, pol leta »3 50 
Za Cleveland, po raznaSalcih: celo leto, »5.50, pol leta, »3.00. Za Evropo, celo 
leto. (3.00. Posamezna itevllka. 3 cente 
Razprodaja, tekmain piknik! 
SUBSCRIPTION RATES: 
O. 0. and Canada, »6.BO per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year. 
0. 8. and Canada »3.00 tor 8 month«; Cleveland, by mall. »3.50 lor 6 month« 
Cleveland and Suclld by carrier«, »6.50 per year, »3.00 for < month«. 
Btnglo cople« I centa. Kuropean subscription, »8.00 per year. 
J AMEB DKEBEVTEC and LOUIS J. PIRO, Editors and Publishers 
Entered aa eecond class matter January 5th, 1909, at the Post Office 
at Cleveland. Ohio, under the Act or March 3d. 1879. 
No. 158, Mon., July 6, 1936. 
Kdo je Landon? 
Republikanska stara garda, ki je za Old deal in ki je 
dala Ameriki Hardin ga in njegove oljne škandale, in pro-
slulega "Chicken in every pot" Hooverja, je zdaj nominira-
la za predsedniškega kandidata Landona, governerja drža-
ve Kansas. 
Pri vsakem kandidatu, ki išče kak javni urad, pa se po-
javi par elementarnih vprašanj: Kdo je zanj? — Za čem 
stoji in stremi? — Kaj je doslej že storil? 
Landonov cirkus je pričel znani William Randolph 
Hearst, multimilijonar in lastnik velikega koncema "revol-
verskega" časopisja. Hearst sovraži Roosevelta, ker se 
Roosevelt poteguje za malega človeka, za delavca in farmer-
ja ter za malega trgovca, mesto da bi se potegoval za 
Hearstove miljone in za Hearstova časnikarske laži. 
Za čem stoji in stremi kandidat Landon? On in njegov 
mentor Hearst se glede te točke še nista zedinila. 
Leta 1933 je Landon izjavil: "Odločil sem se, da bom 
stal na strani predsednika Roosevelta, v njegovem boju pro-
ti depresiji." In dalje je rekel: "Dobro bi bilo za državo 
Kansas, če bi si mogla izposoditi vsak dolar, ki ga more do-
biti od vladna PWA." 
Dalje se je strinjal z amendmentom proti otroškemu 
delu, bil je za Guffev predlogo, za socialno varnost in za 
AAA. 
Nato pa je prišel Hearst, ki je križal njegovo pot. Od 
takrat, to je od časa, ko je pritisnil Hearst svoj žig in odo-
britev njegove kandidature, je pa mož popolnoma umolknil 
glede najvažnejših vprašanj ameriške Unije. 
Landon je postal mož z dvojno osebnostjo. Na vzhodu, 
v Union League klubu in v krogih Liberty Lige se je priče-
lo šepetati, da je Landon "safe" človek, ne glede na to, kaj 
reče v javnih govorih, namenjenih za navadno ljudstvo. Na 
zapadu pa se je šepetalo<v<"fekerskih" farmerskih krogih, 
da je Landon človek liberalnih nazorov. V Kansasu, kjer 
so odnekdaj prevladovali suhači, ga še danes slikajo kot 
prepričanega suhača, dočim ga slikajo v New Yorku le kot 
človeka, ki je za stvar suhačev samo zato, da dobi od njih 
glasove. 
V Kansasu je slikan kot prijatelj delavca in težko pre-
izkušenega farmerja, na vzhodu pa je on edino upanje in 
nada Liberty lige. 
Landon je postal kandidat republikanske stranke zato, 
ker je ohranil svoja usta trdno zaprta, da ne bi na noben 
način izbleknil kaj proti Hearstu ali Hooverju. Ako je sploh 
imel kdaj kake liberalne nazore, jih je danes popolnoma 
izgubil. 
Odkar je pričel Hearst bobnati zanj, je pričel Landon 
kritzirati Rooseveltovo administracijo, ne da bi enkrat sam-
krat povedal, kaj bi bil on storil, če bi bil na Rooseveltovem 
mestu. 
