PoStniha plačana
v0o iovtni
IZHAJA vsak ponedeljek ob 4. zjutraj. NAROČNINA mesečno 4.— Din, četrtletno 10.— Din, polletno 20.— Din. — V Ljubljani, Mariboru in Celju dostavljen na dom mesečno 1.— Din več. — Za inozemstvo mesečno 6.— Din. UREDNIŠTVO v Ljubljani Knafljeva ulica 5, telefon
št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. UPRAVA v Ljubljani, Prešernova ulica 54, telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126.
ENSERATNI ODDELEK v Ljubljani, Prešernova uL 4, telefon št. 2492.
Leto IV.
Ljubljana, 4* avgusta 1950
štev. 31
MAGOSLAVJE GASILSKE ARMADE V LJUBLJANI
Včeraj je slovanski gasilski kongres dosegel svoj višek in svoj zaključek - V Ljubljani se je zbralo deset tisoč gasilcev iz vseh krajev dravske banovine, iz vseh pokrajin Jugoslavije, iz vseh slovanskih in mnogih drugih prijateljskih držav - Veličasten gasilski pohod po Ljubljani - Krasen uspeh gasilskega javnega nastopa
Zbor gasilcev na
Kongresnem trgu.
Gasilske čete pričakujejo nagovora dostojanstvenikov z balko-ia univerze. Pred an;-verzo so razvrščene v trojnih vrstah zastave — V ospredju stojijo ijodbe, ki jih je bilo 20. Na sliki ni videti celega trga.
Ljubljana, 3. avgusta.
Z impozaninimi manifestacijami je dosegel vseslovanski gasilski kongres danes svoj višek in svoj triumfalni zaključek. V Ljubljani se je zbrala gasilska armada, M ni samo imponirala po svojem številu, •temveč tudi po svoji disciplini in vsepovsod vidni enotnosti. To niso več gasilska društva, o katerih se je nekdaj rekla in napisala marsikatera dobra in slaba šala, to niso več dobrodušni fajerberi, ki nam jih je popisal Murnik in na katere misli F. Ž., ko pripoveduje o Tepančanih in Butalcih in ki se jim smeje predvsem naš požarnik, to so strumno organizirani, tehnično vedno bolj napredujoči, vedno večji delokrog človekoljubja si prisvajajoči gasilci in reševalci, ki tvorijo obrambno silo naroda proti sovražnim elementom, kakor je vojska njegova obramba proti neprijateljem. Z današnjim dnem moramo zlasti pri nas v Dravski banovini zaključiti poglavje o fajer-berih — jugoslovensko gasilstvo, predvsem pa naše slovensko se nahaja v občudovanja vredni novi epohi tehničnega in organizacijskega razvoja ter naglih korakov sledi vzorom zapadnih narodov, zlasti pa napredku bratske češkoslovaške organizacije. Ljubljana je vse to danes instinktivno čutila, zato je gasilsko armado, ki je tako strumno korakala po njenih ulicah, nad vse prisrčno pozdravljala, izražajoč ji svojo zahvalnost in svoje simpatije.
Popoldanski nastopi so v polni meri opravičili najoptimističnejša pričakovanja. Poleg občudovanja vrednih vežb, ki so jih pokazali češkoslovaški gasilci, so nastopi jugoslovenskega gasilstva izzvali burne aklamacije tisočerih množic, ki so prisostvovale javnim vežbam. Kaj zmore resna volja in disciplina, so pokazale sijajne vežbe s sekiricami, ki jih je izvrševalo 800 mož, kakšno široko polje humanitarnega dela je odprto gasilnim organizacijam je bilo videti iz vzornega, nad vse podučnega nastopa samaritanskega oddelka, koliko je tehnična dovršenost našega gasilstva, to so na briljanten način predočili gledalcem s svojimi vežbami na orodju in s svojo veliko »mokro vajo« na poslopjih pivovarne »Union«.
Kongres našega gasilstva pa se ni vršil le kot manifestacija človekoljubnega dela, temveč znači tudi z narodnega in državnega vidika velepomemben dogodek. Prisotnost tako številnih delegacij bratskih slovanskih narodov je bila povod, da je mogočno zaplala ideja slo-vanstva; ob svedoštvu zastopnikov naj-kulturnejših neslovanskih narodov Evrope se je tudi slovansko gasilstvo javilo kot pozitiven in silen faktor slovanske solidarnosti in bratstva vseh slovanskih narodov. Naše jugoslovensko gasilstvo, zbrano iz vseh krajev domovine, se je priključilo tej veliki slovanski fronti kot strnjena nacijonalna jednota, ki se zaveda svoje združene sile in ki vidi v svojem narodnem vladarju ljubljenega vrhovnega voditelja k vsemu napredku in k veliki bodočnosti svobodne domovine. Danes je doživela Ljubljana zopet enega od
onih radostnih dni, ko duša naroda iskreno izpoveduje svojo jugoslovensko zavest in svojo zvestobo kralju in državi.
O rezultatih gasilskega kongresa, o njega naukih bo treba še mnogo govoriti. Našo današnjo generalno bilanco krasnih dni pa ne smemo zaključiti, ne da bi se s priznanjem in zahvalo spomnili vodstva gasilske organizacije s starosto g. Turkom na čelu in posebno še kongresnega odbora, katerega šef g. Engelsberger in njegovi sodelavci so izvršili ogromno, z občudovanja vredno požrvovalncstjo; a tudi z enakim uspehom kronano delo. Ljubljanski gasilski dnevi pomenijo prav gotovo novo epoho v ravzoju našega gasilstva in organiziranega dela na humanitarnem polju.
Zbor gasilske vojske
V kratkih presledkih so prihajali danes zjutraj od 4. do 7. ure posebni vlaKi iz vseh smeri in pripeljali iz raznih slovenskih pokrajin še okoli 8000 gasilcev, večinoma v kroju, deloma tudi v civilu. Prvi so prispeli člani gasilskih žup Beltinci, Ljutomer, Gornja Radgona in Ormož, ki so se vozili skoro vso noč. Za njimi so prišle gasi&ke župe iz Dravske in Savinjske doline s svojim posebnim vlakom. Ob pol 7. so se pripeljale dolenjske gasilske župe, kmalu za njimi pa posavske župe. Vsak od teh transportov je štel okroglo 1000 mož. Manjša udeležba je bila pri posebnem vlaku iz Kamnika, ki je dospel ob 6.55, in četrt ure pozneje pri posebnem vlaku iz Novega mesta. Nabito poln pa je bi(i posebni vlak, ki je pripeljal gasilce gorenjskih gasilnih žup ob 6.40.
Posebne vlake so pričakovali na kolodvoru člani kongresnega tehničnega odbora, ki so dajali društvenim načelnikom in župnim starostom zadnja navodila za razpored pri povorki po Ljubljani in za udeležbo pri slovesni službi božji na Kongresnem trgu. S posebnimi V.akii došle skupine gasilcev so se zbirale na trgu pred Mestnim domom, s svojimi prapori in godbami. Po mestnih ulicah so odmevali čvrsti koraiki gasilcev in vriskajoči zvoki njihovnh godb, ki so budile zaspane Ljubljančane m j3i vabrle na veliki gasilski dan. Z grad« pa so buhali zbirajoči™ se vitezom človekoljubja v pozdrav topovski streli.
Na obeh trgih pred Mestnim domom
Vodnikovem in Krekovim, je bilo v jutranjih urah kakor v mobilizacijskem taborišče. Neprestano so prihajale preko Zmajskega mostu in od magistrata sem nove gasilske čete; sviranje njihovih godb je zamiralo v viharjih medsebojnih pozdravov, ko so se zbirali gasilci z juga in severa, zapada in vzhoda. Društva so se uvrščala po žtf-pah, bataljon se je postavljal poleg bataljona. In še vedno so se vili novi prapori in vodili na zbirališče nove oddelke. Naše gasilstvo ni vajeno nastopov v takih masah, saj je težišče njihovega delovanja usmerjeno v drugem ptavctt; za£o je naravnost presenetljiva
in vredno iskrenega priznanja, da se je zbor izvršil v takem redu m taki hitri točnosti, ki b; norala zadovoljiti vsakega generalštabnega oficirja. Gasilci so s tem in z vsemi svojimi današnjimi nastopi sijajno dokazati, Kako močan je duh prostovoljne discipline, ki preveva nje in njihove organiza-
četverostopih, ki so segali vse od kina Matice pa do spomenika Sv. Trojice. Vedno manj je bilo praznega prostora na trgu. vedno ogromnejše je bilo mo-drorjavo morje krojev in proti pol 9. je bil ves trg napolnjen, po Zvezdi in bližnjih ulicah pa so se gnetli tisoči in tisoči drugega občinstva.
Zastave, nad 80 jih je, so se razporedile okoli oltarja ter nudile nepozabno sliko. Pred zastavami so se zbrali moški in ženske v pestrih narodnih nošah, med njimi izredno lepo število z naravnost umetniško izdelanimi pe-čami in zlatimi pasovi. Fronto pred oltarjem so s starosto slovanske gasilske zveze Adolfom Seidlom na čelu zavzeli predstavniki slovanskih gasilskih organizacij in delegacije drugih inozemskih gasilskih federacij, ki so se udeležile gasilskih svečanosti. Ž njimi so bili tudi drugi častni gostje, predstavniki državnih in samoupravnih oblastev ter skoro vseh društev.
Ko so dospele poslednje gasilske čete in je bilo na trgu zbranih devet do deset tisoč gasilcev, je dal na povelje načelnika graditeliskega odseka g. Ri-
cija Mayerja zvezni trobentač znak a trobento, da se pričenja
slovesna služba božja
Na gradu so zagrmeli topovski streli, po okrašenem Kongresnem trgu pa je zadonelo sto povelj slovenskih, srbo-hrvatskih, čeških in slovaških: »K molitvi >.«
Pred spomenikom Sv. Trojice je pričel med sviranjem nabožnih pesmi godbe Zarje g. kanonik dr. Opeka s čita-njem sv. maše, katere glavne dele je sporočal zbranim množicam gasilcev in občinstva zvezni trobentač, praporščaki pa so jih spremljali z dvigom praporov. Bilo je cerkveno opravilo, veličastno in v srce segajoče, kakor doživiš le redko. Ostalo bo gotovo vsem v neizbrisnem spominu.
Po končani maši, tako proti 9. rri, so se začeli gasilci v impozantnem redu razhajati na bližnja zbirališča, določena za formacije slavnostnega sprevoda, gasilski voditelji in častni gostje pa so odšli na Univerzo k svečani seji Slovanske gasilske zveze.
Svečana seja Slovanske gasilske zveze
Zaključek ljubljanskega kongresa slovanskih gasilcev. — Izročitev odlikovanj slovanskim gasilskim voditeljem.
cije.
Gasilska masa
Ko so proti pol 8. uri prispeli na zbirališče gaseči, došli z zadnjimi vlaki, se je v enako vzornem redu začel razvijati
sprevod
ki je vodil gasilsko vojsko mimo magistrata in Prešernovega spomenika po Wolfovi ulici na Kongresni trg k slavnostni maši. Veselo in bodreče so svi-rale godbe v krasno poletno jutro, iskreče so se blesteli pestri prapori v žarkem solncu, živahni in sveži so bili koraki gasilskih vojsk. Ob obeh straneh poti pa so se bile že zbrale goste množice Ljubljančanov in morda enako /e-> ike množice podeželanov, ki so se pridružili v svojem kraju domačim gasilcem in ž njimi vred prihiteli na ljubljansko svečanost. Vse te množice so z živim veseljem in velikimi simpatijami motrile nepregledno gasilsko armado in jo vedno znova živahno pozdravljale.
Na Kongresnem trgu
je bil pred spomenikom Svete Trojice postavljen oltar, bogato okrašen s cvetjem, zelenjem, dragocenimi prti in krasnimi preprogami. Ko so začeli prihajati na trg prvi gasilski oddelki malo pred osmo uro, je prišel pred oltar tudi popularni in impozantni gasilski kurat, stolni kanonik dr. Mihael Opeka. Med odmevanjem prihajajočih godb je pregledal in uredil vse potrebne priprave za čitanje sv. maše. Na ogromni trg pa so se zlivale vedno no- i ve množice gasilcev in se, razdeljene po župah, postavile v desetih dolgih |
Po odsluženi svečani maši na Kongresnem trgu se je v zbornični dvorani vseučilišča vršila slavnostna seja Vseslovanskega gasilskega saveza. Poleg funkcijonarjev domačega gasilstva so seji prisostvovali zastopniki inozemstva, v obilnem številu osobito Če-hoslovaki pod vodstvom gg. A. Seidla in Machacka. Poljsko gasilstvo je zastopal varšavski vojvoda inž. Stanislav Twardo, bolgarsko c. Ninčo Petev, francosko g. Gue-snet, belgijsko g. Ramlet, gasilstvo daljne Litve pa g. Skulta iz Rige. Navzoči so bili dalje ban inž. Sernec, ljubljanski župan dr. Dinko Puc s podžupanom prof. Jarcem, čsL konzul dr. Resi, francoski konzul Neuvil-le, honorarna konzula Harng in Knez, rektor vseuč. dr. Metod Dolenc kot domačin hiše, podpredsednik višjega dež. sodišča dr. Golia, upravnik drž. policije dr. Guštln, predsednik odvetniške zbornice dr. Janko Zirovnik, za Jugoslovensko-Čehoslovaško ligo njen predsednik minister n. r. g. dr. Albert Kramer, za splošno žensko društvo ga. Franja dr. Tavčarjeva, za slov. profesorsko društvo predsednik prof. Jeran, za Sokola kraljevine Jugoslavije dr. Rik. Fux, Krapež, Kajzelj in Flegar, za oblastni odbor Rdečega križa gg. dr. Krejči in višji šolski inšpektor Wester ter mnogi drugi zastopniki raz.vh Korporarij in društev.
Sejo je otvoril starosta Vseslovanske gasilske zveze A. Seidl, ki je v izbranih besedah pozdravil zborovalce, se v pozdravu posebno toplo spominjal Nj. VeL kralja Aleksandra, kar so vzeli zborovalci s posebnim zadoščenjem na znanje in zaklicali kralju navdušeni trikratni >Živiok Nato je predal vodstvo seje starosti Turku, ki je dal besedo I. podstarosti Jugoslovanske gasilske zveze g. Muselu. Ta je v svojem govoru orisal pomen gasilstva za narod in državo ter pomen kongresnih slavnosti za okrepitev zvez med slovanskimi narodi.
Izročitev odlikovani gasHskhn voditeljem
Dravski ban inž. Sernec je nato iztoči!' odlikovanim voditeljem slovanskega gasilstva A. Seidlu, Jos. Turka in vojvodi inž. Twardu rede sv. Save HI. razreda, Msefaeč-ku, Eagetebergerjn, Pristovška, Steudteftffc Žagarfa pa rede sc. Save IV, odnosuo V,
razreda. G. ban je obenem pripomnil, da bodo drugim funkcijonarjem jugoslovenskega gasilstva podeljena odlikovanja potom pristojnih oblasti. V imenu vseh odlikovan-cev in njegovih tovarišev se je banu zahvalil starosta Josip Turk, proseč ga, naj njegovo zahvalo sporoči na najvišje mesto; enako toplo so se za odlikovanja zahvalili gg. Seidl, Machaček in inž. Twardo, ki so naglašali kot zastopniki Cehoslovakov in Poljakov svojo neomajno ljubezen do Jugoslavije in njenega kralja Aleksandra. Zborovalci so s zanosom pozdravili to lepo manifestacijo slovanske vzajemnosti.
Pozdravi slovanskemu gasilstvu
Nato so se vrstili govori podžupna g. prof. Jarca, ki je poročal o velikem pomenu gasilstva za občinsko gospodarstvo, g. dr. Fu-xa, ki je naglašal tesno zvezo med delovanjem Sokolstva in gasilstva, dr. Dolenca, ki je kot predstavnik naše najvišje kulturne institucije pozdravil gasilstvo v imenu univerze, ter govori zastopnikov neslovanskih prijateljskih držav g. Guesoeta za Francijo, g. Ramleta za Belgijo in g. Skulteja za La-tvijo.
Posebno iskreno je pozdravil gasilstvo čsL konzul g. dr. Resi z naslednjimi besedami: >Kot zastopnik CSR se prisrčno zahvaljujem za počastitev in odlikovanje mojih rojakov in vas vse pozdravljam v lepem delu velikega altruizma. Prišli ste, da se posvetujete v delu milosrdja, humanosti in ljubezni do bližnjega, kojega življenje, zdravje in last čuvate pred najhujšimi elementi. Ko vam danes kličem vaše geslo: >Na pomoč !< vas ne nameravam alarmirati, temveč ugotavljam, da vam gori kot ideal velika slovanska ljubezen, ki posveča delovanje z velikim mame.-cm ek>»anske vzajemnosti. Tema delovanju in vašemu kongresu kličem zato vnovič iskreno: >Zdar!<
Pred z«rfdja<3com zborovanja je povzel besedo ie g. dr. Krejči, predsednik ob« lastnega odbora Rdečega križa, pozdrav« Ijajoč kongres in želeč uspeha delu g&> silcev, ki je tako tesno spojeno z delom RdeCaga križa. Pozdrave zlate Prage je prinesel jmffini gasilcem g. Martinec, poljski duhovnik in novinar g. dr. Kne« Mewski pa je v temperamentnih besedah
Desno: voda. Spada*
dal izraza težnji po slovanski vzajemno* sti, ki tudi na Poljskem vedno bolj osvaja vse sloje naroda. Kot poslednji govornik je nato nastopil g. Ninčo Petev, zastopnik bolgarskih gasilcev, ki je pozdravil slo« ▼ansko gasilstvo in se z izrazi globoke
ljubezni spominjal Jugoslavije.
Ob zaključku so zborovalci z odobra« vanjem vzeli na znanje predlog predsed« stva, da se odpošljejo pozdravne brzojav« ke suveremom češkoslovaške, Poljske in •Francije.
Mogočen pohod po ljubljanskih ulicah
V slavnostnem sprevodu je korakalo okrog 9000 gasilcev, gledalo pa
ga je nad 50.000 ljudi.
Na Napoleonovem trgu, v Vegovi in v drugih sosednih ulicah so se začele po končani maši na Kongresnem trgu pripravljati gasilske župe za formiranje povorke. Tehnično * odstvc je imel predsednik tehničnega odbora Milko Hojan, ki mu je pomagal sef roditeljske sekcije načelnik Rici Mayer iz Kranja. Ob? sta še enkrat zbrala okoli sebe načelnike posameznih žup ter jima sporočila zadri ie odredbe. Točno ob pol 11. Je zatrobil savezni trubač znamenje, da se prične povorka pomikati po mestu.
Na čelu povorke
so jezdili trije gasilci s šlemi na glavah Sredrii je nosil standardo, na kateri je bij na eni strani naslikan Sv. Florijan ua drugi pa gasilski znak. Za temi tremi konjeniki ie i oral a godba »Zarja«, kateri so sledile inozemske sasilske delegacije. Prva med niimi ie bila Češkoslovaška gasilska zveza, ki ie postavila na čelo 6 Slovakinj v krasnih narodni!, nošah, katerim je sledila skupina žen v promenadnih oblekah nato vzorna ' četa čeških gasilcev v polm gasilski opremi in z.a njimi štirje čsl. društveni pra-
P°Za prapori se je razvrstilo, burno pozdravljeno, nafelstvo Češke gasilske zveze, aakar so sledili
češkoslovaški gasilci
iz Češke, Moravske, Šlezije Slovaške in 1-orikarpatske Rusije v močnih oddelkih ki so na oduševliene pozdrave občinstva odgovarjali s trikratnim enodusmm vzklikom »Ljubliani Zdark in >Zdravo Jugoslavija U Na bratsko gasilsko vojsko je po vseh ulicah kier se ie kretala povorka deževalo z vseh oken cvetje in bilo je čuti nepretrgano klicanje. »Živeli Cehi, Živeli Slovaki,
Živela Praga!«	,
Prapor samaritanskih cet moravske gasilske enote iz Moravske Ostrave je vodil skupino ženskih in moških samaritanov, ki so imeli s seboj poleg mask proti plmu, tu-
di usniate torbe za zdravila m obveze.
Zaključek češkoslovaškega gasilstva je tvorila krasna skupina slovaških narodnih noš ki so vzbujale splošno občudovanje.
Med živahnim ' pcadravtjan-jam občinstva so
prikorakali
hrvatski gasilci,
Mani Vaifrrosasme zaiedmce za Hrvatsko in Sla-vomji, katerim i« neumorno in izborno svicato 70 mož močna gasifeka godba iz Djakova, ki i« s svojim nastopom sptožno vzbujala te dni občudovanj« po LjubMaim. Za djakovsko godbo pa so se uvrsti!« člani »krojne jizde« iiz Smichova pri Pragi s krasnim praporom v narodnih orna-me-ntih, vsi v sijajnih narodnih nošah, na glavi kalpake s sokotokimi znaki, belimi veeenimi srajcami, rdečimi, z zlatimi ornamemti okrašenimi telovniki ta rdečimi hlačami ter škormji. Enako ;epe so bik todi članice ie stapme, ta so s svojimi pestrimi narodmrmi nošami ir. veliko živahnostjo pridobite takoj simpatijo publike, da jih je nduševljeno pozdravljala im jim mahala z robci in k!o'buiki.
Za to pestro skupino so prikorakale v discipliniranem redu z varaiždinskirii' praporom na čeki organraaoije vatrogasne zajednice, med njijimi posebno številna društva Varaždim. Zagreb, Samotar, Zemun in Diakovo, ki je vsekakor posla'lo na kongres izmed hrvatskih gasilskih društev po številu naijmočneišo deiputacrio. Prav posebno lep vtiis je naredi! nastop ženskih im moškjh sama-riftanskih čet ter malih gasilskih naraščajnikov ra Djakova.
Za diiakovskim narašča iem je svirala godlba d ja-kovskega gasilskega pomladtka, kateremu! je sledila skopima gasilcev iiz Kartovca z nad 64 let starim praporom, ki ie bil vsekakor izmed vseih sto v povorki se nahajajočiih praporov gotovo naj-starejši.
Med burnimi klnci občinstva, ki se ;e ra^vrsti-k> \Tzdolž robnikov Rimske, BIeiweisove, Aleksandrove iB Dunajske ces^e, po katerih je korakala povorka proti sodmiji in po Miklošičevi cesti na Marijin trg, po Prešernovi in Šelemburgo-vi »lici pa na Kongresni trs, so prikorakali ponosnih in striwrwi'Th korakov
zastopniki srbskih gasilskih družin,
ta so bili sicer bolj maloštevilni, a so iraipooiraM po svojem discipliniraneim nastopu. Mrkih obrazov so korakati srbska gasilci v krojih, večinoma s saj kačami, ta slsčijo predvojni uniiforimi snbske vod ske, ter samo od časa do časa kot en mož od®drav',ijiaH na pozdrave z glasnimi klici Zdravo!
Srbijancem je sledila okusno uniformirana vrhniška godba, za katero so se razvrstile kolone bosansko hercegovskih gasilskih društev, ki so poslala tudi lepo število sa-maritank in samaritanov.
Srednji del sprevoda so tvorile naše
narodne noše
Otvoril ga je z glasnim vriskanjem jezdec, ki mu je sledila velika skupina slovenskih narodnih noš iz najrazličnejših krajev dravske banovine. Posebno srčkani so bili v narodnih nošah mali fantički in deklice, ki so iih vodile dobre mamice in stare mame z roko po ljubljanskih ulicah, kjer je te malčke pozdravljalo toliko tisoč Ljubljančanov, da so se preplašeno stiskali h krilom svojih spremljevalk.
Za skupino ženskih narodnih noš je pri-trobental pastir s pastirskim rogom, ki je vo lil slikovito skupino ženskih in moSkih gorenjskih narodnih noš. Na koncu se Je opiral na zakrivljeno palico pastir s kožuhom. katerega so posebno občudovali ljubljanski otroci ter nekateri celo povpraševali, če je >bavbavc
Za temi skupinami narodnih noš so pn-ukali na šestih vozovih vrli Vičani, ki so med igranjem harmonik nepretrgoma prepevali. Vodil jib je mlad fanti?, ki je stal ves čas sprevoda na konju ter za katerega so bile Ljubljančanke neprestano v 6krbeh, da bo treščil na zemljo. Fant pa se je čvrsto držal in brez nezgode prijezdil na Kongresni trg stoje.
Za Krekovo prosvetno godbo z Jesenic je stopalo načelstvo Jugoslovenske gasilske zveze s kongresnim in tehničnim odborom,
katerima je sledil gozd zastav slovenskih gasilskih društev, obdanih s častno stražo. Pogled na
82 praporov
ki so jih nosili praporščaki v eetverostopih, je bil gotovo eden najlepših v celi povorki. Med prapori so bili stari, v borbah preka-jeni, v družbi novih, ki so bib razviti do vojni in med katerimi je bil posebno krasen blejski prapor s trakom prestolonaslednika Petra. Pogled na gozd teh praporov Je najjasnejši dokaz za to, kako silno je že pri nas razvito gasilstvo in kako globoko v narod segajo njegove korenine, saj je poleg sokolske ni v dravski banovini organizacije, ki bi imela tako veliko število praporov.
Za prapori sc korakali vsi s cvetjem ozalj-šani
stari veterani
Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva. med katerimi so bili tudi trije (La-pajnar, Perme in Fran Medic), ki so že pred 50 leti ravno tako korakali po Ljubljani ob proslavi prve lOletniče ljubljanskega gasilnega društva.
Tem najstarejšim članom in v dimu požara osivelim borcem je sledila četica barjanskih in trboveljskih naraščajnikov, ki so s svojinn ljubkimi platnenimi kroji in samozavestnim nastopom osvojili na mah srca vseh gledalcev. Čuti je bilo po vsej poti, kjer se je pomikala povorka en sam klic: •»Kako so ljubki, kako so srčkani ti malčki!« Saj je bil med njimi tudi mali Pepček z Barja, ki je pri svojih štirih letih jedva drobil za svojimi večjimi bratci, tako da ga je moral od časa do časa voditelj naraščaja g. Ivan Verbinc vzeti na roke ter ga ponesti za ostalimi tovariši.
Tem uajmlajšim gasilčkom je sledila
četa ljubljanskih samaritank in samaritanov
z zastavo Rdečega križa. Samaritanke v belih haljah, samaritani pa v belih srajcah in temnih hlačah. Za njimi je korakal reševalni oddelek ljubljanskega gasilnega društva z maskami proti plinom in vso sanitet-sko opremo. V tej četi smo opazili med drugim tudi organizatorja slovenskih samaritanskih čet šefa dr. Rusa in njegovega pomočnika vnetega dr. Misa.
Po zvokih jeseniške kovinarske godbe Je prikorakala pod vodstvom zveznega načelnika Milka Hojana skupina telovadcev gasilcev. razdeljena v štiri čete, vsaka močna po 200 mož. Vsi telovadci so imeli ob pasu gasilske sekirice ter so nad vse disciplinirano nastopali. Za telovadci pa se ie razvila
brezkončna reka slovenskih gasilskih žup
po abecednem redu. Izjemo je tvorila samo korotanska župa z mežiško rudarsko godbo; v tej župi je bila tudi skupina slovenskih gasilcev iz bivšega koroškega plebiscitnega ozemlja in je zato korakala na čelu domačih gasilcev. Korošci so želi oduševlje-ne ovacije na vsem potu.
Nato se je brez konca in kraja, skoro
celo uro, vrstila kolona za kolono domačih gasilskih žup prav iz vseh okrožij dravske banovine, cela vrsta neumorno svirajočih godb med njimi, vsak oddelek posebej pozdravljen od desettisočglavih množic, ki so tvorile gost in nepretrgan špalir na vsej, več kilometrov dolgi poti. Prvi del sprevoda je bil že zopet na Kongresnem trgu, ko zadnji oddelki s sosednjega Napoleonovega trga še niso niti odšli na pot. V sprevodu je bilo okrog 9000 gasilcev in par sto drugih gostov, med katerimi so vzbujali simpatično pozornost zlasti zvesti zavezniki gasilcev, naši dimnikarji v mičnih črnobelih uniformah.
Na Kongresnem trgu so se gasilske množice razvrstile v približno istem redu kakor poprej pri maši, prapori pa so se posti-rali pred univerzo, na katere bogato okrašenem balkonu so bili zbrani gasilski voditelji in častni gostje. Prostrani trg pa so okrog in okrog obrobile zopet nepregledne množice občinstva.
Zbor gasilcev na Kongresnem trgu
Nepozabna slika gasilske vojske. — Pozdravi bojevnikom za človekoljubje in ljubezen do bližnjega.
Ko je čelo gasilskega sprevoda prispelo na Kongresni trg so se na balkonu univerze zbrali udeleženci svečane seje Slovanske gasilske zvze, ki se je bila med sprevodom vršila v univerzitetni dvorani. Z balkona se je nudil očem prekrasen in res veličasten prizor. Na čisti, beli trg, ki ga je omejevalo na podložni strani zelenje Zvezde, na vseb straneh pa pestre, in mnogo tisoč- glav broječe množice radostnega ljudstva, je bataljon za bataljonom prihajala gasilska vojska. Strumni korak gasilcev, žive koračnici njihovih godb, živo pisani gozd 80 gasilskih praporov, pestre skupine češkoslovaških in jugoslovenskih narodnih noš, vse to je napravilo na gledalce mogočen in nepozaben vtis.
Nagovor zveznega staroste Turka
Ko so se med veselimi pozdravi zbrale vse čete pred univerzo, je zbrano gasilsko vojsko nagovoril starosta JGZ Josip Turk. Izvajal je:
»Bratje gasilci! Kot starosta »Jugoslo« vanske gasilske zveze« pozdravljam Vas vse, dragi bratje iin sestre, ki ste prihi« teli od vseh vetrov v našo belo Ljublja« no, da skupno z nami jugoslovenskimi gasilci manifestirate za vzvišeno gasilsko idejo, za idejo nesebične ljubezni do bliž« njega.
Pozdravljeni, bratje in sestre vseh dežel in pokrajin, pozdravlsieni zastopniki in nosilci miru in sprave.
Hvala Vam, ki ste se odzvali našemu vabilu ter se žrtvovali in prišli med nas, da nas navdušite, nam vlijete poguma za nadaljnje delovanje.
Z iskreno ljubeznijo Vas sprejemamo in iz dna duše želimo, da se zadovoljno počutite med nami.
Radi, silno radi bi Vam nudili več — da, radi bi Vam nudili vse, kar bi si po« želeli, da bi se počutili kakor doma, to« da moč razmer je silnejša, zato Vas pro« simo, bratje in sestre, nikar nam ne za« merite in nikar nas ne obsojajte, če bi morda tu in tam ne bili zadovoljni z nami.
Naša srca gore za Vas in so z Vami, kajti družijo jih skupni cilji: veselo in vztrajno služiti in pomagati trpečemu narodu.
Nikdar in nikomur škodovati, pomagati pa vsakemu in vselej, to je naše skupno geslo.
Naš skupni cilj je, koristiti narodu, iskati vez in slogo v posameznem gasil* nem društvu, iskati vez in stik med vsem gasilstvom in pa iskati vez, ki nas veže z vsem narodom.
Gasilska organizacija ie dandanes na« rodna, nepolitična in državotvorna or« ganizaoija, katero mora priznati ves za« veden narod in vsa zavedna država.
Bratje in sestre! Ostanimo gasilci, ču* vajmo plemenitost duše, gojimo ljubezen do svojega naroda in izikažimo se s svojim smotrenim delom vredne visokega pokroviteljstva Nj. Vel. kralja Aleksandra I., ki naj živi! — Zdravo!«
Besede govornika, lei jih je radio ponesel širom sveta, so vzbudile med gasilci mogočen odmev odobravanja.
Pozdrav staroste slovan. gasilstva
V splošno vzhičenost je poslal kot drugi svoj pozdrav starosta slovanske gasfcske zveze Adolf Sekil, ki je dejal med drugim:
»■Bratje gasilci! Naš veliki pesnik Jan Kollar, najslavnejši glasnik slovanske
vzajemnosti, nam ie vcepil v srca ljubezen do majke Slavije. teta ljubezen je vodila naše gasilstvo, da' se je združili v mogočno si O V '<& nsko družino, v obširno celoto na polju človekc? jubja, milosrčnosti in dejanske ljubezni do bližnjega. Iz rahlih stikov, ki nam iih je dovoljeval tuji jarem, smo v svobodi zgradili mogočno organizacijo in izpolnile so se nam davne sanje. Združeni v bratski slovanski ljubezni, kličemo veliki, prekrasni in ljubljeni Jugoslaviji: »Slava!«
Pozdrav mesta Ljubljane
Vihar navdušenja je bii udgovor tem prelepim besedam ter se je polegel šele. ko je stopil v ospredje župan g. dr. Puc ter v imenu mesta Ljubljane pozdravil množico gasilskih borcev:
»V imenu bele Ljubljane Vas prisrčno pozdravljam vse, ki ste prihiteli, da mani« testirate za idejo človekoljubja. Bile so dobe v zgodovini človešt\a, ko se je bilo bati, da zmagata materijalizem in materi« jalistično naziranje, ko je bil proglašen evangelijem najbrutalnejši egoizem, ko je človek videl samo sebe samega in nikogar drugega. Toda vedno in vedno st? zmaga« la srčno čustvovanje in ljubezen do bližnje« ga. Današnji praznik je sijajen dokaz za to, da je v našem narodu dosti duševnega zdravja in moralne sile, kajti 22.000 vas je organiziranih v gasilskih četah, da nu« dite v sili pomoč bližnjemu. Vi ne iščete ne plačila, ne slave: najlepše zadoščenje vam je zavest, da ste delali dobro. In glej« te, tudi vi niste sami: zastopniki malone vse Evrope stoje ramo ob rami z vami, bratje Čehoslovaki in Poljaki, zastopniki prijateljske Francije, Belgije, Bolgarske in Latiške. Prekrasen dan je to: dan, ko ob« hajamo zmago altruizma, dan vseslovanske vzajemnosti, ki kaže udejstvovanje v svoji najlepši obliki, humanitarnosti in samari« tanstvu, a tudi dan mednarodne solidarno« sti, ko se pozablja, kar nas loči in nagla« ša ljubezen, ki bi morala prevzeti ves svet. Če zmagujejo načela, ki jih zastopate vi, se nam ni bati niti za bodočnost našega naroda, niti za bodočnost človeštva. Zato še enkrat: Pozdravljeni!«
Zopet je zabučalo odobravanje po širnem trgu in množice so zavalovale v radosti. Po temperamentnih govorih bolgarskega zastopnika g. Peteva in predstavnika dalmatinskih gasilcev g. Periča, ki je prinesel pozdrave s sinjega Jadrana, je gasilsko starešinstvo odšlo na trg, da sprejme poveljnike požrtvovalnih gasilskih čet. Voditelji gasilstva so se prisrčno zahvalili članstvu za vzorno izvedeni sprevod ter zaključili dopoldanski spoTed.
Razhod sprevoda
Zadonela so povelja, oglasili se signali trompetic in piščalk, zabučale godbe in ogromna gasilska vojska je začela zapuščati Kongresni trg v istem redu, kakor je prišla nanj. Pač pa so se prapori, ki so jih v prvem delu povorke nosili skupaj v impozantnem gozdu, zdaj pridružili svojim župani; spored je dobil na ta način le še pestrejšo sliko.
Med gostim, nepretrganim špalirjem desettisočglave množice eo odkorakali gasilski bataljoni po Wolfovi in Stritarjevi ulici na Vodnikov trg, tudi sedaj burno pozdravljeni in obmetavam s cvetjem.
Na Vodnikovem trgu in pred Mestnim domom se je sprevod v najlepšem redu razšel. — Godbe so se razdelile po večjih ljubljanskih gostilnah, kjer
so še dalje neumorno svirale gasilcem pri obedu, gasilske množice pa so napolnile tudi manjše lokale, da si oddahnejo od napornega dopoldneva in se okrepčajo za ne manj naporni popoldan.
Med zadnje slavnostne strele topov na ljubljanskem gradu so se oglasili še močnejši streli nebeških topov. Oblaki, ki so se zbirali že celo uro nad Ljubljano, so le z nestrpnostjo čakali zaključka sprevoda, nato pa so se znebili svoje teže in gasilskim četam je dal blagoslov iz svoje golide tudi sv. Florijan. A gasilci so bili že pod varnimi strehami in dež je bil samo dobrodošlo osvežilo.
Popoldanski javni nastop
Kljub popoldanski nevihti so se takoj potem, ko je prenehal naliv, pričele zgrinjati proti športnemu prostoru Ilirije velike množice občinstva. Naval je postajal vse večji, čim bolj se je bližala ura javnega nastopa. Zbralo se je okrog 10.000 ljudi z mesta in dežele, številni policijski straži in gasilskim rediteljem se je le z največjim naporom posrečilo vzdrževati red pri vhodih.
Kmalu po Vž 5. je gasilski trubač dal znamenje k pričetku.
Ovacije kralju
Oči tisočglavih gledalcev so bile uprte na tribuno, kjer je sedel na častnem mestu zastopnik Nj. Vel. kralja g. brigadni general Popovič, predstavniki inozemskih in slovanskih gasilskih organizacij ter najvišji cerkveni in posvetni dostojanstveniki. Na obširni prostor je prikorakala gasilska armada. Tedaj je nagovoril predstavnika kralja starosta Turk. Izročil mu je dar češkoslovaškega gasilstva ter izjavil, da se bo jugoslovensko gasilstvo, ki se je s tem kongresom tako afirmiralo, doprineslo vse, da se izkaže vrednega visoke pažnje in zaščite svojega ljubljenega kralja. Starosta SGZ Seidl pa je naprosil g. generala, naj sporoči Nj. Vel. kralju najvdanejše izraze spoštovanja vsega slovanskega gasilstva. Njegovemu Slava klicu se je navdušeno pridružila vsa ogromna množica in svečano so odmevali akordi državne himne.
Ob zvokih koračnic so nato gasilske če« te strumno defilirale pred zastopnikom Nj. Veličanstva ter burno aklamirane zapu« stile vežbališče.
Po daljšem odmoru je nastopila nato
vrsta čeških samaritanov,
ki so predvajali v obliki vaj razne načine obvezovanja ranjencev ter s svojim veščim manevriranjem zadivili vso množico. Po končani vaji so defilirali med burnimi klici gledalcev: Živeli Čehoslovaki! mimo tribu« ne, kjer so oddali počast kraljevemu za» stopniku in vodstvu jugoslovanske gasilske zveze. Takoj za češkimi samaritani je pri« korakala
vzorna vrsta čeških gasilcev,
ki je dovršeno izvajala lepo sestavljene vaje s sekiricami in nato po enodušnem pozdravne, i klicu »Jugsloveni Zdravo« za« pustila telovadišče, na katerem sta potem vežbala
dva oddelka diakovskih in sarajevskih
samaritank z rdečimi tablami. Lep je bil nastop dja« kovske moške vrste s sekiricami. Vsi na« stopi so želi živahno odobravanje.
Nato je privozila v naglem tempu na
vežbališče velika motorna brizgalna
ljubljanskega prostovoljnega gasilnega dru« štva, za njo pa z dvema konjičkoma stara ročna brizgalna barjanskega gasilnega dru« štva, ki so jo upravljali
mali naraščajniki radostno pozdravljeni od publike. Obe va« ji sta bili kar najprecizneje izvršeni in zla« sti naraščajnike je publika burno hvalila.