On je postal popolna lutka v rokah Hearsta, Mellona, 
Grundyja in Liberty lige, ki dela samo to, kar mu slednji 
diktirajo. 
Pred nekaj tedni je časnikar Frazier Hunt stavil vsem 
onim osebam, ki so špekulirale na predsedniško nominacijo 
v republikanski stranki, nekaj vprašanj. Vsi ti so mu na ta 
vprašanja odgovorili, razen — Landona. 
Hunt je nepristranski časnikar. Njegovi članki so na-
tisnjeni v seriji časopisov, katere bere milijone ljudi. In 
vendar ni hotel Landon odgovoriti na sledeča vprašanja, 
na katera je odgovoril brez pomišljanja vsak izmed ostalih 
republikancev, ki so upali postati predsedniški kandidatje: 
: r VAJ i ste za nadaljno d evaluacijo dolarja, ali za stabili-
zacijo sedanje zlate valute? Ali verujete v katerokoli obli-
ko izpremembe valute, v inflacijo valute ali v inflacijo kre-
ditov, v vrnitev k zlatemu standardu ali v remonetozacijo 
srebra?" 
Dalje ni hotel odgovoriti na vprašanja, tičoča se ustav-
nih amendmentov, ki bi dali kongresu proste roke, da bi 
lahko odločal o narodnih ekonomskih predlogah in merah; 
ni hotel odgovoriti, da-li veruje v regulacijo javnih utilitet, 
niti ni horel povedati, kaj misli glede proti-trustnih postav 
ter o problemu "fiksanja" cen. 
Z drugimi besedami povedano mož, ki je bil nominiran 
od republikancev za predsedniškega kandidata Zed. držav, 
ni mogel ali pa ni hotel povedati, kaj misli o najvažnejših in 
najvitalnejših problemih Zedinjenih držav. 
Ni še dolgo temu, ko je imel Landon govor, v katerem 
jc rekel: "Za pogum ni nobenega nadomestila." In vendar, 
ker se boji, da ne bi rekel kaj, kar ne bi bilo ljubo Hearstu 
m Mellonu, zato si Landon ne upa odpreti ust glede najvaž-
nejših ameriških problemov. Landon je človek, ki se je, 
čim mu je predsedništvo pričelo rojiti po glavi, z dušo in te-
lesom prodal Hearstu, Wall Streetu in Ameriški Liberty 
ligi! 
-o 
Zahvala Pntnkarin 
Čas, ki vse spremeni, bo spre-
menil glavno trgovino zadruge 
v novo prodajalnp. Vse bo no-
vo, vse sveže, vse moderno! 
Vabljeni ste na oglede. 
Da ne bo nihče hodil zastonj, 
.je urejena razprodaja, glejte 
pondeljski oglas v obeh listih, 
za celi teden od 6. do 11. julija. 
Kar ni v oglasih je v trgovini, 
kajti vse bo imelo razprodajno 
ceno in našteti vse je nemo-
goče. 
Starše opozarjamo, naj opo-
zorijo svoje otroke na tekmo 
za tri lepe dobitke : BICIKELJ, 
NAMIZNA SREBRNINA in 
100 funtov MOKE. Dobili bo-
do tisti, ki dobijo največ na-
kupnih glasov — šteje se po en 
glas za vsakih 25c nakupa v 
kateri se dobi izmed treh za-
družnih trgovin. Vsakdo je 
upravičen, da se udeleži tekme. 
Dobitki bodo razstavljeni v 
oknu glavne trgovine. Bicikelj 
se bo dalo dekletu ali fantu, 
mlademu ali staremu, pa če-
prav ga dobi sam parkeljček. 
Kdor bo imel največ glasov, ti-
sti ga dobi. Uslužbencem ni 
dovoljeno tekmovati, škoda, 
kajti prav bi mi prišel, posebno 
sedaj, ko je tako v modi pri na-
ših councilmanih. 