Silen interes so vzbudile sledeče
vaje samaritanskega oddelka,
ki jih je vodil dr. Mis. Ko so samaritanci in samaritanke odhajali, so bili viharno po« zdravljeni. Šef samaritanske službe dr. Rus in dr. Mis pa sta bila deležna posebnih ovacij.
Proste vaje s sekiricami.
Najimpozantnejše točke so bile vaje. slovenskih gasilcev s sekiricami pod vod« stvom načelnika Hojana Nastopilo je 800 gasilcev v paradnih uniformah, ki so te vaje izvajali z naravnost brezhibno preciznostjo. Posebna atrakcija je bila če« ta malih barjanskih naraščajnikov, ki so izvajali istočasno iste vaje tudi prav strumno.
Gledalci so opetovano s silnim aplav« zom in navdušenim klicanjem izražali svoje zadovoljstvo m svoje priznanje. S tribune pa je pohitel starosta moravske zveze ter je prisrčno čestital najmlajšim gasilcem. S strumno defilacijo so gasilci ob gromkem odobravanju gledalcev za« pustili vežbališče- in načelnik Hojan je iz« javil generalu Popoviču, da pričenja zad« nja točka
gašenju požara na pivovarni Union.
V pivovarni Union je izbruhnil požar, ki so ga zanetile bombe iz aeroplana. Ce« lokupno moštvo ljubljanskega moštva z vsem svojim orodjem je nastopilo, da za« tre požar, reši ogrožene ljudi in proži po« moč ranjencem. Gasilna akcija je bila izvedena z izredino naglioo in spretnostjo, sodelovali so tudi dimnikarji. Občinstvo, ki je vsemu sledilo z napeto pozornostjo, je glasno hvaKlo dokaze pripravljenosti in hrabrosti ljubljanskih gasilcev.
Vaje so bile končane in sveti Florijan je dal svoj blagoslov: pričelo je deže« vati. V pravem veJetoku so se valile množice v mesto, na kolodvorih pa so že nestrpno žvižgale lokomotive: veliki gasil« ski dan je bil končan.
Zborovanje hmeljarjev v Žalcu
Obeta se slaba letina, vendar izgledi za hmeljsko kupčijo niso slabi.
Razstava hmelja.
Žalec, 3. avgusta.
Danes se je vršilo tukaj zborovanje hmeljarjev. Sestanek je otvoril ob tri četrt na 9. uro predsednik Hmeljarskega društva g. Fran Roblek, ki je izvajal: Pičlo število navzočih zborovalcev kaže, da je popustilo zanimanje v zadnjih letih za to panogo. Zal, se hmeljarji tudi letos ne morejo nadejati dobre letine. Posebno težavno je že sedaj kaj prorokovati o cenah, ker imamo hmeljarji v tem pogledu iz lanskega leta prav slabe skušnje. Časniki so tudi napadali odbor Hmeljarskega društva, češ da je plašil pridelovalce hmelja Zato velia letošnje poročilo samo splošnemu stanju brez opomb, ali bo kupčija slaba ali dobra. Nato je prešel na 1. točko dnevnega reda: določitev mezde hmeljarskim delavcem. Soglasno je bilo sklenjeno, da se plača ob hrani Din 1.50 za mernik, brez hrane pa po Din 2.-— od mernika.
Društveni tajnik in poslovodja g. Petri-ček je nato podal došla poročila o stanju hmeliskih nasadov. Letina bo, po dosedanjih izgledih sodeč, prikrajšana vsaj za eno tretjino. Iz Nemčije prihajajo vesti o silnem
razmahu peronospore, ki je hmelj zelo oškodovala.
Okrajni kmetijski referent g. ing. Dolinar je poročal, da ima iz Zatca na Češkem zaupne vesti od vplivne osebe, ki je bila na ogledih hmeljskib nasadov v vseh merodaj-nih deželah. Ta izvestiteij je povedal, da bo češka hmeljska letina slabša od naše v pogledu zadovoljivega pridelka. Naša letina je v primeri z normalno slaba, vreme pa neugodno. O Nemčiji je poročal izvestiteij g. Dolinar ja, da so obrambna dela v prid hmelju zaradi peronospore zelo popustila. Povdarjal je tudi, da so izgledi za hmeljsko kupčijo boljši kakor lani. Večja debata se je vnela ob razpravi o zgodnji ali pozni rezi hmelja.
Nazadnje se tem, ali naj se gusta Lmeljski lja. Odbor je stava, ne pa v trajalo dobro predsednik g. tohnji hmeljski čil
je nad pol ure debatiralo o v Žalcu vrši od 7. do 8. av-vzorčni trg ali razstava hmc-sklenil, da se bo vršila raz-zorčni trg. Zborovanje, ki je poldrugo uro. je zaključil Roblek z željo, da bi se le-pridelek kar najboljše vnov-
Slovesna blagoslovitev in krst novega letala
Novo letalo ljubljanskega Aerokluba je bilo krščeno na ime »Lojze«.
Ljubljana, 3. avgusta.
Današnji dan je bil za našo mlado ci« vilno aviatiko, za razvoj agilnega ljub« ljanskega Aerokluba in za splošni razmah letalstva v Sloveniji zgodovinskega pome« na. Na slovesen način je bilo krščeno novo letalo ljubljanskega Aerokluba »Bloudek XV«. ki je dobilo pri krstu pristno do« mače ime »Lojze«.
Na malem šišenskem aerodromu pred hangerji se je začela okoli 10. zbirati mno» žica ljudi. Med številnimi odličnimi gosti so bili: general Popovič, zastopnik mestne, občine dr. Riko Fux, podpolkovnik Ne« deljkovič, predsednik Zveze industrijcev Dragotin Hribar, znani naš letalcc kape« tm Cenoič iz Petrovaradina, John P. ša* bec kot zastopnik središnje uprave Aero« kluba »Naša krila« v Beogradu, ve^em« dustrijec g. Milan Sessler, predsednik ob« lastnega odbora Aerokluba »Naša krila* v Zagrebu, g. Peter Zovko, zastopa-k oblast« nega odbora Aerokluba »Naša kriia« v Sarajevu, br. Flegar kot zastopnik JSS, zastopnik rezervnih oficirjev aviatikov g. Schoesn iz Zagreba, kapetan Burkuš in pod« polkovnik Filipovič iz Zagreba, g. Milan Strlekar za Zvezo rezervnih oficir r^v, za« stopniki Avtomobilskega kluba, inženier« ske zbornice, motokluba Ljubljana, gasil« skega odbora m raznih korporacij in ce« lotni odbor ljubljanskega Aerokluba.
Točno ob 11. se je pripeljal na leaali« šče škof dr. Rožman, nato pa tudi kumica ga Ksenija Hribarjeva. Iz hangerjev so pri» peljali in pripravili za start obe letali.
Predsednik kluba g. Hribar je pozdravil goste ter orisal zgodovino gradnje novega letala, ki je stalo 300.000 Din.
Med govorom se je pripetil zanimiv inter-mezzo. Preko letališča je pribežal dolgo-uhec, ki so ga začeli otroci in vojaki v splošno zabavo vsega občinstva preganjati ln 60 ga naposled ujeli. Zbeganega in upehanega dolgouhca pa so kmalu spet izpustili.
K letalu je pristopil škof dr. Rožman i asistenco in ga blagoslovil Nato je go« spa kumica razbila na propelerju steklenico šampanjca. Navzoči so vzklikali »Živio Lojze!« — in s tem je bil oficijelni krst novega letala zaključen. Podpredsednik inž. Zupančič se je kumici v imenu kluba zahvalil ter ji izročil lepo darilo. K aparatu so nato pri-bili podobo sv. Alojzija, po katerem je dohil ime, navzoči gostje in predstavniki pa so nato po vrsti čestitali Aeroklubu ter konstruktorju inž. Stanku Bloudku. V imenu zagrebškega Aerokluba je čestital ter izročil krasno trikotno zastavico v narodnih barvah predsednik Sessler, naglašujoč da ea izreino veseli krasni napredek ljubljanskega Aerokluba. Letala Zagrebčani kar niso mogli prehvaliti.
Gostje so bili nato povabljeni na dobro zakusko, med tem pa je bilo letalo pripravljeno na start in je kmalu nato gladko startalo: Pilotiral je Čolnar, ki je parkrat krožil nad aerodromom in mestom in nato zopet lepo pristal.
Kongres geologov v Moskvi
Moskva, avgusta. Rykov je včeraj otvoril svetovni kongres geologov, ki bo zasedal deset dni.
dovanje tolpe, a je dosled še niso izslediM.
Carinska unija z Romunijo
Podpis začasnega sporazuma na sinajski konferenci
Bukurešt, 3. avgusta. Sinoči se je vršila v ministrstvu trgovine konferenca romunskih in jugoslovenskih gospodarskih strokovnjakov.
Konferenca se ie bavila z izvedbo sklepov sinajske konference o carinski uniji med Romunijo in Jugoslavijo. Na konferenci je bil podpisan začasni sporazum, ki bo stopil v veljavo s 1. septembrom in bo ostal v veljavi do
definitivne sklenitve zadevne konvencije. Sporazum obsega vse sklepe sinajske konference in pomeni uveljav-Ijenje teh sklepov.
Romunski tisk objavlja v zvezi s podpisom tega sporazuma obširne komentarje, v katerih poudarja pomen carinske unije za obojestranski razvoj in za gospodarsko konsolidacijo agrarnih držav.
Nove katastrofe v Italiji
Zopet strašen ciklon v severni Italiji — Hiše in cele vasi pod vodo — Kobilice v južni Italiji
Trst, 3. avgusta. Iz severne Italije poročajo, da je razsajal sinoči zopet strašen ciklon, ki je opustošil cele pokrajine. Sledilo je silno neurje. Zaradi deževja, ki traja neprestano že tri dni. so vse reke in potoki tako narasli, da so nastale na mnogih krajih poplave. Ponekod stoji voda tako visoko, da so Izginile v vodi cele hiše in vasi. V okolici San Martina di Piave so porušene vse ceste in onemogočen vsak promet. Poginilo je mnogo živine. Ni še znano, ali je bilo tudi kaj človeških žrtev.
Rim, 3. avgusta. Iz Cagliaria poročajo, da so se pojavili v južni in srednji Sardiniji ogromni roji kobilic, ki so
se pojavile v tolikih množicah, da so uničene vse kulture. Ponekod je ustavljen ves promet. Ne samo vlaki, tudi avtomobili in vozovi ne morejo voziti, ker zastrinjajo kobilčni roji ves razgled in jih je na cestah toliko, da kar polzi. Avtobusni promet je že od včeraj popolnoma ustavljen. Na poljih uničujejo kobilice na ta način, da polivajo polja s petrolejem in jih na to zažigajo. Seveda zgore pri tem vsi posevki. Prebivalstvo je nooolnoma obupano. Škoda je ogromna Ker pa se pojavljajo vedno novi roii kobilic, ki prihajajo bržkone iz Tunisa zavzema katastrofa vedno večji obseg.
Miss Aray Johnson ^ Beogradu
Svetovna rekorderka pristala na povratku iz Avstralije v London na
zemunskem letališču.
Beograd, 3. avgusta. Danes ob 10.30 je prispela z angleškim letalom, ki vzdržuje promet med Anglijo in Indijo, na povratku v London na zemunsko civilno letališče slovita angleška letal-ka miss Amy Johnson, ki si je s svojim neprekinjenim poletom iz Londona v Avstralijo priborila svetovni rekord v neprekinjenem poletu v daljavo. Na letališču jo je pričakovalo mnogo no-
vinarjev, s katerimi se je delj časa razgovarjala. Pripovedovala jim je, da se je na poletu zelo utrudila ter da si ni upala tvegati poleta iz Avstralije nazaj v London v lastnem letalu. Zato se je raje poslužila luksusnega potniškega letala, ker hoče priti v Londo-n spočita. Po polurnem postanku je nadaljevala potovanje.
Krvava bitka med komunisti in narodnimi socialisti v Berlinu
Komunisti napadli socialistične zborovalce. — Ranjenci in aretiranci.
Berlin. 3. avgusta. V noči na nedeljo se je vnel v bližini kolodvora v severnem delu Berlina hud boj med komunisti in narodnimi socialisti. Komunisti so vdrli v lokal, v katerem so ravno zborovali narodni socialisti. Vnela se je bitka, v kateri je padlo tudi več strelov iz revolverja. Po poli-
cijskem poročilu je bilo 5 udeležencev ranjenih. Komunisti so razen tega popolnoma razdejali opremo lokala. Policija je mogla le s težavo spraviti nasprotnike iz lokala, na kar se je pretep nadaljeval na cesti. 10 komunistov in narodnih socijalistov je bilo aretiranih.
Avtomobilska nesreča v Zagrebu
Zagreb. 3. avgusta. Davi se je pripetila v bližini Maksimira huda motociklistična nesreča. Lekarniški laborant Fran Kutel in ti-poeraf Adolf Morth sta hotela napraviti z motorjem izlet. Iz neznanega vzroka pa se je motor zaletel v obcestni kamen. Kutel in Morth sta v velikem loka padla na cesto, kier sta obležala brez zavesti. Rešilni oddelek ju je prepeljal v bolnico, kjer so pri obeh ugotovili hude notranje poškodbe. Oba se borita s smrtjo in ni upanja, da ju rešijo.
Siaboumnež vrh stolpa
Zagreb, 3. avgusta. V soboto proti ve« čeru se je nenadoma pojavil na vrhu stol« pa zagrebške katedrale tik pod križem ne* znan moški, ki je skozi lino splezal na streho in od tam na vrh. Na ulicah okrDg cerkve se je zbrala velika množica rado« vednežev. Policija je pozvala neznanca, naj takoj spleza s stolpa, toda neznanec sc za vse te pozive dolgo ni zmenil. Šele čez eno uro se je skobacal nazaj po strehi do line, kjer sta ga že čakala dva stražni« ka in ga odvedla na policijo Sprva so mi« slih. da imajo opravka s kakim norcem. Neznanec pa je na policiji izpovedal, da je 32-letni brezposelni trgovski potnik Stepan Novak ter da je hotel izvrši+i samomor s skokom s stolpa na ulico. Navajal je, da je že dolgo časa brez zaslužka, da živi v največji bedi ter da je živčno popolnoma uničen. Danes so se zglasili na policiji nje* govi znanci, ki so potrdili njegove napo« vedi. Policija je poskrbela, da so reveža oddali v bolnico.
Avtomobilska nesreča madžarske igralke
Budimpešta, 3. avgusta. Znana igralka Pechy je doživela včeraj nedaleč Stolnega belega gradu hudo avtomobilsko nesrečo. °ri padcu si je umetnica zlomila obe nogi. ?echvjeva je zelo znana v inozemstvu m ie bila več let stalno angažirana v Lon« donu.
žrtve pobesnele krave
Pariz, 3. avgusta. Kakor poročajo iz Colmara, je pobesnela krava v neki sosedni vasici povzročila veliko paniko. Krava je napadla najprej nekega 731etnega starčka ter ga vrgla s tako silo ob tla, da je kmalu izdihnil. Nato je nabodla gostilničarja, ki se je približal pobesneli živali, na rogove in ga težko poškodovala. Enaka usoda je zadela sina nekega trgovca z živino. Nato je podrla nekega 671etnega mo ža ter ga tako obdelal z nogami, dd -c sa morali odnesti nezavestnega. Končno Je besnečo žival nstrelfi orožnik.
Poljsko - francoska zračna pogodba
Varšava, 3. avgusta. Včeraj je bila v Varšavi podpisana poljsko - francoska zračna trgovinska konvencija. Smoter konvencije je medsebojno francosko - poljsko sodelovanje za pospeševanje zračnega trgovskega prometa med Francijo in Poljsko. Pogodba predvideva nadaljni obstanek zračnih prog, ki že obstoje med Parizom in Varšavo čez Prago. Ot / i. tene bodo nove linije čez Berlin in eventualno nove evropske zveze. Pogodba določa, na kak način se bodo vršile medsebojne carinske manipulacije pri zračnem prometu. Pogodba bo veljala deset let. S strani Francije jo odpišeta francoski minister za letalstvo Laurent - Eynac in francoski poslanik v Varšavi Laroche, v imenu Poljske pa minister za promet Kiihl in pooblaščeni minister Tirnovski.
Sreča rekordistov
New 1'ork, 3. avgusta. Letalca John Hen-ry Mears in Henry Braun, ki sta včeraj startala za polet okoli sveta, na katerem sta hotela vreči Zeppelinov svetovni rekord na poletu okoli sveta, nista prišla preko prve etape. Davi se je letalo »City o! New York« v zraku prevrnilo, treščilo na zemljo in se popolnoma razbilo. Drzna letalca sta po sreči odnesla neznatne poškodbe.
Slavnostni dan v Kočevju
Zanimiva proslava kočevskega jubileja - Pomembni govori o manjšinskem vprašanju - Ljudska veselica
Kočevje, 3. avgusta.
Danes je bil glavni dan kočevskih slavnosti v proslavo 600Ietnice naselitve kočevskih Nemcev v teh krajih. Mesto je že na vse zg_>Jaj oživelo. Godba dravske divizije jo priredila ob 5. zjutraj budnico. Iz b'!žn.iih in daljnj'li vasi kočevske okolice so že v prvih jutranjih urah zače'1 prihajati v mesto sel.iaki slovenske ;n nemške narodnosti, da skupno prosinve znameniti spominski dan.
Odlični gostje.
Z jutranjim vlakom so prispeli se nekateri gostje. Ob S. se ;e pripeljal z avtomobilom iz Ljubljane zastopnik pokrovitelja slavnosti. Ni. Vis. kraljeviča Andreja, polkovnik Radoslav Jovano-vič. kmalu za njim pa zastopnik vlade minister dr Shvevel Oba so sprejeli in pozdravih na Glavnem trgu zastopniki krajevnih oblasti in slavnostnega odbora. Z vlakom so prispeli nadalje nemški poslanik von Hassel, avstrijski poslanik dr. Plonies, avstrijski generalni konzul iz Ljubljane g. Plei-nert in nemški generalni konzul iz Zagreba dr. Freund.
Dopoldanska slavnost se je pričela s slovesno službo božjo v kočevski župni cerkvi, ki jo je ce-lebriral kanonik g. Erker ob asistenci kočevske duhovščine. Domači pevski zbor je pel Schubertovo mašo. Petje je mnogoštevilna množica lahko poslušala tudi zunaj cerkve, kjer ro bili nameščeni zvočniki. Za nemško službo božjo se je vršila slovenska.
Po cerkvenem opravilu so se zastopniki oblasti z zastopnikom kraljeviča Andreja na čelu podali na sresko poglavarstvo, kjer se jim ie poklonila deputacija kočevske občinske uprave z županom g. Kostanjevcem na čelu in slavnostni odbor. Opoldne je priredila mestna občina v hotelu »Trstt za povabljene goste svečan banket, ki se ga je udeležilo okrog SO oseh.
Banketu so prisostvovali:
Zastopnik Nj. Vis. kraljeviča Andreja polkovnik Radovan Juvanovič, odposlanec vlade minister dr. Shvegel, zastopnik vojnega ministra polkovnik K i -1 a r, zastopnik bana svetnik Mencinger, sreski načelnik dr. P1 a c e r, kočevski župan Maks Kostanjevec, zastopniki ostalih krajevnih oblasti, poslanik nemške republike g. Hassel, poslanik avstrijske republike dr. Ploenies, avstrijski generalni konzul dr. P1 e i n e r t, nemški generalni konzul iz Zagreba dr. Freund, bivši avstrijski finančni minister dr. Ko! 1-m a n n, ki je po rodu iz okolice Kočevja, nadalje kanonik E r k e r, župnik E p -p i c h, generalni tajnik evropske lige za narodne manjšine dr. A m m e n d e, bivši nemški poslanec iz Vojvodine dr. Kraft, univ. prof. dr. C o r o v i č, ki je zastopal jugoslovensko društvo za Društvo narodov, mladi knez Karol Avgust Auersperg, koroške Slovence je zastopal župnik Stare, nadalje so bili prisotni zastopnik štajerskih Nemcev dr. Muhlelsen in Še* mnogo drugih.
Predsednik slavnostnega odbora odvetnik dr. Ar ko je pozdravil vse prisotne imenoma in ie dal besedo slavnostnemu govorniku župniku Eppichu, ki se Je najprej zahvalil domačim in tujim gostom, nakar je prešel na kratek oris kočevske zgodovine in označil vse važne dogodke iz kočevske prošlosti. Govoreč o razmerju med Nemci in slovenskimi sosedi, je ugotovil, da je bilo vedno prijateljsko in da je prebivalstvo obeh narodnosti v prošlosti vedno delilo dobre in slabe čase ter da so svoječasna nesoglasja odstranjena. V dobrih sosedskih in prijateljskih odnošajih, Je rekel župnik Eppich, želimo ostati tud! v bodoče. O razmerju napram novi državi je govornik dejal, da so kočevski Nemci dobri in lojalni državljani in da bodo vselej izpolnjevali svoje dolžnosti. V svojem vladarju ne vidijo samo svojega državnega voditelja, temveč uprav svojega deželnega očeta. Visoko odlikovanje pokroviteljstva, ki ga je prevzel Nj. Vis. kraljevič Andrej, tolmačijo Kočevci kot znak posebne naklonjenosti in kot znamenje, da smatra država vse svoje državljane za enakopravne. Svoj patriotski govor ie župnik Eppich sklenil s pozivom na prisotne, naj nazdravijo Nj. Vel. kralju Aleksandru, Nj. Vis. kraljeviču Andreju m vsemu kraljevskemu domu. Temu pozivu so se vsi odzvali z viharnimi kfici: >Žrvio!c in »Hoch!«.
Smrtna vožnja tramvaja
Kakor znano, se je zgodila v glavnem mestu Argentine v Bucnos Airesu grozna tramvajska nesreča. Do zadnjega prostora nabit voz, v katerem so se vozili delavci, je v polnem teku strmoglavil z mostu v reko Chuelo. Samo trije delavci so se rešili,
ostalih 65 pa je našlo grob v valovili.
Nato je vstal minister dr. Shvegel, ki je pozdravil prisotne z daljšim nagovorom.
Govor zastopnika vlade
Minister dr. Shvegel je v imenu krali. vlade prinesel Kočevju in gostom pozdrave ter je nadaljeval:
Doznavam, da so semkaj prišli tudi "nekateri izmed naših slovenskih bratov iz Koroške. Z njimi vred pošiljamo naše pozdrave tudi Hrvatom v Gradišču in luži-škim Srbom, ki žive kot vzorni državljani v tujih državah. Današnja proslava in razstava naj vam vsem pokažeta pregled prošlosti Kočevja, ki je bila prav tako častna in težka, kakor bo, upam, bodočnost lepa in častna.
Šeststo let je minilo, ko so se od slovenskih domačinov prisrčno pozdravljeni in sprejeti naselili vaši predniki znotraj naših narodnih meja in od naših avtohtonih prebivalcev dobili ime hiše (kuče) »Kočevje — Gottschee«.
Pozneje je tu vladala močna slovenska dinastija celjskih grofov in se vse boli širila od Dunaja do Budimpešte in Beograda, ker je bila v sorodstvu z vladarji Srbije in Hrvatske. Za dobe dolgotrajnih bojev s Turki so se odigrali na bregovih reke Kolpe krvavi dogodki in boji, v katerih so slovenski kmetje pod vodstvom grofa Kacijanarja in grofov Turjaških skupno s Hrvati branili civilizacijo.
Naposled je prisililo prilično siromaštvo zemlje, čeprav ie bogata s prirodnimi lepotami, da je prebivalstvo Kočevja v drugič deloma šlo iskat dela izven svoje ožje domovine, deloma so kot nosilci male in manjše kulture s svoiimi košarami nosili ime svoje domovine po daljnih potih Evrope. Mnogi izmed njih so pred vojno našli skupno in zraven slovenskih izseljencev novo domovino v veliki deželi onstran Oceana, katere najdražji sin in predsednik je ob koncu boja za naše osvobojenje bil prvi, ki je leta 191S. proklamiral pravice Jugoslovenov do samostojnosti, edinstva in narodnih meja.
Spominjam se, kako sem pred skoro 40 leti kot dijak zadnjič prisostvoval uradnemu dogodku, ko so v te kraje prišli zaslužni sinovi Slovenije polagat temeljni kamen za gradbo dolenjske železnice, ki bo, tako upam, dobila svoj podaljšek preko mesta Kočevja na Jadran, s čimer bodo dravska banovina in z njo severni kraji Evrope zvezani z našo obalo in tako pripomogli Kočevju do novega napredka. Na podlagi svojega toplega interesa za prebivalstvo Kočevja in svojega popolnega zaupanja v vaš patrijotizem je dovolil Nj. V. kralj, da prevzame njegov, na slovenski zemlji rojeni sin. pokroviteljstvo nad vašo slavnostjo, da d£ vidni znak zaščite enakosti, svobode in bratstva, ki jo uživate pod njegovo vladavino in okriljem Belega orla Jugoslavije, istotako, kakor bo prebivalstvo Kočevja vedno in brez pomišljanja vemo kraljevini Jugoslaviji in delalo za njeno bodočnost in veličino ter se, Če bo treba, tudi berilo zanjo. S temi občutki, ki je z njimi tudi vaša svečanost pro-žeta, pozdravljam složno in oduševljeno kralia našega velikega in ujedinjenega naroda kraljevine Jugoslavije.
Nato so bile na predlog predsednika dr. A r k a sprejete naslednje
vdanostne brzojavke
NI. Vel. kralju Aleksandra: »Prebivalci mesta In dežele Kočevske se zahvaljujemo ob 600letnlci svoje naselitve v globoki hvaležnosti svojemu vladarju za visoko pokroviteljstvo nad proslavo po NJ. Vls. kraljeviču Andreja. Tudi ta proslava Je Izraz zvestobe do vašega Veličanstva In vsega kraljevskega doma. NJ. Vel. kralj In njegov svetli dom naj živita!«
NJ. Vis. kraljeviču Andreju: »V globoki hvaležnosti In vdanosti so danes zbrane misli prebivalstva mesta in dežele kočevske pri pokrovitelju 600Jetniee. Zvestobo obljubljamo tudi danes svojemu pokrovitelju In vsemu kraljevskemu domu. Naj živi Nj. Vis. kraljevič Andrej!«
Predsedniku vlade in ministru notranjih zadev generalu Petru Zivkoviču: »Prebi« valstvo vse kočevske dežele je hvaležno za dovoljenje proslave 6001etnice in za na* klonjenost, ki ste jo. gospod predsednik, izkazali temu prebivalstvu. Z odkritosrč« nimi čustvi kličemo vsi: Predsednik vlade in vsa kraljevska vlada naj živi!«
Govora avstrijskega in nemškega poslanika
Nato so se vrstili ostali govorniki. Banski svetnik Mencinger je čestital v imenu bana, avstrijski poslanik g. Ploe« nies je dal izraza radosti nad napredkom Kočevja m kočevskih Nemcev pod Jugo« slavijo in sedanjo kraljevsko vlado. Za njim je povzel besedo nemški poslanik na našem dvoru g. von Hassel, ki je s poe« tfčnimi besedami tolmačil posamezne am> bleme kočevskega grba in dejai, da so kočevski Nemci vsestransko lojalni del prebivalstva Jugoslavije in da bodo svoja najboljša svojstva ohranili tudi v bodoče. Svoj govor je sklenil z zdravi co Nj. Vel. Icralju Aleksandru in kraljevskemu do« mu. V imenu ljubljanske občine je govo* ril magistrat ni ravnatelj dr. Zarnik, ki si obeta od skorajšnje dograditve železniške zveze med Kočevjem in morjem novega napredka in zbližanja med Kočevjem in Ljubljano.
Nato se je župan Stare Loke g. Eisen« zopf zahvali za visoko pokroviteljstvo v imenu kočevskih občin. Univ. prof. dr. Co* rovič je v imenu jugoslovenskega društva za Društvo narodov pozdravil navzoče in obljubil manjšinam v naši državi vse* strsnsko podporo Pozval je kočevske Nemce, naj tvorijo most med manjšinskim
in večinskim narodom, kakor pripada ta naloga koroškim Slovencem v Avstriji. Dr. Kraft se je dotaknil manjšinskega vprašanja, ki je splošna evropska zadeva, in izrazil nado. da bo to težko vprašanje našlo primerno rešitev. Nato je burno pozdravljen izpregovoril
zastopnik koroških Slovencev župnik Stare,
ki je imel naslednji govor:
Spoštovani slavnostni gostje! V imenu koroških Slovencev izrekam zahvalo ce> njenemu slavnosrnemu odboru, da se je spomnil naše manjšine m da nam je po« slal vabilo na ta lepi in vzorno harmonični praznik. Kot Slovence nas veseli, da ste našli med našim narodom lep in prijeten dom. Današnja slavnost dokazuje, da je možno sožitje dveh popolnoma si različnih plemen, ako sta prešinjeni z medsebojnim spoštovanjem in krščansko ljubeznijo Va« ša zgodovina in zemljepisna ločitev od materinskega naroda je razvila v teku stoletij posebno kočevsko pleme, ki se je uveljavilo s posebnim jezikom in tudi s kulturo. Vzlic temu pa ni izgubilo zave* sti. da pripada nemškemu narodu Tega od Vas tudi nihče ni nikoli zahteval. S tem je dan temelj za sožitje z večinskim narodom ter za vdanost do Vašega vla« darja in države. Ko se bomo vrnili v do« movino, se bomo spominjali lepega so« glasja, ki smo ga videli tu med večin« skim in manjšinskim prebivalstvom Ena« ko hočemo posvetiti vse svoje sile. da se uveljavijo načela, ki so omogočila to slav« nost: ljubezen do ožje domovine, pripad« nost čuvstev do materinskega naroda, spoštovanje do večinskega prebivalstva in lojalnost do države. Tako bomo utrli svojo pot do uveljavljenja podobnega raz« merja med koroškimi Slovenci in avstrij« sko večano. S tem se utegnejo okrepiti medsebojni odnošaji med obema narodo« ma.«
Nato je govoril generalni tajnik cvrop« ske Kge za narodne manjšine dr. Am« men de, ki je poveličeval vzorno rešitev manjšinskega vprašanja v Estonski m opravičil odsotnost bolnega predsednika dr. Wilfana. Banket je bil kmalu nato za« ključen in so se gostje skupno podali na slavnostni prostor.
Banket se je zavlekel vse do treh popoldne, da se »e moral
Sprevod kočevskih narodnih noš
ki je obenem prikazoval razne zgodovinske reminiscence iz zgodovine kočevskih Nemcev, ustaviti na Glavnem trgu in počakati na slavnostne goste. Med gostim špalirjem večtisočglave množice je sprevod nato defiliral mimo dostojanstvenikov in krenil skozi mestne ulice na veselični prostor, kjer je bil razhod. V sprevoda so vzbujale posebno pozornost skupine, k: so prikazovale prihod prvih Kočevarjev kot nemških naseljencev, nadalje prihod grofov Ortenburških, posamezne slike iz zgodovine celjskih grofov, med drugim prizori trax'čr,e usode Veronike Deseniške. Posamezne slike so bi'e zelo posrečene in so žele vsestransko priznanje. Sprevod je organiziral upokojeni gozda rsk; lads vernik Franc Jenčič.
Na veseličnem prostoru
se je razvila popoldne prav animirana zabava. V novo zgrajeni leseni slavnostni lopi so zavzeli mesta častni gostje, katerim se je opoldne pridružil tudi ban inž. Sernec. V lopi je bila uprizorjena kočevska svatba Z ljudsko veselico, ki je trajala pozno v noč, je bil glavni del kočevskih slavnosti zaključen.
Jutri bo uprizorjena v Stari cerkvi nalašč v ta namen spisana ljudska igra »Naselitev Kočevarjev^. nakar bodo gostje, v kolikor ne bodo že nocoj odpotovali, priredili izlete v posamezne kočevske kraje, tako v Kočevsko Teko. Koprivnik itd. Udeležba na slavnosti daleko zaostaja za pričakovanim posetom. Danes je bilo jkrog 2000 postelj, ki jih je dalo meščanstvo na razpolago, še nezasedenih. V vsem tem manjšem okviru pa je slavje ob lepem vremenu vendar nudilo prav zadovoljive prizore.
Pozdrav zbornice TOI
Ob priliki 600-letnice naselitve Kočevarjev je poslala Zbornica za TOI županstvu mesta Kočevje in odboru za proslavo 600-letnice dopis, v katerem pravi m. dr.:
Zahvaljujoč se za prijazno vabilo na proslavo zgodovinskega jubileja 600-letnice Kočevje Vas prosi zbornica za trgovino, obrt in industrijo, da blagovolite sprejeti k današnjim svečanostim naše najiskrenej-še častitke.
Globoko ceneč pomen železniških zvez za gospodarski napredek Vašega mesta, polaga Zbornica že od prevrata največjo važnost na izgraditev železniškega spoja med Kočevjem in sušaško progo. Zbornica posveča uresničitvi te zahteve od prevrata svojo največjo pažnjo, v trdnem prepričanju da bo zgradba železniške zveze Kočevja z morjem prinesla Vašemu mestu novega gospodarskega poleta, nove možnosti pridobitnega udejstvovanja in nove vire dohodkov prebivalstva teh, dosedaj še vedno pasivnih krajev.
V nadi, da bodo naša prizadevanja skoro kronana z uspehom in da se prične z zgradbo te prepotrebne proge, želi Zbornica mestu oKčevju in njegovi mični okolici ob lepem jubileju v bodočem razvoju čimboljših uspehov, ki naj ustvarijo trajne temelje napredka in blagostanja kočevskega prebivalstva.
Elektrifikacija Srema
Dunaj, '.. avgusta. Tvrdki Krupp in Siemens st« prejeli ponudbe za elektrifi« kacijo Županje v Jugoslaviji. Tvrdka Sie* mens je postavila ugodnejše pogoje.
Kolesarski praznik v Mariboru
Mariborski kolesarski klub »Perun« je proslavil včeraj desetletnico z velfko medklubsko dirko, na kateri so bifi doseženi prav dobri rezultati.
— Mrtva nogometna sezona.
Važne stanovske zadeve železničarjev
V Ljubljani m je včeraj vršilo zborovanje delegatov UJNŽB, v Celju pa posvet US2
Maribor, 3. avgusta.
Danes je tukajšnji agilni kolesarski klub »Perun« proslavil svojo desetletnico. Svečanosti je otvorila velika medklubska dirka na progi Maribor—Brezno—Maribor, dolgi 60 km, pni kateri je startalo ob 8.20, 25 kolesarjev raznih klubov. Dirke se je udeležilo 14 domačih dirkačev, nadalje Alani kol. Ilirije, Ljubljanice, Celjskega kolesarskega kluba, zagrebškega železničarja, Sokola, Orla in mariborskega »Ededhveissa« Na srtartu in cilju, ki je bil na Vodndfcovem trgu, se je zbralo mnogo občinstva, tako da so imeli stražniki in reditelji mnogo posla z vzdrževanjem reda.
Dirka je potekla brez nezgod, štirje dirkači so imeli defekte, kar jim je škodovalo pri končni oceni. Ob 10.15 je kot prvi burno pozdravljen privozil na cilj Perunaš Štefan Rozman, kj je prevozil 60 km dolgo progo v 1 : 55 :10. Nekaj metrov za njim je privozil v času 1 : 55 : 15 Ilirija® Ivan Valant. Ostali tekmovalci so zaostali cela 2 km. S to zmago je Štefan Rozman ob desetletnici Peruna dosegel svojo letošnjo deseto zmago na domačih in tujih dirkališčih. Tudi Ilirija je lahko ponosna na svojega dirkača, ki je bil v sijajni formi. Tretji je prispel na cilj Edvard Prodan (Ilirija) v 2 : 00 : 15, četrti pa Fric Ledinek (Edel-Tveriss) v 2 : 00 : 18.
Po končani dirki je predsednik Peruna Tone šega izročil zmagovalcu dva lovorje-va venca za klubsko in medklubsko zmago. Nato se je formirala povorka kolesarjev s rraporjom Peruna na čelu, ki je ob zvokih godbe krenila v Narodni dom, kjer se je nato vršilo slavnostno zborovanje. Udeležil se ga je kot zastopnik oblasti komisar dr. Potočnik poleg zastopnikov sorodnih športnih organizacij in raznih narodnih društev. Zborovanje je otvoril s pozdravnim govorom predsednik šega, na čigar predlog je bila ob burnem odobravanju vseh zboro-valcev odiposlana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju. Obširno poročilo o delovanju kluba v prvih desetih letih je podal tajnik Joško Kavčič, ki je podrobno orisal položaj pred desetimi leti, ko je bilo treba šele ora-tl slovensko ledino. Klub lahko s ponosom gleda na svoje uspehe, članstvo se je dvignilo v jubilejnem letn na 328. Klub je sodeloval v 312 dirkah in skoro povsod zasedel prva mesta. Sledili so govori zastopnikom raznih društev, ki so čestitali jubilantu. mnoge športne organizacije 1 z tu- !n inozemstva pa so poslale pismene čestitke. Mariborski športni klub »Edelweis«« je po-d.aril juhilantu krasen kip kolesarja. Nje-pov zastopnik je v svojem govoru poudarjal tpsno in nemoteno sodelovanje med obema kluboma ln izrekel željo, da bi tudi na vseh drugih poljih in panogah javnega življenja prišlo do tako vzornega sožitja med Slovenci in nemško narodno manjšino. Kolesarski savez Je podarjl jubilantu spominsko Raketo in častno diplomo, perun je ob
svoji desetletnici izvolil požrtivov alnega odbornika g. Ivana Kvasa za častnega člana ter mu je bila na današnjem slavnostnem zborovanju Izročena častna diploma. S skupnim kosilom je bila slavno6t zaključena; popoldne so se Perunaši podali v Rad-vanje, kjer so se udeležili dobro uspele veselice.
Nogometne tekme
Maribor; Rapid (mladina) :ISSK Maribor (mladina) 2:0 (1:0). Tekma za juniorski pokal SK Ilirije. Ker je več mladih igralcev Maribora na počitnicah, je moralo moStvo nastopiti v precej oslabljeni postavi.
Beograd: Zagrebški Gradjanski, ki je po daljšem odmoru v soboto in nedeljo gostoval v Beogradu, je po sobotnem porazu 0:4 proti Jugoslaviji v tekmi proti BSK nekoliko popravil svoj renome. Zmagal je s pičlim rezultatom 1:0 (1:0). BSK je nastopil v oslabljeni postavi, ker je njegovo najboljše moštvo v jugoslovenski reprezentanci v Ameriki, kjer je istočasno igralo proti reprezentanci Argentine. Gradjanski je pred-vedel sicer boljšo igro kakor včeraj, vendar pa ni imel nobenega strelca. BSK je podal razmeroma slabo igro. Njegovo situacijo je reševal vratar, ki je bil zelo dober.
Niirnberg: IFC Niirnberg:Sparta (Praga) 3:1 (2:1).
GLEIWTTZ: GAK (Gradec) : Komb. moštvo 9 : 1.
SOBOTIŠCE: >33« : Szabaria 3 : 2.