Javnost je zopet vljudno 
opozorjena in vabljena na letni 
družinski piknik SLOVENSKE 
ZADRUGE, njenih delničar-
jev, odjemalcev in —• JAVNO-
STI SPLOH. Letos obeta biti 
res nekaj povsem izrednega, 
torej rezervirajte 12. julija za 
izlet na Močilnikarjevo farmo, 
kjer boste solidno postrežem v 
vseh ozirih, razume se, da bodo 
naše dične kuharice poskrbele 
za 5-centne sandwiche in 10c 
za koštrunove. Pri 3 barah 
bodo stali samo "fajn" možje 
in žene, za "Kurenta" nam bo 
pa poskrbel godec Jankovich s 
svojo godbo. 
Tekma za bicikelj in drugo 
je zase — pridejo pa še drugi 
lepi dobitki—15 vseh skupaj— 
mogoče več, katere se bo dalo 
srečnim dobiteljem, onim, ki 
bodo imeli srečne "lumare" na 
srečkah, katere se bo izdajalo 
tekom razprodaje v trgovinah 
in celo popoldne na pikniku. 
Sezite po njih, kajti ne bomo 
mi krivi, ako jih ne dobite. 
Torej na razprodajo in ogle-
de tekom tedna 12. julija, VE-
LIKA ZADRUŽNA NEDELJA, 
pa na piknik po dobitke in za-
bavo. Na svidenje. 
Jos. Siskovich, taj. 
Dekleta pa odpirajo okenca, 
slone na njih, poslušajo zaljub-
ljeno petje ter pripenjajo svo-
jim dragim roženkravt in rož-
marin vsa mlada in srečna. 
Smrt pa tudi poleti ne čaka. 
često se oglasi na Žalostni gori 
navček, a za njim kar vsi zvo-
novi, ki zapojo svečano in otož-
no : 
Kruh pečamo 
slabe volje, 
balte (hitite) v jamo, 
tam bo bolje! 
Tam bo bolje! 
In že mu odgovarja zvon iz 
sosednje fare: 
Pet pangelčkov, šest kran-
celjčkov, 
le v jamo z njim, le v jamo 
z njim! 
Kadar se srca vesele, 
hitimo na Veselo goro, 
ljudje in ptički žvrgole, 
umivajo se z zlato zoro. 
Poletje v dolini gradov 
Kadar se na drevju oglasi! 
"kosec" tedaj nastopi na Do-] 
lenjskem vroče poletje. "Ko-
sec" je kobilica, ki tre brazda-
ste žilo leve pokrovke ob ostro 
letvo desne in rad poseda na 
nizkem drevju, kjer ga marsi-
kdo, ki ne pozna njegovega 
glasu zamenja s ptičem pev-
cem. 
Dolenjci pravijo, da je zna-
nilka pomladi kukavica, ki jo 
prepodi senena kopica, dočim 
je znanilec poletja "kosec," ki 
prične brusiti svoja krila šele 
tedaj, ko nastane prava vroči-
na. Kukavici zapoje v slovo 
zvon pri svetem Križu ob ža-
lostni gori: 
Poberi punkeljc, beži z 
njim, 
le beži z njim, le beži z 
njim,! 
In kukavica umolkne. 
Takrat je na Dolenjskem čas 
košnje. V zgodnje jutro od-
hajajo mladi veseli kosci. Raz-
igrano pojo. V mladi rosi se 
lesketajo ostre kose, čuje se 
klepanje in brušenje, vmes od-
meva vriskanje in petje. Viso-
ko naloženi vozovi dehtečega 
sena se pomikajo po poljskih 
potih. Spoteni konji in vozniki 
hite, dehteče kopice jih svare 
pred nevihto, delo jih vabi od 
vseh strani. 
Komaj je pospravljeno seno, 
že je treba misliti na žetev, saj 
avgusta Dolenjci že mlatijo 
svoje žito. In nemirni 'kosec" 
kliče od ranega jutra do pozne 
noči : 
Pridni kmet, 
pojdi žet, 
če boš žel, 
boš vesel 
pil in pel! 
Kako se lepi jasni poletni dne-
vi! Povsod se razliva sama 
bleščava. Kakor žametno mor-
je zlatnega žita, ki zori in va-
lovi kipeče plodnega življenja. 