Naši nogometaši v Buenos Airesu
Buenos Aiers, 3. avgusta. AA. Jugoslo« venski nogometaši so prispeli včeraj kot gostje argentinske federacije iz Montevi« dea v Buenos Aires. Na pristanišču so jih sprejeli številni rojaki, osobje našega po« sianištva in velika množica. Argentinski listi zelo pohvalno pišejo o našem moštvu. Za tekmo vlada velik interes.
Iz plavalnega sveta. V Beogradu so se včeraj vršile plavalne tekme za prvenstvo beograjskega podsaveza. Po hudi borbi je zmagalo moštvo Boba, ki je zasedlo večino prvih mest. — V avstrijskem plavalnem prvenstvu sta bila včeraj na Dunaju postavljena dva nova avstrijska rekorda in sicer ie plaval Koller 100 metrov prsno 1 : 12.8, Fritzi L6wy (Hakoah) pa 100 m prosto 1 : 17. — V Budimpešti le Halaszy postavil v prostem plavanju na 500 m v času 6 : 54.2 nov madžarski rekord ter s tem potolkel svoj prejšnji madžarski rekord za štiri desetine sekunde.
ŽSK Hermes. Izredna seja upravnega odbora bo danes ob 20.30 v gostilni pri Štepicu. Zarad. važnosti prosimo polnošte-vilne udeležbe. — Tajnik.
Mariborsko pismo »Ponedeljku"
Slovesna otvoritev počitniške kolonije kraljice Marije na Pohorju. — Zborovanje stanovanjskih najemnikov. — z nožem v možgane mladega dijaka. — Razne nezgode. — Solidna policijska kronika.
Maribor, 3. avgusta.
Med prireditvami današnjega dne sta bi* le v ospredju zanimanja slovesna otvorj* tev počitniške kolonije kraljice Marije na Pohorju m pa KMetni jubilej kolesarske*
f;a kluba Peruna. Otvoritvi počitniške ko* onije na Pohorju, o katere ustanovitvi je obširno poročalo že »Jutro«, so prisostvo* vali mnogi odlični zastopniki oblasti in društev ter lepo število prebivalstva iz bližnjih pohorskih vasi in iz Maribora. Po maši, ki jo je daroval župnik g. Fran Sin* ko, in po blagoslovitvi objektov, je pozdra* vila vse navzoče ga Majstrova in otvorila novo zavetišče dece. V svojem govoru je orisala ga Majstrova vse lepe uspehe na polju mladinskega skrbstva. V imenu po* kroviteljice Nj. Vel. kraljice Marije je spregovoril njen zastopnik, poveljnik me* sta v Mariboru, general Stanisavljevič, za bansko upravo podban dr. Pirkmayer, za vlado načelnik ministrstva socialne politi« ke dr. Katičič in končno docent dr. Matko. Pri nato sledečem banketu je najprej na* zdravil visoki pokroviteljici podban dr. Pirkmaver, nakar so govorili mariborski župan dr. Juvan, celjski župan dr. Gori* čan, predsednik mariborske sekcije Avto* kluba g. Pinter, šef zdravstvenega zavoda v Maribora dr. Vrhovec, general Stanisav* Ijevič, priložnostni pesnik Zorzut, slovenje* bistriški župan dr. Schaubach in notar Ašič iz Maribora. Pri lepi slavnosti je so* deloval tudi moški zbor Glasbene Matice, ob zaključku banketa pa je zapel tudi zbor dece nekaj lepih pesmi.
Kot vestni kronisti ne smemo mimo
zborovanja stanovanjskih najemnikov. Otopeli in obupani nad svojo usodo so na* meravali stanovanjski najemniki likvidira* ti svojo organizacijo. Danes dopoldne so sklicali v ta namen zborovanje h Gambri* nu. Zanimanje je bilo tako neznatno, da se je izmed tisočev najemnikov zbralo j jedva okrog 50. Po obširnem referatu pred« j sednika g. Jerneja Novaka pa so zboro* valci uvideli, da je še vse eno boljše ne* kaj kakor nič ter so sklenili, da svojo or* ganizacijo ne le ohranijo, marveč se je še tesneje oklenejo. Predsednik jih je prepri* čal, da je izboljšanje stanja mogoče samo v samopomoči.
Na Pragerskem beležimo žalosten do» kaz, da pri nas
ne more biti nedelje brez noža. Komaj 21«letni dijak Zvonko Sramel se je zaradi še nepojasnenega vzroka zapletel v prepir z nekimi kmečkimi fanti. Eden iz* med njih je potegnil nož in ga zasadil Sramlu v glavo, tako da mu je prebodel lobanjo, predrl možganske opne in ranil možgane. Šramel se je takoj nezavesten zgrudil in so ga v brezupnem stanju prt* peljali v mariborsko bolnico. Za storilcem poizveduje orožništvo. Divjaški napad je izzval splošno ogorčenje. Junakom noža bo treba z vso strogostjo napraviti konec.
Tekom dneva se je pripetilo tudi več precej
hudih nezgod. Na Tržiški cesti je padel s kolesa 17*Ietnt Ladislav Stuber in se tako pobil, da so ga nezavestnega prepeljali v bolnico. V Fran*
čiškanski ulici se je dopoldne zgrudil ne* zavesten neki moški, čegar identitete niso ugotovili. Tudi njega so morali prepeljati v bolnico. Kolesarsko smolo je imel tudt kleparski vajenec Ervin Hecl. Padel je s kolesa in se hudo pobil, tako da je moral iskati pomoči v bolnici.
Policijska kronika je danes zelo solidna. Med 24 prijavami ni niti enega razgrajača ali pijančka, pač pa rekordirajo razne prometne nerodnosti. Aretirani so bili potepuha France in Ignac ter berač Joža. Oba potepuha sta mislila, da se smeta na Trgu svobode svobodno pretepati, pa so ju na policiji poučili, da tega privilegija nimata.
Vreme je bilo ugodno, dasi je dvakrat zapretil dež. Turisti so že zgodaj zjutraj pohiteli na Pohorje in na Kozjak, drugI pa so se zatekli na Mariborski otok, kjer je imelo kopališče zopet rekorden poset. Pet avtobusov je neprestano prevažalo ko« palce z Glavnega trga do kopališča. Tudi okoliški vinotoči so prišli na svoj račun. Mariborčani pač še kaj dajo na dobro kapljico in so jih zato vsi vinotoči polni.
Dopoldne se je vršila tudi proslava 10« letnice kolesarskega kluba Peruna, o kate* ri poročamo v »Športnem Ponedeljku«.
V soboto in danes je proslavilo glasbeno društvo železničarjev in delavcev petletnico svojega obstoja. V soboto zve* čer se je vršil v Unionu koncert, pri ka* terem so nastopili delavski pevski zbori, godba na pihala in na lok. Na sporedu so bile večinoma slovanske skladbe. Slavnost* ni govor je imel bivši poslanec g. Petejan, ki je podčrtal važnost kulturnega dela de* lavstva in njega koristi za delavstvo in dr* žavo. Koncertu je prisostvoval tudi češki pisatelj g. Vybiral, ki se je slučajno mudil v Mariboru in ki je ponoči odpotoval v Prago. Danes se je vršila v proslavo oblet* niče ljudska veselica, ki je dobro uspela.
Velika avtobusna nesreča
Bukurešt, 3. avgusta. Polno zasedeni avtobus se je hotel pri Turn Severingu umakniti drugemu avtobusu, pri čemer se je prevrnil v cestni jarek. Več oseb je bilo lahko, 4 pa smrtnonevarno ranjene.
Kovani drobiž v Rusiji izginil
Berlin, 3. avgusta. Kakor poroča »Vos« srisehe Zeitung« iz Moskve, je tamkaj opažati, da izginja kovani drobiž po 10, 15 m 20 kopejk v srebru. GPU je uvedla stroge mere ter airetirala veliko število blagajnikov in trgovskih nameščencev v konzumih, pri katerih so našli velike rono« žime kovanega drobiža. Nekaterim uradni* kom avtobusnih družib so oblastva zaple« nila od 300 do 600 rubljev drobiža. Vsi, ki so skrivali drobiž, bodo obtoženi re* vohicionamega delovanja in poskusa oškodovanja gospodarskega življenja Ko« vani drobiž »o zbirali na kmetih in po mestu, ker so se razširile govorice, da je teč«j papirnatega rublja negotov.
Ljubljana, 3. avgusta.
Po sklepu osrednjega odbora UJNŽB na kongresu v Sarajevu 12. julija bi se morala takoj po objavi delavskega pravilnika zakonske uredbe o dokladah za nastavljeno osebje in pravilnika o voznih ugodnostih sklicati posebna konferenca v Ljubljani. Oblastni odbor UJNŽB za Ljubljano je moral za to konferenco pripraviti ves material.
Osrednji odbor je v sporazumu z vsemi oblastnimi odbori določil konferenco za danes. Vršila se je v dvorani palače O. U. Z. D. Osrednji odbor sta zastopala Jože Simončič in Ivan De rž i č, oblastni odbor Beograd Ilija Koturovič in Bla-goje Antonijevič, podružnico Niš Vlajko T o m t š i č ter podružnico Smede-revo Anton M i k i č. Zagreb je bil zastopan po predsedniku Jerku B a 1 k a s u. dalje so bili navzoči še: Anton Sabljak, Vinko Sukoblijevič, Ilija Filipovič, Vatroslav Hojanič in zastopniki delavstva Ivan Lan-ča, Ivan Zidarevič, Vit Hunjadi* Alojzij Medved in Franjo Skert. Oblastni odbor Subotice je zastopal za delavce B. Cjurič, oblastni odbor Sarajevo Ivo Radoševič in Vojislav Vasilevič ter delavec Derviš Dedič, oblastni odbor Split pa je zastopal Jože Konobeli.
Od ljubljanskega oblastnega odbora so bili navzoči polno?tevilno vsi člani upravnega in nadzornega odbora. Od podružnic je bilo zastopanih njih 24 po 50 delegatih, tako da ie na konferenci bilo 90 predstavnikov UJNŽB.
Konferenco ie otvoril predsednik ljubljanskega oblastuega odbora g. Leopold Juh. Po uvodnih pozdravnih govorih se je takoj pričelo obravnavati glavno vprašanje po naslednjem dnevnem redu:
1. Delavski pravilnik. 2. Zakonska uredba o dokladah. 3. Pravilnik o voznih ugodnostih. 4. Ostali pravilniki, ki še niso izmenjani in sicer o postranskih dohodkih, službeni obleki, bolniški blagajni ter o nujnem izplačilu razlik delavstvu iz leta 1923-24.
Ker ie razprava o delavskem pravilniku spričo okolnosti, da pravilnik vsebuje precej trde določitve, bila za plenum preobširna, je bil izvoljen poseben odsek delavskih delegatov, ki je v društvenih prostorih Delavske zbornice pretresel na celodnevni konferenci vse člene pravilniki in sestavil protipredloge. K točki 2. so bile po splošni debati sklenjene resolucije, kako jc treba tolmačiti in dopolniti člen 3. uredbe in da UJNŽB vztraja na zavzetem stališču, da se doklade priznajo vsemu nastavljenemu osobju. K točki 3. so bili sprejeti proti-predlogi, da se trdote pravilnika o voznih ugodnostih odpravijo in da se brezpogojno vrnejo upokojencem vse njihove stare pravice v pogledu legitimacij in režijskih kart. K točki 4. je konferenca ponovila stari sklep Udruženja, da društvo vztraja na svojih predlogih in prosi g. prometnega ministra, da se ti pravilniki čim najhitreje izdajo. Podana so bila navodila vsem delegatom, da tekom osmih dni pripravijo oblastnemu odboru UJNŽB ves material za plenarno sejo osrednjega odbora, ki je sklicana za 9. t. m. v Beogradu.
Na plenarni seji osrednjega odbora se bodo vsi protipredlogi konference po potrebi še spopoinili ter se bodo sestavile točne spomenice za g. prometnega ministra ter po potrebi tudi za kraljevo vlado.
Potok konference je pokazal popolno soglasnost v vseh vprašanjih, na katerih dela Uruženie jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev za zboljšanje vsega aktivnega prometnega osobia.
Posebej so se obravnavala vprašanja vpoko.iencev. Bil je navzoč na konferenci predstavnik društva Železniških vpoko.iencev v Ljubljani g. J e r n e j č i č, za mariborski odsek vpokojencev članov UJNŽB pa g. Anton Rebolj. Konferenca je podrobno razpravljala o položaju železniških vpokojencev ter je na podlagi že sprejetih sklepov in resolucij, tako odseka vpokojencev v Mariboru kakor društva železniških vpokojencev v Ljubljani, sklenila, odnosno ponovila sklep letošnjega kongresa UJNŽB v Sarajevu, da U.INŽB vztraja na stališču, da se vprašanje železniških vpokojencev reši tako, da prejmejo vpokojeni pokojnine v isti meri kakor imajo plače aktivni uslužbenci ter da se vsako povišanje plač pri aktivnih istočasno uveljavi tudi pri vseh železniških vpoko-jencih.
Na konferenci se je s poudarkom ugotavljalo od strani vseh govornikov, da ima prometno osobje v svojem sedanjem gosp. prometnem ministru uvidevnega in odkritega prijatelja. Zato je konferenca sklenila, da se s podrobnim delom v vseh pokrajinah naše države UJNŽB pokrene vse. da se vsi jugoslovenski železničarji in bro-darji združijo v UJNŽB kot edinem pravem predstavniku vsega prometnega osobja, ne glede na čin, kategorijo in vero, in da prometno osobje v enotnem društvu zagotovi vsemu osobju življenski obstoj in s tem dd najboljše jamstvo za uspešni razvoj naiega železniškega, rečnega m pomorskega prometa v državi.
Celfe, 3. avgusta. Danes se je vršilo v veliki dvorani Celjskega doma veliko delegatsko zborovanje Uj edin jen ega saveza železničarjev Jugoslavije, ki ima svojo centralo v Ljubljani. Konference, ki Je razpravljala o splošnem položaju železničarjev, posebno še glede na novo uveljavljeni delavski pravilnik, o izmeni zakona .n pravilnika t voznih ugodnostih, se je udeležilo nad 300 delegatov saveznOi podružnic in ostalih železničarskih strokovnih organizacij iz vse države. Konferenco je ob 10.25 otvoril predsednik g. Korošec iz Ljubljane, ki je pozdravil vse navzoče, nato pa podal j besedo glavnemu govorniku m referentu g. S t a n k n, centralnemu tajniku Saveza. Govornik je v poldrugournem ;r->vor:i crval . težki položaj železničarjev ia železniških i
delavcev in poudaril, da je dober in brezhiben promet odvisen samo od zadovoljnih železničarjev. Nato je pozdravil zastopnika zagrebške direkcije g. Rudolfa Mihe-lica, zastopnika ljubljanske direkcije g. Hinka Š i r c 1 j a, zastopnika Delavske zbornice g. Kopača .n druge.
Takoj nato se je konstituiralo predsedstvo konference, ki so ga tvorili gg. Korošec, Vergel, Šalamun, Debe-v e c, Belci jan inVajda. Centralni tajnik g. Stanko je podal naslednji referat:
Predlagam, da odpošljemo prometnemu in finančnemu ministru brzojavki, v katerih zahtevamo, naj oba sporazumno pre-skrbita potrebni kredit 16,000.000 Din za izplačilo razlik iz leta 1923. in 1924., na katere čakajo naši železničarji že sedem Is*. Gccera!na potreba železničarskega delavstva in pomožnega osobja je, da bi se pravilnik o pomožnem osobju zamenjal z zakonom o pomožnem osobju, obenem pa naj bi se resno upoštevali naslednji protipredlogi, ki so bili tudi poslani prometnemu ministru v vpoštevanje: 1. zakon o pomožnem osobju nai upošteva vse določbe zakona o zaščiti delavcev, navodil o vo-Iitvi delavskih zaupnikov, prizna naj delavstvu koalicijsko pravico in pravico intervencij in naj dovoli delavstvu včlanjenje v delavskih zbornicah in borzah dela; 2. kot podlaga za delavske plača naj služi faktična potreba delavca, to je eksistenčni minimum ter nai se zasigura avtomatično povišanje plač; 3. zaiamči nai se osemurnt delavnik, stalnost osobia ter naj se ukinejo brezplačni dopusti in možnost znižavania delovnega časa z znižanjem plače; 4. za-jamči naj se stalnost in sprejemanje v pokojninski fond po dosedanjih predpisih, to je po enem letu službe in pravico do polne pokojnine po istih službenih letih kakor so predvideni za nastavljeno osobje. Uprava pokojninskega fonda naj bo paritetna in naj se vsi dosedanji člani fondov prevedejo v novi pokojninski fond brez naknadnih doplačil, za kar naj se uporabi premoženje dosedanjih fondov; 5. delavstvu naj se zagotovi delovna obleka ter sporedni dohodki, onim pa. ki vrše službo nastavljencev, naj se najkasneje v teku treh let zagotovi nastavitev; 6. uvedejo na} se paritetne disciplinske komisije, v katere bo delavstvo moglo imeti popolno zaupanje.
Govornik je nato obširno obravnaval korekture. ki so nujno potrebne pri novem pravilniku o pomožnem osobju. Korekture, ki obs-egajo nad 3 s strojem pisane strani, bodo odposlane v Beograd prometnemu ministrstvu. Položaj železniških delavcev je postal v zadnjem času zelo kritičen in niso zaslužki v nobenem skladu več z obstoječo draginjo. Povprečne plače delavcev znašajo mesečno le 600 do 900 Din, kar ne zadostuje niti za dostojno življenje delavca samega. Posebno poelavje je bilo posvečeno novemu pravilniku o voznih ugodnostih in zahtevajo vsi železničarji solidarno, da se novi pravilnik o veznih ugodnostih izmenja v toliko, da se vsem upokojencem, ki so bili vpo ko jen i s polnimi službenimi leti ali pa zaradi bolezni, ter vsem delavcem, ki so služili pri železnici 30 let odnosno bili upokojeni zaradi bolezni ali nezgode, pripor.-naio iste vozne ugodnosti, ki so jih uživali
Izsledena vlomilca
Slov. Bistrica, 2. avgusta.
Nedavno smo poročali o drzni tatvini, ki je bila izvršena v stanovanju lesnega manipulanta Nagodcta v Slovenski Bistrici. Z nočne omarice mu je bilo v temni noci od 6. na 7. julija ukradenih celih 18.960 dinarjev.
Orožniki so se takoj potrudili za piclun sledom. Po priznanja vrednem prizadeva« nju se jim je pred par dnevi res posreedo dognati prave storilce. In Bistričani, ki ča* sih prelahkoverno zaupajo svojim some* ščanom, »o zopet za eno izkušnjo modrej* ši. V tem primeru gre za znanega krojaške« ga mojstra K. T. iz Šolske ulice in za nje« govega elegantnega in podjetnega pomoč* nika B. Srabotnjaka iz Dubrovnika. Sled* njega je orožništvo že spočetka osumilo. Z daktiloskopijo so varnostni organi ugo* tovili storilca v osebi Srabotnjaka, ki pa je sluteč opasnost odšel v Maribor pod pretvezo, da mora opraviti neke vojaške obveznosti. Od tam je delodajalcu poro« čal, da ga vojaška oblast pošilja v Zagreb, kar pa je bilo seveda dokaj nespretno iz« mišljeno.
Orožništvo je med tem skrbno opazo* valo molčečega in skromnega krojača T. in njegovo dopisovanje. Tako se je že po nekolikih dneh posrečilo dokazati z nekim Srabotnjakovim pismom iz Dubrovnika mojstru T. soudeležbo. Mož je sicer tajil krivdo in direktno udeležbo pri tatvini, vendar pa je po svoje in podrobno opisal dogodke one noči, ko se je drzna tatvina izvršila. Naposled je pod pezo dokazov priznal, da mu je Srabotnjak takoj po iz* vršenem dejanju »podaril« 7630 Din, od ka* terih je orožništvo našlo za pečjo v njego* ri sobi še celih 7130 Din. Krojača so are* tirali in oddali »lovenjebistriški sodniii, dočim bo Srabotnjaka v kratkem doletela ista usoda.