Med klasjem se skriva prepe-
lica, ki zaprši kakor raketa, če 
se približa človeška noga. V 
višavi pa drobe škrjanci zju-
traj in zveč.er svojo pesem. To-
liko jih je, da se kosajo med se-
boj, kdo bo zletel više in kdo 
bo lepše zaokrožil. 
Med žitom tekmujejo v delu 
pridne ženjice. Srpi sijejo v 
sončnem žarenju, žito pošume-
va žalostno, smrtno pesem in 
pada mrtvo na tla, da spet en-
krat znova zaživi in zmleto v 
moko zakipi v kvasu ter posta-
ne naš vsakdanji kruh. 
Mežnar, ki se je hvalil, da 
zvoni kot nihče drugi, je dobil 
svoje z vonj en je. Enkrat se je 
zakasnil, ker je predolgo ve-
seljačil v zidanici, šegavi Do-
ljenci so takoj rekli, da njegovi 
zvonovi na Žalostni gori prav 
svojstveno pojo: 
Vražji mežnar 
S trto zvezan, 
s klinom zbit, 
ne zna zvonit! 
Sem in tje se kak Dolenjec 
odpravi po svetu. Kar sredi 
najlepšega poletja marsikdo 
zapusti dom in se odpravi v me-
sto s trebuhom za kruhom. In 
tedaj ga spremlja v mlado ju-
tro osamljeni glas martinskega 
zvona, ki kriči še dolgo za njim 
in ga kliče nazaj ter ga vabi 
naj se vendar vrne: 
Oj, fantič, pusti punkeljček, 
na skalici počivaj, 
lepo doma zasnivaj! 
često se oglase ženjice s svo-
jimi zvonkimi glasovi kakor bi 
se hotele skušati s poljskimi 
pevci. Zapojo pa le pri oddihu 
ko sede v senci pri južini in se 
nasmejane trenutno povesele v 
božji prirodi. 
Travnati griči, med katerimi 
se dvigajo tenke fižolovke po 
zoranih, nalahno se vzpenjajo-
čih njivah, so poln poljskega 
cvetja. V mesečini se ti hrib-
čki živo dvigajo in sijejo kakor 
bi se ponoči prebudila narava 
in zakipela koprneča v višavo. 
V nižinah pa pojo p0 mlakah 
žabe svojo pesem. Božja žabi-
ca se tenko oglaša po trajdah 
in drevju ob hišah. Njen než-
ni :—ti, li li odmeva vsepovsod. 
Po ribnikih se zgodaj zju-
traj in kesno zvečer pojavljajo 
divje race, ki plašno zaplava-
jo po valovih. Tu in tam se 
opazi celo navadnega ponirka, 
ki so ga kmetje krstili za vod-
no piško. Kebast in majhen, 
sličen pol doraslemu piščancu 
drzno vesla po valovih in se 
veseli življenja. 
Nad poljano se spreletavajo 
srake in vrane, ki so zveste pre-
bivalke dolenjskih dolin, dočim 
vlada po hribovitih krajih po-
stovka pa tudi kragulj, ki se 
rad pritepe in odnaša gospodi-
njam kure in piščance, če jih 
ni že preje pohrustala zvito-
repka lisica, l*i rada obiskuje 
skrite zagorske dolenjske vasi-
ce. Tudi dolgoušcev zajcev je 
povsod dovolj. 
V vinogradih pa naganja 
človeka čriček: 
Veži trto, veži trtp, 
da boš vince pil, 
saj srce ne bo potrto, 
če jo pridno boš škropil! 
In kmetje hite. Komaj so 
vsemu delu kos, čeprav vstaja-
jo še pred dnem in legajo poz-
no počivat. Krepki, zajetni 
možaki postajajo počrneli, tol-
šča kar plahne z njih, a zato 
so toliko bolj zdravi in živahni. 
Kako zadovoljni sedajo k 
skromni domači jedi, veseli in 
srečni zajemajo žgance in ze-
lje ali mlečno kašo. 
Trudni so fantje in dekleta. 