Splošna tekstilna stavka v Franciji
Lili«, 3. avgusta. Organizacije tekstilnih delavcev v Roubaiyu in Tourcoingu so glasova ie ra splošno stavko, ki se bo pričela jutri. S tem sklepom bo stopilo 100.000 delavcev v stavko.
Mednarodni dijaški kongres v Bruslju
Beograd. 3. avgusta. V času od 12. do 20. avgusta se bo vršil v Bruslju mednarodni dijaški kongres. Jugoslovenski dijaki, ki s.? nameravajo udeležit kongresa, naj se pri-lavijo osrednjemu odboru dijaškega udruženja v Beogradu. Stroški za 14-dnevno bivanje v Belgiji, združeno s potovanjem po vseh večjih belgijskih centrih, bodo znašali ojggg 4000- Sin. ^
ob času upokojitve, to so sedaj »ukoriče-ue legitimacije« s pravico do poljubnega števila režijskih voženj. Legitimacije se morajo pripoznati tudi miloščinarjem in rent-nikom ter onim železniškim delavcem, kt niso bili člani fonda pa so služili pri železnici 30 let, odnosno so morali izstopiti lz službe zaradi bolezni, a so imeli dotlej najmanj 15 let službe. Vozne ugodnosti naj se odobre tudi adoptiranim otrokom železničarjev. Delavcem in pomožnemu osobju naj sj; po 1 letu službe izstavijo listne legitimacije do mesečno 4 režijskih voženj ter se po 3 letih službe te legitimacije zamenjajo z >ukoričenimi< V kolikor je pravilnik nejasen, naj se vedno tolmači v korist osobja in naj se pod izrazom >uslužbenec« pojmuje vedno tudi delavec in profesijonist. Nekatere Bedarje določbe, zlasti glede upokojencev, se kršijo in imajo upokojenci bivše južne železnice na podlagi določb sporazuma iz L 1923. pravice do neomejenega števila režijskih voženj, dočim tega poznejši upokojenci pri državni železnici nimajo.
K zakonu o državnem prometnem osobju je sklenila konferenca soglasno naslednie prepotrebne spremembe: Ukine naj se zadnji odstavek § ^ zakona o izmenjavi zakona o državnem prometnem osobju in naj s-i še nadalje izplačuje 20% eksekutivna do-kiada. ki je bila priznana kot doklada za težjo in napornejšo službo na progi vsemu eksekutivnemu osobju. Novo vpeljana službena doklada urad. 1/9 naj se poviša na višino urad. 1/8; na isto višino naj se povile službena doklada uradnikom II/3 in II/4 ter II/5; uradnikom tretje kategorije 1. in 2. skupine naj se da službena doklada 450 Din mesečno, ostalim skupinam III. kategorije ter zvaničnikom I/l in 1/2 ter II/1 po 400 Din mesečno, vsem ostalim uslužbencem 350 Din mesečno. Službena doklada naj s« izplača vsemu osobju brez razlike kategorij in zaposlenosti ter naj se prizna tudi delavcem, ki vrše službo nastavljencev. Ta doklada naj se vračuna za penzijo vsem, ki so bili upokojeni po določbah zakona o državnem prometnem osobju. Izmenjava zakona o državnem prometnem osobju je zel<-nujna in naj bi bila čim prej izvršena. Istr-časno naj bi se rešilo tudi vprašanje starostnega zavarovanja in naj bi se ustanovil avtonomen penzijski fond. Tudi staroupoko-jencera, ki žive v strašno mizernem položaju. naj bi se pomagalo. Zelezničarstvo Jugoslavije zahteva za pošteno delo tudt pošteno plačilo.
Izvajanja g. Stanka je sprejela konferenca z velikim odobravanjem. V debati so spregovorili delegatje: g. Kores v imenu Promet, zveze v Mariboru g. Mencej v imenu Društva strojevodij, g. Knetič kot zastopnik Železniške delavnice v Zagrebu in savezne podružnice v Novi Gradiški, g. Zorn iz Niša. g. Jukič iz Splita, g. Jelen iz Maribora, g. Brlič iz Zagreba, g. Krištof s Pragerske-ga in g. Pavlič i Zidanega mosta. Nato je bila soglasno izvoljena posebna 10-članska komisija, ki je imela nalogo na podlagi iz-nešenih dejstev in predlogov izdelati potrebne predloge in resolucije, ki so bile poslane prometnemu ministrstvu. V komisiji so bifi poleg g. Stanka še delegati: gg. Brlič, Mencej, Kores, Zorn, Krištof, Baranja, Jelen, Rus, Trškan, Koren in Uštar. Predsednik g. Korošec je ob 12.40 prekinil konferenco in so se podali navzoči k skupnemu kosilu, dočim je pričela komisija poslovati na restavracijskem vrtu že pol ure pozneje. Konferenca 6e je nadaljevala ob 14.30 in je bila zaključena po sprejetih resolucijah ob 15.20. Večina delegatov je odpotovala iz Celja že s popoldanskimi osebnimi in brzimi vlaki.
Podpis rusko-italijanske carinske pogodbe
Rim, 3. avgusta. Včeraj sta finančni mi* nister Mosconi in ruski poslanik v Rimu podpisala rusko»italijansko carinsko po* godbo.
400 okostij iz svetovne vojne
Varšava, 3. avgusta. V Starczewu pri Sy* rov»u v vzhodni Galiciji so izkopali okost* ja okoli 400 vojakov bivše avstroogrske armade, ki so pred 15 leti podlegli tamkaj legarju. Okostja »o prenesli na tamošnje pokopališče.
Aretacija židovskih voditeljev v Romuniji
Bukurešt. 3. avgusta. Vodji protižidov Danila in Totu sta bila aretirana v Buko* vini, ker sta obtožena bombnega atentata v občini Dorni. Pri preiskavi Danilovega kovčega so našli ročno granato francoske* ga tipa.
Turki „udu$ili" kurdski upor
Cnrigrad, 3. avgusta. Po časopisnih ve* steh se je 30.000 mož močni turški arma« di posrečilo udušiti upor v pokrajinah ob Araratu. V bojih je padlo 1600 Kurdov, dočim so Turki za kazen požgali 150 kurd« skih vasi.
Pedagoška razstava v Leningradu
LJenhigrad, 3. avgusta. Na tukajšnjo pedagoško razstavo je prispela nemška delegacija. Razstavo je posetilo doslej nad 20 tisoč ljudi.
Obsodba zaradi ponesrečenih delavcev
Split, 3. avgusta. Včeraj je bila izrečena razsodba v procesu proti inž. Frideriku Grafu, inž. Semperju in delavskemu nadzorniku Milanu Zoretu, ki so bili obtoženi zaradi nesreče v kamnolomu tvornice cementa »Split«, ko se je zrušila plast zemlje na delavce, od katerih je tri ubila, dočim jih je bilo pet težko ranjenih. Omenjeni trije so bili obtoženi, ker niso poskrbeli za zadostne varnostne ukrepe. Ravnatelj inž. Graf je bil obsojen na tri mesece zakora, inž. Semper je bil oproščen, delavski nadzornik Zore pa obsojen na mesec dni zapora. Državni tožitelj se ni zadovoljil z razsodbo ter je vložil priziv, prav tako tudi zagovorniki zaradi previ-spj^o odi^cijene kazni.
Pri Inž. Lupšf
v Slovenskih goricah
Drakovci, v juiiju.
Na potovanju po Murskem polju sem obiskal znanega našega popotnika po orijentalskih deželah g. inž. Ferda Lupšo, ki izda letos v za'ožbi »Vodnikove družbe« prekrasno knjigo »V džunglah belega slona«. G. inžeujer ima v Drakovcih pri Mali Nedelji posestvo in kmetuje na njem, odkar se je vrni', iz Daljnega vzhoda. O svojem domu ia o potovanju po Orientu mi je pripovedoval:	.
— Drakovci so moj rojstni kraj. i a hiša, kjer sedaj bivam, ni moja rojstna hiša. Ta stoji tu poleg in je sedaj iast mojega sorodnika. V tem kraju sein preživel svoja najlepša otroška leta. Oče je bil sicer preprost kmet, a je imel visoko razvit čut za prirodo in potovanja po tujih kra:ih. Prepotoval je skoro vse dežele bivše Avstro-Odrske in ko je prišel domov, nam je živo opisoval svoje doživljaje.
Od očeta sem najbrže podedoval zanimanje za tuje kraje in dežele. Ko sem absolviral tehnično visoko šoio v Draždunah in postal inseirer, me je po kratkem službovanju »posodila* bivša avstrijska vlada siarr-ski vladi kot eksperta za irigacije. Moje sanje so se bližale uresničenju. V Bangkoku sem se v kratkem naučil siamščine m angleščine, sčasoma pa udi drugih azijsKitt jezikov Ker se mi je obenem nidi nudila prilika, spoznati tamošnje sege in navade, mi ni bilo težko zapustiti prestolnice siamskega kraljes v.i m odriniti na d .igotrajno potovanje po notranjosti Zadnje Indije.
V spremstvu siamskih domačinov sem podvzel po Zadnji Indiji v teku 15 let številne ekspedicije. Opazoval sem stanje dežele in tam živečih narodov glede na morebitno eksploataci-jo prirodnih in drugih produktov. Izkopaval sem tudi stare budistične temp-jie in se seznanjal z zgodovino tamo-šnjih ljudstev. Izkopal sem veliko budističnih kipov in drugih predmetov budističnega kulta in jih pošiljal s karavanami v Bangkok kraljevski vladi.
Siamska dežela je predvsem zakladnica kolonijalnih produktov, kakor ri--ža, bombaža, surove svile, surovega gumija, kavčuka, kardamuma — nekakšne orientalske začimbe, popra, kave, čaja, cimeta, klinčkov, muškata, kopra — kokosovega mesa in najrazličnejšega sadja, n. pr. banan, manga, kanun, durinjanova, papaja, tamarind itd. Nadalje zakladnica najrazličnejših rud, izmed katerih so najvažnejše cin, volfram in bismut. Izmed dragocenega lesa v džunglah omenjam teaka in razne vrste tako zvanega dišečega rožnatega in železnega lesa. Dragocena sta benzoa — smola, ki jo uporabljajo za razna lepotila, in lak.
S siamskim ljudstvom sem živel v najprisrčnejših stikih. Poznalo me je pod imenom »Nai nuat iao,« t. j. gospod z dolgimi brki ali tudi pod imenom »Nai farang«, t. j. tujec. Pri potovanjih skozi džunglo sem bil nekaterikrat v smrtni nevarnosti. Najbolj mi je ostal v spominu razburljiv doživljaj s tigrom v nekem templju, kjer sem kampiral s svojim spremstvom. Straža je zaspala, ognji so ugasnili in se je zver neopa-ženo priplazila v naše taborišče. Hotela je v moj šotor, ker pa je bil zagrnjen, je planila v sosednjega in odnesla moža iz mojega spremstva. Tigra ponoči ni bilo mogoče zasledovati, ko pa smo zjutraj šli po njegovih sledovih. smo našli od ugrabljenega moža le glavo in nekaj kosti. Doživljaje v džunglah opisujem v knjigi, ki izide v »Vodnikovi družbi«. — Kako se počutite na deželi?
— Izvrstno! Tu pa tam pogrešam družbo, recimo ljubljanskih znanstvenikov. Pomagam si s tem, da mnogo berem in študiram, v kolikor ne kmetu-jem. Tole hišo sem kupil pred 25 leti za svoje starše in zdaj čutim potrebo, da jo v doglednem času preuredim. Povečal jo bom za eno nadstropje, da dobim prostora za svojo orientalsko zbirko. Buddhine kipe in druge predmete, ki mi jih je poslala siamska vlada iz moje zbirke v Bangkoku, imam sedaj vse preveč na kupu in jih radi pomanjkanja prostora ne morem urediti. Ko bo hiša povečana, si uredim poseben prostor v budističnem slogu
—	mali muzej na deželi, ki me bo spominjal najlepših časov mojega življenja v deželi belega slona.
Morda vas zanima, kako živi naš kmet? Vse Slovenske gorice bi bile, kakor ste spoznali, blažena dežela, če bi ne bilo denarne krize in če bi imele boljše prometne zveze, da bi spravili domače pridelke na trg. Žito, kakor pšenica, rž, koruza, ne pride toliko v poštev, ker ne moremo konkurirati z Banatom. Pač pa prihaja v poštev do mača^ živina, sadje in vino.
Naš kmet ima veliko smisla za moderno kmetijstvo. Samo v Mali Nedelji so zgradili naši kmetje v zadnjih dveh letih s pomočjo oblastne subvencije in tukajšnje Kmetijske podružnice nad 30 betoniranih gnojišč. Veliko naročajo izbranih in po strokovnjakih priporočenih semen. Vsako leto se redno obnavljajo sadovnjaki in vinogradi Kmetijska podružnica v Mali Nedelji razpe-ča med svoje člane letno po več tisoč drevesc iz lastne drevesnice, ki sem vam jo pokazal. Materijal za obnovo vinogradov pa dobavljajo naši kmetje iz državnih nasadov pri Kapelli.
Kakor vidite, so dani vsi pogoji za čim uspešnejši gospodarski razvoj Slovenskih goric, žal pa nimamo povoljnih prometnih zvez. Predvsem je pereče vprašanje naših cest. Ob železnicah ob straneh Slovenskih goric imamo dobre ceste, nimamo pa jih v tukajšnjem osrednjem delu. Potrebovali bi n. pr. dobro cesto iz Ormoža proti Gornji Radgoni, in sicer direktno, ne, kakor sedaj, z neštetimi ovinki. Gornja Radgona je namreč važno izhodišče za izvoz naše goveje živine v sosednjo Avstrijo. A dogon živine je spričo se-adnjega stanja cest iz južno od Male Nedelje ležečega dela Slovenskih goric zelo otežkočen. Ce bi imeli direktno cesto iz Ormoža v Gornjo Radgono, bi se razvila trgovina z živino tudi iz bližnje varaždinske okolice.
Ena izmed zelo nujnih cest bi bila tudi ona iz Ljutomera skozi Radoslav-ce in Bučkovce preko Kerbegovcev in Sv. Andraža proti Mariboru. Obstoji sicer bivša okrajna cesta do konca občine Mala Nedelja in nato s presledki do Sv. Andraža, a ta cesta je glede na te presledke za živahen promet nepri-kladna, posebno če upoštevamo, da naj bi se vršil po njej tudi avtomobilski promet. Ta nam je neobhodno potreben, ker smo odrezani od glavnih trgovskih središč.
—	Ali imajo vaši ljudje smisel za kulturno udejstvovanje?
—	Toliko, da so lahko za vzor. Najbolj intenzivno se udejstvujejo v Narodnem kulturnem društvu, ustanovljenem I. 1886. L. 1924. si je to društvo zgradilo svoj Društveni dom. Društvo prireja redno gledališke predstave, poljudna znanstvena predavanja s skiop-tičnimi slikami in kino predstave. Vzdržuje tud> svojo ljudsko knjižnico, v kateri so zastopani skoraj vsi starejši in novejši slovenski pisatelji.
—	Kakšne načrte imate za bodočnost?
—	Že nekaj let se trudim, da stopimo v gospodarske stike v Daljnim vzhodom. Na podlagi dolgoletnih izkušenj in opazovanj v Orientu smem trditi, da nam nudi Orient široko področje za naše valionalno,gospodarsko udejstvovanje. V Siamu smo delali poskuse z našimi vini iz Slovenskih goric. Ugotovili smo, da konkurirajo z velikim uspehom z najboljšimi francoskimi in italijanskimi vini. Kitajska in sploh velik del Azije konsumira ogromne količine alkohola. Zato se ni treba bati, da ne bi z dobro reklamo in nastopanjem dobili konsumentov med stomilijonski-mi narodi.
Isto velja tudi glede posušenega sadja, mezge, mlečnih izdelkov, fižola in skoro vseh drugih agrarnih produk-
tov, primernih za izvoz. Kolonijalne produkte in surovine, ki jih sedaj dobivamo po ovinkih, bi lahko dobivali direktno in zato mnogo ceneje. Preko-morska trgovina bi bila za nas zelo dobičkanosna. kakor nam kažejo Anglija, Holandska. mala Danska, Nemčija in druge dežele.
—	Ali se mislite še vrniti v Siam?
—	Prav rad bi se. Zelo mi je pri srcu dom in naše vinske gorice, a kljub temu bi hotel, da dovršim svoje za-počelo znanstveno delo — raziskovanje stare budistične zgodovine in kulture ter da kot bivši siamski državni svetnik in torej dober poznavalec vzhodno-azijskih razmer pripomorem do čimprejšnjih stikov predvsem s si-amsko vlado, s katero vzdržujem še vedno prijateljske vezi.
Anton Podbevšek.
Nezadovoljni
Ce pomislimo, kako daleč po svetu se že vidi iz Ljubljane in kako ne mara biti naš slovenski rod nič in v ničemer prikrajšan, pa naj bo to že pingpong ali sonyboy ali Obešenjakova Tončka, — potem je vendarle nekoliko čudna tista trdovratnost, s katero čuvamo to in ono izmed svojih starožitnosti. Postavim, če se ozrem na zelnik, v katerem bohoti naša vrtnarska starožit-nost... Oj Ljubljana — »ljubica naša sovražena«: pride dan, ko mi je kot zaljubljenemu fantu dolgčas po tebi! Saj si nič ne prikrivam: tudi v kranjski deželi so krokodili, kameleoni pa poskočne opice in »meroadjni činitelji,« kakor jih najdeš povsod med civiliziranimi ljudmi. Toda sedaj, ko hodim po Berlinu in mi je v duši svetlo še od solnca pod Šmarno goro in me greje domačnost od bele gorjanske hišice pod zelenim Pohorjem in me vsak otroški smeh, ki ga srečujem na ulici, spominja na dom, — sedaj je še meni kot otroku: natrgal bi pušeljc, vesel in rdeč, in bi ga dal tebi in vsem ljubim rojakom!
Ondan sem napisal spomladno pismo, v njem sem vse povedal, kako je v Berlinu in Hamburgu in kod sem hodil, kje sem bil. Cez mesec dni sem pobaral pri uredništvu, pa so mi odgovorili, da tega pisma sploh niso prejeli. Če je torej pismu tako težko priromati v kranjsko deželo, bom pa rajši začel pripovedovati od konca in kraja, kadar spet pridem domov. — Tu pa sedaj poglej prizor, ki sem ga posnel na otroških igriščih v Berlinu. Skoraj v vsakem javnem parku najdeš kak prijazen prostor, ki je namenjen edinole deci; tu na pesku je živžav, famtički dolbejo jarke in grade utrdbe, punčke delajo potice, — zares, že parkrat sem zamudil svoje druge opravke, ko sem se preveč zamaknil v ta otroški paradiž. Da vidiš, kako berlinski Ciciban teče v zeleni dan — z lopato v roki, da ga mamica jedva dohaja!