A kadar je nedelja in lep ve-
čer ,si mladeniči ne morejo 
kaj. Zmaga jih hrepenenje. 
Dobri pevci so in veselega srca! 
Lunica sije na nebu, vsa priro-
da se smehlja v zelenju, me-
sečina tako tajinstveno valovi 
in jih vabi v svoj objem. In že 
hite na vas kjer zapojo milo in 
ubrano, da človeku zaigra srce 
v prsih ko jih posluša. 
A faiit hiti v mesto poln 
upov, a srce mu je težko, da 
komaj skriva svojo bolečino. 
Sicer so pa Dolenjci veseljaki. 
Povsod jih spremlja pesem. 
Najlepše zapojo v vinogradih, 
ko po težkem končanem delu 
posede.jo v zidanico in se krep-
čajo s cvičkom, ki ga srkajo iz 
težkih majolk. Tedaj pozab-
ljajo vse skrbi in vse nadloge. 
Največ težav in truda jim pri-
zadeva obdelovanje trte, pa 
tudi največ skrbi, saj je tako 
malokrat res dobra letina. A 
prav zato menda še toliko pri-
srčneje ljubijo svoje drage vin-
ske gorice in vince, ki ga pri-
delajo v znoju svojega obraza. 
In ko se vsedejo v zidanici, so 
kakor v tihem svetišču, kjer 
spočetka mirno roma vrč ocl 
enega do drugega, dokter jim 
obrazi ne zažare. In tedaj se 
po gričih oglasi med črčanjem 
murnov prelepa domača pe-
sem, ki se veselo razlega čez 
polje in les. 
Dolenjci imajo poleti največ-
je sejme. V Mokronogu je si-
cer vsak prvi četrtek sej mica, a 
tedaj se prodaja skoro sama ži-
vina. Na prave, večje sejme 
pridejo ljudje od vseh strani. 
Kako živahen in prijazen je 
sejem na Veseli gori! Veselo 
sijeta bela stolpa cerkve in 
glasno brne njuni zvonovi. Že 
na vse jutro je na gori vse živo. 
Bele stojnice sijejo kakor šoto-
ri med zelenjem. Na zapadni 
strani stoji živina privezana k 
dolgim tramstnim ograja m, 
kjer muka in bolšči v mimo-
idoče, nevajena takega vrve-
nja. 
RibniČani se oglašajo s svo-
jo suho robo. Po stojnicah kri-
če prodajalci in mlade rdečelič-
ne prodajalke, kipeče mladosti 
in življenja. 
Na vseh straneh jih pa vabi-
jo krčme, kjer se toči samo na 
semanje dni. Poskočna har-
monika se oglaša ter kliče lju-
di na oddih, a mladino na ples. 
Vesela gora pa vsa sije v son-
cu, v bližnji hosti se oglašajo 
ptiči pevci, a vmes brne zvono-
vi in vse je razigrano: 
Ljudstvo v dolini gradov je 
zelo pobožno. 
Eden največjih sejmov in 
praznikov" je o Šentjerneju. 
Jernejeva noč je na Žalostni 
gori v vsem letu najbolj živa. 
Tedaj prihite romarji iz vse 
Dolenjske in drugih krajev, ce-
lo Hrvatov ne manjka. V pro-
cesiji nosijo zvečer Marijin ki-
pec po gori in pojo vsak svojo 
pesem. In ta mešanica glasov, 
v kateri vjameš tu in tam znan 
odmev, čudno odjeka v tiho 
noč. Starci in starke, možje 
in žene, fantje in dekleta, vse 
poje in hiti za Marijinim kip-
cem. 
Potem zaplešejo romarji 
"Vrtec." Drug drugega pri-
mejo za roko in gredo v dolgi 
vrsti po griču. Prvi jih vodi. 
Ta prvi je navadno starejši res-
nejši možakar. Naposled jih 
ovije v obliki polža okoli sebe 
na kar jim običajno on sam, ki 
je preprost kmet, jame pridi-
gati o Mariji. 
Večina romarjev počiva kar 
na gori, ki je vsa živa do ju-
tra. 