Seveda ni tako samo v Berlinu, skoraj v vseh, tudi manjših nemških mestih so se zlasti po vojni prilagodili javni parki in nasadi praktičnim potrebam meščanskega prebivalstva. Baha-vost reprezentativnih parkov bo morala kmalu docela izginiti, moderni ljudski park dobiva bolj izrazito socialno vsebino. Otoki in pasovi zelenine, ki v naraščajočih mestih zaustavljajo kamnate lavine, naj čim intenzivneje služijo zdravju in praktičnim potrebam meščanstva. Oni, ki nimajo domačega vrta, naj najdejo primerno nadomestilo v javnem parku, tu so peščena igrišča in plitve vodne kotanje za deco, cvetlični vrtiči in stasiti gaji, udobna poči-
Kranjec v Berlinu
vališča na solncu in v senci, mirni in prijazni kotički za stare ljudi, igrišča in sprotni prostori za organizirane igre, svobodni travniki, kjer se ob nedeljah zabavajo neštete družine, posebni nasadi vrtnic, cvetlic trajnic, alpskih in gozdnih rastlin za praktično botaniko itd. — Ta duh nove, socialne strukture modernega ljudskega parka se je najmočneje razmahnil iz Amerike. Že pred vojno so priredili v Nemčiji veliko po-•"očo razstavo z načrti, slikami in sta-stičnim materijalom o parkih in gradbeni politiki severoameriških mest. Kar so potem v zadnjem desetletju ustvarili nemški vrtnarski arhitekti, n. pr. Encke v Kolnu, Linne v Hamburgu, Barth v Berlinu in drugi, je rodilo uspehe, ki živahno opominjajo na delo vse, katerim je skrbeti za blagor meščanskega prebivalstva. Danes je postal vrtnarski arhitekt zelo važen faktor v gradbeni politiki slednjega naprednega mesta in često nenadomestljiv pomočnik stavbnemu inženjerju, ki hoče pripraviti ljudem prijetno bivališče.
Sila zanimivo je proučevati nove stanovanjske kolonije, ki jih zidajo v Berlinu zlasti na zapadu okrog Grune-walda in na jugu onkraj Tempelhofa. V Grunewaldu so hiše postavljene pod prosojnimi borovci, na cesto se sklanjajo slikovite breze in zadaj za hišami ima vsaka stranka, ki tu prebiva, še svoj vrtič. Slika nam kaže slovečo, nedavno sezidano naselbino »Hufeisen« v južnem predmestju Berlina, za katero je napravil načrt prof. Bruno Taut.
V sredi »podkve« je narejeno umetno jezero, kjer se med vodnim rastlinjem preganjajo divje race, nad trato naokrog se pa v terasah spenjajo do hiš ljubeznivi vrtiči s cvetjem, rdečimi višnjami in veselim smehom družinskega življenja. Zanimivo je tudi to: stanovanja v teh novih solnčnih naselbinah, ki jih zidajo večinoma zadruge in akcijske družbe, niso nič dražja nego drugod; za tri- ali štirisobno stanovanje z vrtom plačujejo po 70—100 mark na mesec.
Ko takole ogledujem nemška mesta pa primerjam vrtove in parke z našimi ljubljanskimi, se mi včasih kar nekam inako stori. Se spomnim n. pr. tudi na Hejnica. Mož ima gotovo mnogo zaslug za Ljubljano in naše vrtnarstvo, to se vidi že po njegovih učencih.
Zamerim pa Hejnicu to, da ni znal pomagati ubogi deci, ki bi rada po svojem delala preste in potičke iz peska, in da je prehitro opustil marsikaj dobrega radi vandalizma ljubljanskih ponočnjakov (— grom in peklo nadnje, ali v Berlinu* in kjerkoli niso ponočni
srboriteži nič boljši, ako jih ne opazuje oko postave!).
Menda je dejal mojster Plečnik, - da potrebuje bodoča Ljubljana še celo gardo dobrih vrtnarjev. Ne zato, da bodo rezali nove vrtove in parke po šabloni Hejnicove šole, ampak predvsem tudi zato, da poživijo Ljubljano z novim duhom vrtnega življenja. Vrtovi pomembno pričajo o kulturi posameznikov, družine in celega naroda, pa je ondan berlinski profesor vrtnarske arhitekture E. Barth naglasil, da še posebno zgovorno pričajo o narodovi kulturi — pokopališča. In če pomislim na ljubljansko pokopališče pri Sv. Križu: tam je strahota — med tistim kričavim kamenjem in fotografijami!
Na žalost doslej še nimamo Slovenca, ki bi bil specializiran strokovnjak v vrtnarski arhitekturi. Ko so pred petimi leti razpisali v Beogradu natečaj za načrte velikega modernega državnega 1 ^ v Topčideru in na Košutnjaku, tc^cij seveda v celi Jugoslaviji ni bilo domačega vrtnarskega arhitekta, ki bi se mogel lotiti takšne naloge. Rad bi nekatere vprašal: Ali še niste občutili, koliko več lepega in srečnejšega življenja bi lahko bilo v Sloveniji, ako bi gospodje, ki vladajo nad ljudsko blaginjo, vendarle spoznali in razumeli, zakaj ima vrtnarstvo tako važen pomen v vseh kulturnih državah?
»Ljubica naša sovražena«: Kadar te takole gledam iz daljave, najrajši vidim tvojo voljo po življenju in zdravju. Zato se nikar ne razburjaj, če razni gospodje zatrobijo alarm, kadar »višji« oziri pre-denejo n. pr. pota v Zvezdi. Zmerom in povsod je bilo tako. da so višji oziri pri občinstvu vedno tako obsovraženi. Tudi v Berlinu in še marsikod drugod rezonirajo penzijonisti, kadarkoli se mladi rod spravi nad kakšno starožit-nost v javnih parkih, ki pa je dobra samo zato, ker so se je ljudje privadili.
Tistim Ljubljančanom, ki se radi ustrašijo, pa naj še nekaj povem za premišljevanje. Poglejmo šentpeterski park na Hrvatskem trgu! Križkraž gresta skozenj dve poti: ena od Šarabona v Ilirsko ulico, druga z Ahacljeve ceste do Podboja. V sredi je pod drevjem in med grmovjem okrogel prostor, kjer so postavljene klopi. Oni, ki si žele odmora in oddiha, se usedejo na te klopi, deca, ki jo matere pripeljejo s seboj, brska po tleh in se lovi okrog drevesnih debel in križkraž hite med njimi še drugi ljudje v cerkev, na tramvaj, v trgovino itd. Jaz sem tam doma pod Šentpeterskim zvonom in sem že večkrat premišljeval: Za koga je napravljen ta park, za tiste, ki skozenj marširajo, ali pa za tiste, ki bi se radi odpočili in iščejo miru pred pocestnim dirindajem? Ali je treba, če sedim na klopi, da mi vsak mimogredoči pogleda čez ramo, kaj berem in počnem, in ali se moram ozreti za vsako kuharico, ki mi radovedno potrkava nasnroti s svojim ce-karjem? Še mani utehe nego odrasli najdejo v tem parku otroci, ki straši krog njih veden bavbav. Kako naj ve že trileten Ciciban, ki se hoče igrati na pesku, da je čik. ki ga ie pobral cod sosedovo klopjo. nesDodobna reč?
O tem, kako nai bi se Šentpeterski park preuredil, da bo izrazito kot soci-alno-vrtnaska naprava lahko s polno intenzivnostjo uveljavil svoio eksistenco, pa prihodnjič kai več. Vsem, ki so dobre volje, vrtnarski pozdrav!
Inž. Ciril Jeglič.
Ali ste že naročnik edine slovenske ilustrovane tedenske revije ..življenje in svet"?
Auguste Germaine:
Na pošti
Pred okencem stoji dolga vrsta ljudi; nemi in brezbrižni so, ko da bi šli za pogrebom: dvoje trgovskih vajenk, dobro oblečen gospod, .sobarica, tekač iz bližnjega hotela in trije bančni sluge v livrejah s vetlimi kovinskimi gumbi; kramljajo, ko da bi bili v gostilni pri kupici vina.
Zagorel uradnik, kodrastih las in atleLske postave, sedi za mizo, piše in pra, nič se mu ne mudi; skozi okence ga opazuje dvoje prosečih, hkrati zlo-voljnih oči.
Ko je druga vajenka opravila in šla proti vratom, jo je ustavila drobna, vitka in nervozna gospodična, ki je pravkar vstopila.
Gospodična: Oprostite, prosim, kje se vplačujejo denarne nakaznice?
Vajenka: Pri onem okencu... (smehljaje) želim vam obilo zabave.
Gospodična se je obrnila proti okencu; toda ko je opazila dolgo vrsto, je obstala kakor vkopana: presnečenje je prešlo v osuplost in je naposled izbruhnila v ogorčenost.
Gospodična: Kai? Samo eno okence je odprto?
Tekač: Da, drugo popravljajo.
Gospodična se še dalje razburja in huduje. Slednjič je le prišla blizu okenca. le trije bančni sluge so še pred njo.
Poštar (z ljubeznivim glasom prvemu): Kako se počutiš?
Uslužbenec: Že gre!
Poštar: Koliko nakaznic?
Uslužbenec: Pet.
Gospodična: Pet! Kaj, ta gospod bo oddal kar pet nakaznic? Ako bo vsakdo
tako delal, ostali še do polnoči ne bomo na vrsti! Si bom kar posteljo sem naročila!
Ljudje, ki stoje za gospodično, ji mr-mraje pritrjujejo. Bančni sluge se pomenljivo spogledajo... V njihovih očeh čitaš ironijo in prikrito zlobo. Cez dobre četrt ure je na vrsti šele drugi.
Drugi: Osem nakaznic.
Gospodična (vsa iz sebe): Osem nakaznic!... Bo res treba posteljo naročiti. (Tretjemu): Ali imate tudi vi osem nakaznic?
Tretji (vesel, da jo more ozlovoljiti): Jaz jih imam samo devet.
Gospodična (poštarju): Devet! To je škandal!
Poštar: Je že tako! (Se spogleda z bančnimi uslužbenci).
Gospodična: O, gospod poštar, saj razumem, če tudi molčite... Gospodje se norčujejo, njim se ne mudi, ker jim je vseeno, ali so v banki, ali tu... plačani so! Toda jaz...
Uslužbenci glasno ugovarjajo, ostali mrmraje kimajo.
Poštar: Gospodična, prosim vas molčite ... motite me!
Gospodična: Bom že molčala... vsak ob svojem času.
Poštar leno piše, gospodična ga opazuje ironično ... Slednjič le pride pred okence.
Poštar (mrmraje): Komu pošiljate?
Gospodična: Irmi Byrrhe.
Poštar: Kako?
Gospodična: Irma Byrrhe... druga črka je »y«, zandja »e«!
Poštar: Kje stanuje?
Gospodična: Ulica d'Uzes.
Poštar (jo gleda prav debelo): Hm., gospodična, ali veste, kje ste sedaj?
Gospodična: Seveda... Na pošti v ulici d'Uzes.
Poštar: In vi pošiljate denar osebi, ki stanuje v isti ulici, v kateri je poštni urad?
Gospodična: Da, kakor vidite! Ali mi to predpisi mogoče branijo?
Poštar: Ne... tega ne... ampak sodim, da bi vi bili bolje storili, ko bi ji denar izročili osebno... ne bi morali celo uro čakati in se jeziti (uradno): Sicer pa, koliko pošiljate?
Gospodična: En frank.
Poštar (besno): En frank! Za vraga in za ta ubogi frank ste mi dve uri trobili na ušesa!
Gospodična: Ali mogče ne smem poslati enega franka?
Poštar: Ze ... toda...
Zlovoljen piše na polo. Ostali se mu škodoželjno smejijo.
Poštar: Kdo pošilja? Prosim vaše ime!
Gospodična: Irma Byrrhe.
Poštar (jo gleda z izbuljenimi očmi): Kako?.
Gospodična: Kaj ne slišite dobro?
Poštar: Pa... sai vi se pišete prav tako, kakor oseba, ki ji denar pošiljate!
Gospodična: Jasno... saj sama sebi pošiljam!
Poštar (bulji v njo): Kaj, vi... vi... po... ši... lja...
Gospodična (vedno bolj resno): Da, ker sem se bala, da ne bi denarja zapravila že danes popoldne. Zdaj sem brez skrbi, ker vem, da ga bom mogla zapraviti šele jutri... Ali predpisi branijo pošiljati samemu sebi?
Poštar (besno): Kaj takega se mi še ni primerilo. Toda predpisi ne branijo. Gospodična: Tor
Poštar: Tu imate potrdilo... Sva že opravila!
Gospodična: Gospod, prosim vas, govorite z menoj drugače!... Sicer pa še nisva opravila.
Poštar: Želite poslati še eno nakaznico?
Gospodična: Da... pa ne samo ene, ampak še devetnajst.
Poštar (skoči s stola): Za Boga... še devetnajst?!
V čakalnici grohot. Poštar besni. Gospodična je mirna.
Poštar: Po koliko frankov?
Gospodična: Vsaka po en frank.
Poštar: Gospodična... vi se norčujete!
Gospodična: Ne!. . poslati si hočem dvajset frankov... Ker pa sem odposlala šele enega, mi jih preostaja še devetnajst.
Poštar: Strašno! Hm!... Ne sprejmem!
Gospodična: Torej počakam, dokler se ne premislite! Ali pošljem sto frankov, ali pa enega... imam pravico.
Poštar: Že res,... toda iz mene že ne boste norca brili... grem po pred- j stojnika.
Predstojnik pride in skuša gospodično odvrniti od njenega sklepa. Zaman! Še vedno vztraja... ostali pa jo bodre in podpihujejo.
Predstojnik: Grem po upravnika.
Upravnik pride in ji dopoveduje ... ne gre... niti zlepa, niti zgrda... ves trud je zaman.
Gospodična: Gospod upravnik, jaz hočem svojo pravico!
Prisotni se zvijajo od smeha. Upravnik in predstojnik se posvetujeta. Hm, naposled ima go^^dična prav, — toda kaj storiti?
Upravnik: Res ne vem... Telefoniral bom direkciji!
Gre v telefonsko celico, ki jo v razburjenosti pozabi zapreti... Ljudje ra-odvedno poslušajo ... Pet minut kasneje.
Upravnik (pri telefonu): Da, gospod direktor... da dobro; upam, da me razumete? (Dolg odmor). Pravite, da se vam tak primer še nikdar ni pripetil? Meni tudi ne in baš zaradi tega vas nadlegujem ... Mislim, da bi vaša zgovornost ... vaša oseba ... vaš ugled .. Menite, da ne? Kaj mi je storiti? ... Naj se obrnem na ministrstvo, pravite? ... Dobro, gospod direktor!
Medtem se ljudje posmehujejo uprav-nikovi zadregi. Gospodična pa stoji pred okencem in se ironično smelja.
Upravnik (še vedno pri telefonu): Ministrski kabinet? Ali imam čast govoriti s šefom kabineta? ... Gospod direktor mi je svetoval naj se obrnem na vas. Zadeva je naslednja (pripoveduje) ... Ne veste, kaj naj storim? ... Pa dobro, zvežite me torej direktno z gospodom ministrom. (Kratek odmor). Oprostite, gospod minister! Ali vam je gospod šef razložil zadevo? ... Dobro ...In kako stališče zavzemate v!?... Nobenega?... Da se to tiče le mene? ... Toda. gospod minister, jaz sam si ne znam pomagati... uc ssjoziuun se na moderno življenje ... v«duo sem v pisarni ... Toda. gospod aniister. prosim vas, poslušajte me!... Dvajset l«t sem že v službi... In r&*> atsem v«£ dober? (obupno): Aaahl!
Strt in bled se vrača k predstojnflcn in poštarju.
Upravnik: Gospoda maj*... trifte smo odpuščeni!

Skrivnosti vohunstva v svetovni vojni
Spomini slepega invalida, bivšega tajnega agenta Nemčije in Anglije
(Nadaljevanje)
Z vstopom Amerike v svetovno vojno ni noglo izostati, da ne bi »lntelligence Ser» vice« razširil svoje skrbstvo tudi na nove» ga zaveznika. Menim to v ironičnem smi=> slu, kajti odnošaji med angleškimi in ame>
riškimi vojaki so bili več kakor napeti. Dejstvo je, da maršal Foch nikdar ni v isti sektor istočasno pošiljal angleških in ame? riških vojnikov ali pa je vsaj bil toliko previden, da je med nasprotne si bratce vstavil oddelke francoskih čet.
Bojevniki, ki so prihajali v Francijo, so bili spočetka nastanjeni v južnem depart« manu »Loir et Cher«, kjer so bivali v ogromnih in sila praktično urejenih tabo* riščih.
Najvažnejši taborišči
sta bili Romoratin in Gievres. Ker je ame= riška tajna poizvedovalna služba bila še zelo malo izkušena, je bilo angleško vrhov* no poveljstvo v Montreuilu prisiljeno, da vpraša »Downing*Street«. ali naj delegira tjakaj zanesljivega zaupnika Ameriški ge= neral Pershing je naposled sprejel predlog da začnejo njegove vojnike nadzorovati angleški agenti. Saj ni bilo moči vedeti kaj vse je tičalo v ameriških uniformah. Ber» Hn in Dunaj sta k novim došlecem, kate« rih sposobnosti še niso bile preizkušene, delegirala svoje najspretnejše vohune.
Lahko si je bilo misiiti, da je »Dovvning*
Street« predvsem računal name, ko je šlo za izbiro poverjenikov. Kot »kapetanu Wal» tonu« mi je bilo poverjeno nadzorstvo nad malo vohunsko brigado. Zavedali smo se, da bomo imeli dovolj opravka, ker se je »Dovvning Street« bil preveril, da so po prihodu ameriških čet bile sovražniku spo» ročene vse podrobnosti.
In tudi jaz sem se kmalu prepričal, da je v Gievresu marsikaj narobe. Skoro vsa poročila o prihodu novih čet, o njihovi izvežbanosti, o številu letal in tankov, so bila pretihotapljena v sovražne države.
Romoratin je bil v tem pogledu zelo pri» kladen, ker so nenehoma prihajale in od* hajale nove čete Tako je kontrola bila zelo težavna. V bližini Gičvresa pa je bilo urejeno ogromno vojaško letališče.
2e po prvih dneh mi je bi.lo ;>asno d* bom zadel na velike težkoče in ovire za* radi očitne mržnje, ki so jo kazali ame* riški častniki. Moral sem se osebno obrniti na generala Pershinga, da presekam vsa ta nasprotstva, ki bi jih bil v navadnem živ* ljenju rešil kratko ir. malo s pozivi na dvo* boj. Gospodje so naposled bili napram me* ni korektni toda lizogroi.li so se mi. Kjer so me le ugledali
To me je naposled prisililo, da sem se zatekel k tehniki Ril sem prepričan, da so ameriški častniki zaradi neizkušenosti iz* brbljali vse. kar so ie vedeli in da je ne*
kdo pridno izkoriščal to njihovo prosto' dušnost
A kdo je bil ta neznanec?
Ameriškim letalskim častnikom je bilo sila všeč, da je njihova menza dobila nov prekrasen l«stene. Na tem le-stemcu ie bflo vse polno žic in okraskov in živa duša ni mogla slutiti, da so tu bili skriti moji naj* boljši mikrofoni S pomočjo teh mikrofo* nov sem sila mnogokrat čul ime »Carlier«. Carliera so častili zaradi njegovega velike* ga gostiteljstva, ki nikoli ni bilo suho. Mo» ža so vedno sprejeli z burnim navduše* njem, če se je kot gost pojavil v menzi in povzročil, da so začeli pokati zatiči šampanjca.
Njegova sredstva so mu to dopuščala Doznal sem, da je Carlier prekupčevalec in špekulant s posestvi poleg drugih posestev pridobil zase tudi neki starinski neoblju* deni gradič in to že v prvem letu vojne. Ta gradič je večji del dal v najem ameri*
ški-m mternJ-amom, <Ja so v njem names^h svoje častnike. Carlier. francoski južnjak. je vsekakor izvrstno posloval tudi druga* če. saj se je udejstvoval kot vojni doba* vitelj Ker je pri vseh ameriških častnikih užival splošno popularnost, sem se moral poizvedovanja lotiti posebno previdno
Že prvi večer, ko sem pričel z vohunje« njem v bližini starega gradiča, mi je po* magalo srečno naključje vUgledal sem Car* liera. ko je ravno stopil z gofcdiča. sega* jočega do obzidja grajskega parka Tam je Carlier odprl mala vratca in videl sem. kako je šel po stopnicah navzdol, dokjer ni bila njegova glava v enaki črti z zemljo. Bliskovito sem se povzpel na zid. V parku
ni bilo žive duše. Bil sem takoj prepričan, da v gradiču obstoja podzemski hodnik, ki vodi nekam na prosto. To je imelo svoj vzrok. Čemu sicer Carheru priložnost, da neopazen odhaja in prihaja?