V mračnih dolenjskih ho-
stah, kamor naš konjič v hrib 
ne more, odmeva sekira prid-
nih tesačev in drvarjev. Delav-
ci pripravljajo drva gospodar-
jem, ki jih prodajajo trgovcem 
z lesom. Ločeni od vsega sve-
ta samevajo delavci, jedo po-
lento in strmifie, se ne menijo 
za dež in slabo pot, ne za str-
mec, ne za nič na svetu. Kakor 
ure se enakomerno pomikajo v 
hrib, kjer jim nalagajo na 
hrbet drva, ki jih nihče drugi 
ne more spraviti v dolino. La-
godno in mirno se spet odprav-
ljajo, kakor bi ne čutili tovora. 
V dolini odlože Dalmatinci 
drva na vozove, ki jih že čaka-
jo in vozači .jih potem odpelje-
jo počasi dalje v promet. 
Vsa prijazna dolenjska de-
želica pa je obkrožena s stari-
mi gradovi, ki kakor skrbni vi-
soki čuvarji veličastno stoje 
strmeči v višavo ter oznanjajo 
moč in silo nekdanjih mogočnih 
graščakov. 
o — 
nuarju tega leta je bilo v Mač-
kovljah, Gabrovici in Ospu are-
tiranih okrog 24 oseb. Areta-
cije so bile izvršene zaradi ita-
lijanske zastave, ki je bila v 
Gabrovici razobešena v prosto-
rih, kje se nahaja šola, a je čez 
noč izginila Aretiranci so bili 
odvedeni v tržaške zapore, 
kjer so jih oblasti skušale, da 
bi priznali dejanje. Enkrat 
koncem marca ali v začetku 
aprila, pa je neki domačin gra-
bil v gozdu listje. Pri svojem 
delu je naletel na zastavo in iz-
kazalo se je potem, da je bila 
last gabroviške šole. Na pod-
lagi te najdbe so potem vse 
aretirance izpustili razveu ene-
ga, na katerega je končno pa-
del sum, da je kriv za dejanje, 
oziroma ga hočejo fašistične 
oblasti prisiliti v to, da bi de-
janje priznal. 
—Trst, maja 1936.—V za-
četku letošnjega leta se je vr-
nil domov Klement Purger, po-
sestnik, doma iz Gabrovice v 
slovenskem delu Istre. Svojčas 
je ob priliki obsežnih aretacij 
zbežal v inozemstvo, a je bil 
proti koncu leta 1932, ko se je 
vrnil domov, aretiran in postav-
ljen baje pod posebno fašistič-
no sodišče. Obsojen je bil na 
pet let, a ker so mu všteli 1 le-
to amnestije je z letošnjim le-
tom prestal naloženo mu ka-
zen. Vrnil se je domov, kjer 
ga je poleg žene čakala tudi 
neodrasla hčerka, toda fašistič-
ne oblasti mu tudi sedaj ne za-
upajo. Danes je sicer doma, 
toda je pod strogim policij-
skem nadzorstvom, ki ni nič 
milejše od navadne politične 
konfinacije. 
Če verjamete al' pa ne 
IZ PRIMORSKEGA 
—Gorica, maja 1936.— Od 
goriške konfinacijske komisije 
je bil obsojen na tri leta kon-
finacije Jože Brence iz Vrsni-
ka pri Ledinah nad Idrijo. Bil 
je ob neki priliki aretiran zara-
di suma, da je nosil čez mejo v 
Jugoslavijo pisma. Ker mu ni-
so mogle italijanske policijske 
oblasti ničesar dokazati, so ga 
izročile goriški konfinacijski 
komisiji, ki ga je po kratkem 
procesu obsodila na tri leta 
konfinacije. Vrsnik je majhna 
vasica, ki stoji na italijanski 
strani, med Idrijo in Žirmi tik 
ob meji, in so njeni prebivalci 
strogo nadzirani od italijanskih 
obmejnih straž. 
—Logatec, maja.—Kot po-
ročajo iz I-Iotedršice, sta se z 
goriških preiskovalnih zaporov 
vrnila domov Franc Petrovčič 
in Ivan šemrov, oba doma iz 
Hotedršice. Italijanske obmej-
ne straže so ju osumile, da sta 
nameravala vtihotapiti v Itali-
jo par konj. Na podlagi tega 
suma sta bila aretirana in od-
vedena v Gorico, kjer sta prišla 
po dveh mesecih preiskovalne-
ga zapera pred obravnavo. Ita-
lijanske preiskovalne oblasti so 
zahtevale od njiju poleg druge-
ga tudi, da povesta, pri kate-
rih društvih sta včlanjena in 
kje vse sodelujeta. Zagovar-
jal ju je advokat dr. Testa iz 
Trsta. Ker jima niso mogli ni-
česar dokazati, kljub obsežne-
mu obtoževalnemu materialu 
in ker so ugotovili, da sta bila 
res samo žrtvi suma, sta bila 
popolnoma oproščena in posla-
na domov. 
—Trst, maja 1936.—Že v ja-
Oni dan se mi je bridko pri-
tožil prijatelj Joe Kramer iz 
Sharon, Pa. Gredoč v Cleve-
land se je ustavil pri Anžičko-
vih v Girardu, kjer so mu, kot 
je lepa in krščanska navada 
Anžičkovih, lepo postregli. In 
pri tej postrežbi je Mr. Kra-
merju nekaj padlo v oči, kar 
se mu ni dopadlo in se je pri-
šel pritožit meni notri sem v 
Cleveland. 
"Kaj bi rekel ti na to, Jaka, 
če bi ti povedal, da ni John An-
žiček snel snamnika z glave ves 
čas, kar so imeli naš slavni 
obisk iz Sharona? Gledal sem 
na vse strani, če morda od kje 
sapa ne vleče, in da se John 
boji prepiha. Pa je bilo vse ta-
ko lepo mirno v hiši. Kaj se je 
John kam zaobljubil, ali nosi 
slamnik vedno za pokoro?" 
"Nak, ta stvar je drugačna," 
pojasnjujem jaz. "Ko sem bil 
zadnjič v Girardu, me je John 
na vse pretege vabil, naj skoro 
zopet pridem. Obljubil sem 
mu, da se bova kmalu gledala. 
John pa ni dosti verjel mojim 
besedam, pa je rekel: "Orajt, 
da te bom prijel za besedo, pa 
ne bom del toliko časa slamni-
ka z glave, da boš prišel v Gi-
rard.' Torej zdaj vidim, da 
drži besedo. Smili se mi in ne 
bo drugače, da grem hitro tje 
in ga razvežem obljube, da se 
bo vsaj oddahnil. Saj kakšen 
pa mora že biti slamnik, če 
John tudi spi v njem ali na 
njem. Če ima tak slamnik, da 
ima mehke okraje, je že še, ker 
jih lahko poddvigne pod ušesa, 
kadar gre spat. Ampak revež 
je, če so trdi in široki okraji. 
Saj spi potem kot bi držal gla-
vo čez tnalo. 
Pa ste videli, Mr. Kramer, če 
ima John še tisto uro na kij li-
ček?" , 
"Tistega nisem videl, ampak 
slišal sem iz sobe, kjer je bil 
za trenotek John, kot bi kdo 
vlekel žlajdro čez šino. Pa je 
najbrže tisto uro navijal. To-
rej le pojdi, Jaka, kmalu v 
Girard, da rešiš prijatelja An-
žička iz vic." 
Da bom, sem obljubil. 
Prav prisrčno >se podpisana 
zahvaljujeva g. John Potokarju, 
lastniku Double Eagle Bottling 
Co. za njegov velik trud, da je 
g. Potokar s svojim potopisom 
i a'iveselij vse Čitatelje Ameri-
ške Domovine. Pri branju iste-
ga je človek kar pozabil na vsak-
danje tuge tega sveta. Naj Bog 
da, g. Potokar, enkrat dospeti s 
tega romanja po zemlji v pravi, 
nebeški Jeruzalem. Ostajava 
Vam hViiležna 
Krist in Paula Lozar. |