Ko sem torej tako bil na sledi tega skriv* nostnega moža, sem počakal še kake pol ure, nato sem se vtihotapil preko parka k zaprtemu oknu v pritličju, o katerem sem vedel, da pripada Carlierovi sobi. Skozi ozke odprtine med polknicami se je za* svetila luč in ugledal sem Carliera pri mi* zi, ko k ravno razprostrl ored seboj množico malih popisanih listkov in pričel naglo pisati. Vztrajal sem nad eno uro v tem ne» prijetnem položaju. Zavedal sem se. da Carlier sestavlja poročilo, prav gotovo na* menjeno sovražnim vohunom. To se je po* navijalo par noči. A jaz bi se bil bridko varal, če bi bil sodil, da bom z lahkoto našel pot, po kateri bo šlo to poročilo in dospelo tja. kamor je namenjeno.
Člani moje vohunske brigade in pomožni organi so dan za dnem pregledali vso po» sto. določeno za bližnje poštne urade, m ono. ki je bila iz Romoratina namen ieni v svet Hitro smo se prever.ii da Carlier svojih poročil ne pošilja po r°šti. temveč po drugi poti Ko so torej naJ/oro»-auja na pošti ostala brezuspešna sem nai nidzoro* vati vse osebe, ki so bile * Carlierjin v ožjih zvezah Več ameriških častnikov je bilo pod strogo kontrolo, izvršili smo naposled tudi brezobzirno preisicf-vo. prebrskali njihova stanovanja :n jih zaslišal; To ravnanje je povzročilo tako burne pri' zore. da smo morali prizvati intervencijo leretala Pershimsa. ki ie ukrepe to,«: d--*
tektivske brigade v celoti odobril. Mene pa je najbolj jezilo pri vsej tej stvari, da se je hotel Carlier iz nas celo nekam nor» čevati. Z očitnim prezirom je motril naša brezuspešna prizadevanja in ameriški čast« niki so njegove dovtipe odobravali z gromkim smehom
Prelepa Klarica ...
Ali nekega dne, ko sem nameraval v gra» diču obiskati majorja Sandrovva, sem srečal na stopnišču prekrasno, jedva ISletno de* vojko. Na moj tihi poklon je odzdravila z nekako zaničljivim naklonom in čez čas sem čul. kako se je glasno šalila z nekate* rimi častniki Poizvedoval sem po imenu mlade lepotice in doznal na svoje prese* nečenje. da je Carlierova oddaljena sorod* niča, ki od časa do časa prihaja v gradič, ea p'e>gr!eda ne-mtznt perilo, m ii > •-><! vseh strani pridno dvorijo, kar si da do» pasti z nedolžno koketnostjo, ne da bi da* jala prednost temu ali onemu častniku.
Po teh okoliščinah sem mnogo razmi* šljal. O gospodični Klanci, kakor so jo zvali, doslej ni nihče nič izpregovoril. in priznati moram, da sem se tudi sam izpo» četka obotavljal, sumiti lepotico, ker se m1 je videla uprav otroško nedolžna Po ve* likih izkušnjah v takih zadevah — sem pač rojen skeptik — pa sem se naposled le za. vedel, da prav nikomur ne morem zaupati in da je treba tudi to srčkano brinetko neopazno nadzorovati Da bi to nalogo pre* vzel sam, na to nisem mogel in smel niti misliti, saj bi se hitro izdal
Oh. zakaj pa le imel »lntelligence Ser* vice« na razpolago celo vrsto najspretnej* ših sotrudnic?! — (Dalje prihodnjič.)
U
Ponatii prepovedan

KRIMINALNI ROMAN
Med potjo je dohitel uradnika kriminalne policije, ki se je vračal z ogleda na kraju skrivnostnega umora. Uradnik mu ni mogei povedati nobenih posebnosti, toda med razgovorom je bil Riko ujel par besed, ki so potrdile upravičenost njegovih domnev glede osebe zavratnega morilca.
Šel je naravnost v uredništvo, sedel k svoji mizi in naglo napisal poročilo. Zavedal se je. da je storil svojo dolžnost, ni pa bil zadovoljen s poročilom v podrobnostih, ki bi jih mogel opisati bolje in z večjo prepričevalnostjo. Misel na Jano je bila močnejša od njegove volje. Pograbil je klobuk in površnik ter izginil na cesto Ko je bil že blizu Sv. Krištofa, je srečal Tončko, ki je hitela v mesto. Ni ga videla, on pa je ni hotel ustaviti. Stopil je hitreje. Bil je uverjen, da najde Jano samo doma.
Vrata vile so bila zaklenjena. Šel je na vrt, hodil pod okni, toda vse je bilo tiho in temno.
Kaj naj stori? Ali naj počaka ali naj se vrne kasneje? Misli so mu begale v neodločnosti. Več vendar ne more storiti Sicer pa, ali ni storil že dovolj, morda že preveč? Cemu iskati nevarnosti, ko je že itak vse napol izgubljeno? Ne po njegovi krivdi. Jana ni hotela upoštevati njegovih nasvetov. Zdeli so se ji presmeli. In vendar mora človek v njenem položaju uvaževati trezno sodbo, ako hoče izvesti načrt, kakor si ga je zamislila ona
Stopil je na cesto in šel nazaj v mesto. Skoro se je kesal, da se je udal Janini nepremišljenosti Ali ni mar nepremišljenost, ako
pusti človek svojega prijatelja v taki negotovosti, kakor je sedaj on? Sklenil je. da ne pojde prej k njej, dokler ne govori ž njo po telefonu. Prej mora vedeti, če je doma in kaj naj pomeni njen nagli odhod.
Že je bil zavil mimo pošte," ko se je spomnil na Erno, ki ga čaka v Emoni. Pogledal je na uro in stopil v kavarno.
»Čudež!« ga je pozdravila gospodična Erna. ko se je ustavil baš pri njeni mizi . in gledal po kavarni.
»Skoro imate prav,« je odzdravil Riko in vjdel. da ni sama. »No, no, le nič strahu! Gospodična Vilma, moja prijateljica«, je predstavila Erna vitko mlado damo, ki jo je bil Riko poznal že z ulice.	•	.
»Torej vidite, da držim obljubo, če le morem.« »Seveda vidim. Le povejte po resnici, da ste prišli bolj slučajno nego zaradi Obljube.«
»Če bi hotel izpolniti vašo željo in če bi povedal po resnici, no, potem je zamera neizogibna. Ce se more govoriti o zameri pri ženskah seveda.«
»Vidiš Vilma, gospod Drmota je strlndbergoVec, kakor pravijo. Vedno in vedno napada ženske.«:
»Res?« se je začudila gospodična Vilma in se smejala. »Vzamem na znanje,« je dejal Riko in gledal Vilmi v velike črne oči.	—'	r-■• -
»Torej? Kdor jemlje na znanje, priznava,« je rekla Erna. »Meni se pa ne zdi,« je skoro boječe pripomnila Vilma in povesila oči.	.....:
»Ti ga še ne poznaš!« jo je-posvarila Erna. »Gospodična Erna, ne govorite vendar, tako. Kaj si bo misiila gospodična? Le nikar ne verujte, gospodična Vilma! Človek sem, kakor smo vsi,« je dejal Riko, ki je bil opazil* da ga Vilma ne upa več pogledati.	•	-'"i
»No, no, seveda ste človek, ampak čuden, zelo Čuden Človek,« je odgovorila Erna.	- T - •
»Če sem čuden, to se pravi,-če me imajo' drugi za čudnega, potem me ie pač življenje napravilo takega. Sicer pa čemu raz-
pravljati o stvareh, ki dolgočasifo? Ali ne, gospodična Vilma?« -Vilma se je ozrla na Erno in rekla: »Ni dolgočasno Zanimivo je.«
»Potem pa kar naprej! Besedo ima gospodična Erna.«
»Gospod Drmota, telefon vas kliče!« je prihitel natakar.
ln Riko je šel v telefonsko celico.
»Kako se ti zdi?« je vprašala Erna.
Nekoliko v zadregi je Vilma odgovorila:
»Zakaj pa ga tako zbadaš? — Ti. kaj je to strindbergovec?«
Erna se je zasmejala:
»Sovražnik žensk.«
»Ampak ...« je utihnila Vilma.
»No, le povej, kar si hotela reči!«
»Meni se ne zdi.«
»Saj tudi Strindberg ni sovražil žensk. To je treba razumeti pravilno.«
»Kako pravilno?«
»Strindberg je sovražil samo tisto žensko, ki jo je ljubil.«
»Torej misliš, da te sovraži?«
»Kdo?«
»Drmota.«
»Kaj vendar misliš?« »Saj si rekla, da te ima rad.« »To že, ampak ljubezen je vse kaj drugega.« »Torej te ne ljubi?« • »Ne še. Ti bom že povedala. Glej ga, kako hodi zaspano!« Riko je poklical natakarja in rekel:
»Oprostite, kličejo me. Žal. Mislil sem, da se bomo temeljito pogovorili.«
»Tista dama?« je vprašala Erna nejevoljno. »Tista? Tistih je dosti.« »Če ves'e vi, potem bo že tako.« »0, vi že veste katera!«
Še par besed, tolažbo Erni in pogled Vilmi, in Riko se je poslovil z obljubo, da pride v nedeljo popoldne v Bellevue.
-te
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492. 3492
Acce
•e mu
pomije po posti naslov
aH	drugo informacijo ticoco so malih
oglasov na; priloži v snamicah a /Tjj® sicer na bo prejel odgovora ! ^^
CENE MALIM OGLASOM:'
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda I Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naroČilom, sicer si oglasi ne priob-čujejo. Sit. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. imz.
iim*rgfflfE
Dekle
(»ačetnico) pridno in pošteno sprejmem v trgovino. Stanujoča pri starših ima prednost. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 31S63
Vajenke
pridne in poštene sprejme takoi Ana Zakostelny. »trojno pletenje. Ljubljana. Šmartinska cesta štev. 8.
31727
Učenko
in farno dobro izurjeno
pomočnico
»prejme modni salon Pavline Rozman. Stiska ul. 1.
31056
Vajenko
sa strojno pletenje sprejme takoi Evg Bonač. Stre-ližka št. 24.	31955
Natakarico
pošteno in zanesljivo, čedne zunanjosti, če mogoče s kavcijo, sprejmem v prometnem kraju. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 31734
Učenca
boljših staršev, z dobrimi »pričevali sprejme špece-ril. veletrg. M Soreitzer v Uubliani	28031
Učenca
»prejme večia trgovjna z meš. blagom na deželi s potrebno predizobrazbo z vso oskrbo. Cenj. ponudbe pod šifro »Učenec 17« na oglasni odd. ».lutra«. 31886
Stenografinjo
sprejme odvetniška pisar na na deželi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Stenogratiaia«.	31933
Učenko
sprejme modna trgovina A. Turk. Prešernova ulica št. 48.	32043
Učenca
s predpisano šolsko izobrazbo sprejmem v špec. trgovino v Ljubljani. Naslov pove oglasni orMelek »Jutra«.	32030
Učenca(ko)
zdravega in z zadostno izobrazbo sprejme v trgovino mešanega blaga Oton Kralj, Rožna dolina 32021
Šiviljo
prvovrstno delavko za svilene in volnene obleke sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod »St. 22«.	32084
Potnika
z znanjem nemščine In hrvaščine iščemo za milarsko stroko. Potniki, ki so že potovali v milarski stroki, imajo prednost. Ponudbe na oglasni oddelek »lutra« v Liubljani pod šifro »63«.
28642
J l'Lf '1 -« Pletilja
z lastnim strojem, išče delo na dom. Lrnči Jakopič. Vrhovo št. 6, pošta Radeče pri Zidanem mostu.
32023
a £ a r
Natakarica
sri "'i let želi mesto v dobro idoči gostilni v mestu ali na deželi. Minka Hribernik. Vič-Olince. Tržaška cesta 28. pri Ljubljani,	31922
Šofer
trezen in zanesljiv, išče nameščenja kjerkoli, event. gre tudi en čas samo za hrano in stanovanje. Ceni. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kamorkoli«.
31889
Strojnik
zmožen popravil pri parnih žagah. Dober brušač, vajen elektrike išče službe. Nastop po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	31896
Dekle
z dobrimi spričevali gte pomagat v kakršnokoli trgovino. Pod šifro »Lahko tudi kot inkasantiiija« na oglasni oddelek »Jutra«.
32046
Prodajalka
izvežbana v trgovini mešanega blaga, vajena tudi gostilniške obrti, išče službo. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Trbovljah pod šifro »Prodajalka« 31650
Gospodična
dobra kuharica, zmožna voditi samostojno gospodinjstvo, z daljšimi spričevžli, išče primernega mesta — najraje v kakem penzijo-natu ali pri samostojnem gospodu. Govori slovensko, nemško in ogrsko. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nujno rabim« 31948
Kot, gospodinja
iščem službo k starejšim zakoncem, ali staremu gospodu. ozir gospe — Ponudbe na' upravo »Jutra« v Mariboru pod »Pridna«.
31726
Pekovski pomočnik
šCe jlužbo v Ljubljani, alii kie drugje Lapajne Josip. Koseze 42	33085
Močan fant
17 let Mar. bi rad vstopil kot vajenec v kakšno trgovino ali obrt, kjer bi imel hrano in stanovanj«. Cenj-ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Priden 2«
32015
Enodružinsko vilo
novo zidano z veliko delavnico in nekai zemliišča ugodno prodam. — Dalje Chevrolet limutlno. skorai novo in Turin Itata avto v dobrem stanju. Ponudbe Einfalt Fric. Slov. Bistrica.	31894
Lepo posestvo
rodovitno, z gospodarskim poslopjem prodam v centra trga Mokronog. Poizve se ori Jože lanežič. Skrovnik. pošta Tržišče.
31848
Vinograd
Majhno hišico
i vrtom in malo zemlje kupim biizti železnice Ponudbe s ceno iD Hisom na oglas, oddelek »Jutra« do 10. t. m pod šifro »Mil* hišica«.	32067
Pekarno
v večjem trgu oddam v najem zaradi bolezni za dobo 5 let za Din 15.000. Ponudbe se prosilo na ogl. oddelek »Jutra« pod »Brez konkurenčna oekarna«.
31883
Gostilno
dobro fdočo. s kuhinlo 'n stanovanjem ali trgovino vzamem takoi v naiem — Ponudbe na oglasiti oddelek »Jntra« ood »Gostilna Ljubljana«.	31&06
Majhno gostilno
z gospodarskim ooslooiem vzamem v naiem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Blizu kolodvora«.	31649
Stanovanje
dvosobno'oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
31778
Dve osebi
iščeta komfortno trisobno Stanovanle . z vrtom. Pritličje in oodstrešie Izkllu-čeno. Ponudbe na g. R. Železniki univerza 29484
Stanovanje
»obe in tuhinje oddam v Hotimirovi ulici 17. 32038
VtiZVHsC
Dve dijaklnfl
sprejmem na lepo stanovanje in dobro oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	31921
z letošnjim pridelkom, sadovnjak. njiva, ležeče ob cesti, skupno z zidano hišo takoi naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	31854
Stanovanje
3 sob. kopalnice terase In pritiklin. v l. -nadstrofrio ter enosobno s pritiklinami. v orizemlju oddam s 1 novembrom za Bežigradom. Naslov Dove oglas oddelek »Jutra«.	. 31770
Stanovanje
1—S sob išče majhna družina za september. Pismene ponudb« na oglas oddelek »Jutra« pod »Litija 116 B«.
32031
Stanovanje
3 »ob in pritiklin išče stranka štirih odraslih oseb. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod mačko »S*ano-ranje lOIV,	32034
- Kuhinjo in sobo
oddam takoj za 250 Din ▼ Zg. Šiški 158 — Kosovo polje	32025
Opremljeno sobo
• posebnim vhodom, parketi la elektriko oddam po zelo nizki cehi Devfneka št. 7 (Kolesi ja).	. 33033
Lepo sobo
mesečno. ▼ 1 novi hiAi na Miklošičevi cesti oddam • 1. septembrom samo gospodu. Naeiov pove ogla« oddelek »Jutra«. 33084
Opremljeno sobo
«• »Vektrifno lu«K ▼ W«i. ni gorenjskega kolodvora oddam. Naeiov porre ogl. oridelek »Jntra« 3*009
Sobo
s posebnim vhodom \ sredini mesta išče mirna gdč. za september Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Soba 72«.	31872
Prazno sobo
s poseb. vhodom In elektriko. najraje v pritličju ali I. nadstropju, v bližini sv. Petra ali na Poljanah išče za delj časa samski gospod Naslov oove oglas oddelek »Jntra«.	31830
Dve lepi sobi
oddam takoi za pisarno na Miklošičevi cesti štev. 14 l. nadstropje	31705
Sobo
t elektr razsvetljavo tn posebnim vhodom oddam v Zibertovi ulici št 30 32014
Pisarniško sobo
• souporabo telefona — v strogem centru oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	31990
Sobo
s posebnim vhodom oddam enemu ali dvema gospodoma. Naslov v oglas. »Jutra«.	31935
Lopo
priipravno za branjflrijio zelo ugodno prodam. Informacije daje »Riba«. Ljubi iana. Gradišče 7.	32077
Tihega družabnika ali Knancirja
išče dobra in »tarovpeljana trgovina v mestu na deželi i mešanim blagom. Potreben kapital 40 000 Din. — Poznejše osebno sodelovanje ni izkliučeno Garancija 100.000 Din. Samo resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra «pod »Kapital«.
31884
Našla sta se 2 ključa
na obročku, včeraj ob 9. dopoldne na Emon-ski cesti blizu biše g-Derende. Manjši z angleško brado, nosi številko 1430 in znamko WG, večji je očividno od vežnih vrat. Lastniku sta na razpolago v upravi »Jutra«, Knafljeva ulica 5, kjer se izve tudi ime lajditelja.
Dežne olašce
za gospode v največji izberi, dalje propisne za oficirje ter sive za organe finančne straže — prodaja najugodneje
DRAGO SCHWAR. LJ URL J AN 5
4»
O«
Najbolfše, najtrajne^e. zato t*ai cenejše i
u
Opremljeno sobo |
zračno in svetlo v bližini glavnega kolodvora takoj oddam. Naslov v oglasnem odd »Jutra«.	31946
Opremljeno sobo
lepo. oddam trg 11a.
takoi
Stari 31970

Opremljeno sobo
veliko, lepo. svetlo In čisto. t elektriko parketom in posebnim vhodom oddam s 15. avgustom boljšemu solidnemu gospodu na Rimski cesti it. 7/1. vrata 9.
31869
Posestvo
obstojni© ic 36 oralov zemlje — vinograd, nji-ve. travnikih goldovi. z gospodarskim poslopjem na zelo prometnem kraju v bližini rudnika Zabukovoi v Sav. dolini ugodno prodam radi preobilice zemlje Karel Gojznikar. Griie pn Celju 31620
LJUBLJANA KONGRESNI T&G 15
VELIKA IZBIRA SUKNA (N NAJCENEJE
Izdaja za konzocij »Jutra« Adolf Ribnikar, urejuje Ivan P od t i a^ tiska cNarodaa tiskam« d. <L* njeo predstavnik Fran JezerŠek; vsi ▼ Ljubljani.