Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gradišče št. 7, levo. Telefon štev. 77. : 1 =rr=r=: Izhaja vsako soboto. MeseCna naročnina: za tuzemstvo 4 Din za inozemstvo 6 Din. Inserati se računajo po velikosti: Cene so navedene — ' v oglasnem delu. ......:.......... ....... 5. štev. Po&nina P'a vtoo članki! izpuščenega, ga seda] ponav-tKOO. kolodvoru pričakujeta vlak dva demokrata trgovca (več jih tu ni). Vlak prisopiha. Kdo izstopi? Dr. Grega Žerjav. — Sedaj pa takoj na delo! Žerjava odpelje eden od njiju kot gosta v svojo hišo, kjer se je krepčal. Medtem sta trgovca odposlala vso svojo služinčad po hišah in tudi sama sta šla — vabit ljudi na shod, ki ga bo imel nek »imeniten gospod« iz Ljubljane; pa tudi »teklo« bo! No, In to »teklo« je imelo seveda učinek. Kmalu se Je zbralo nekaj žejnih radovednežev. »Imenitni gospod« iz Ljubljane so takoj ukazali »vina gor« in otvorili shod ter napijali Stražišarjem, ki sl ne dado kaj takega veleti dvakrat. Vino jih je kmalu razgrelo in Stražišarji so potem zborovali kar med seboj. »Imenitni gospod« iz Ljubljane pa so bili za eno izkušnjo bogatejši. pregled. Kot Ljeninov naslednik se imenuje Cičerin. BOLGARIJA. Vladne kroge v Sofiji je zelo razburila vest o nenadnem sporazumu med našo državo in Italijo. Še bolj pa je razjezilo to makedonske ustaše. Ti so bili prepričani, da jih bo Italija v nj!Lho>-vem stremljenju po samostojni Mace-doniji podpirala. — Kakor poznamo zgodovinsko zvestobo Italijanov, je bojazen Macedoncev odveč. Italijani so se doslej še vedno izkazali kot nezanesljivi zavezniki. Od te strani jih poznamo vsi. — Njihove pogodbe so podobne onim naših demokratov. Zadnje vesti namigujejo o nekem sporazumu Bolgarije z Italijo. Na Bolgarskem se je ustanovila nova delavska stranka (iz bivših komunistov itd.), ki je izjavila, da noče zastopati nikakih intencij komunističnega duha. Zavzeti hoče strogo razredno delavsko stališče v okviru zakonov. RUMUNIJA. Francija je odklonila Rumuniji posojilo. To je v Bukarešti povzročilo veliko ogorčenje. Rumunija je na stališču dobiti kredit drugje in tudi drugje nabaviti svoje potrebščine za vojsko. — Revanža po konferenci Male antante. GRČIJA. Republikanci zahtevajo v parlamentu, da se republikanska vladavina določi in sprejme brez plebiscita. Zdi se, da bo ta struja tudi zmagala. ANGLIJA. Železničarska stavka, ki je izbruhnila pretekli teden, ni bila popolna, kakor se je domnevalo in je takorekoč že končana, kljub temu pa so železničarji dosegli lepe uspelje! Listi poročajo, da je novi angleški ministrski predsednik Macdonald mnenja, da naj se diplomatski odnošaji med Rusijo in Anglijo čimpreje obnove. Pogajanja so v teku, potekajo ugodno in se zdi. da bo to vprašanje prav kmalu rešeno. Drugi korak, ki ga namerava napraviti ta delavski državnik, je tudi pomemben. Sklicati hoče novo svetovno konferenco, ki naj bi vnovič razpravljala o vojnih odškodninah, o dolgovih zaveznikov, o mednarodni trgovini in o razširjenju društva narodov. — Ta njegova namera dd precej misliti in je mogoče, da se napačno presoja zmožnosti novega delavskega kabineta na Angleškem. ŠVEDSKA. V švedskem parlamentu je bil stavljen predlog, naj se sklene, da Švedska Izstopi Iz »Zveze narodov«. To je predlagatelj utemeljeval s tem, da je »Zveza narodov« pokazala svojo popolno nezmožnost in da svojim nalogam ne more biti kos. — Pač utemeljen predlog! kot nasprotje narodnemu socijalizmu pobijati povsod in vselej. Pa sl poglejmo, kaj kažejo številke! Ministrstvo prosvete v Italiji. Za 523.000 Jugoslovanov v Italiji se je začetkom šolskega leta 1923-24 v vseh prvih razredih ljudskih šol vršil pouk v Italijanskem jeziku. V šolskem letu 1924-25 se bo vrši! pouk tudi v drugih razredih omenjenih šol v Italijanskem jeziku. V naslednjih šolskih let'h se preide zaporedoma tudi na nadaljnje razrede vse dotlej, dokler se ne bo v vseh razredih ljudskih, kakor tudi meščanskih šol poučevalo v Italijanskem jeziku. Ministrstvo prosvete v Jugoslaviji Za 4490 dalmatinskih Italijanov je v šolskem letu 1923-24 odprlo 12 novih italijanskih šol. Italija celo sama vsiljuje italijanske šole naši državi. Kraljevi odlok ital. vlade objavlja zakon, s katerim se dovoljuje vsota 500 tisoč lir za nakup poslopja v Splitu zn ital. šolo. Ital. fin, minister Je odredil s posebnim odlokom vpis omenjene vsote med izredne izdatke ministrstva zunanjih del za 1. 1923-24. Ministrstvo prosvete v Avstriji: Za 117.500 Slovencev je avstrijski vlada pod pritiskom »Zveze naroiLv' dovolila 3 slovenske šole za 1. 1923-24. ki so pa še vse le na papirju. Slovenskih učiteljev noče nastavljati. Poročila z dežele. Kranj. S stališča političnega poštenja, ki si ga pa tolmačijo naši demokrati seveda po svoje (da namreč v pogodbah to obvelja, kar je njim v prid), se »Jutro« v št. 21 zopet širokousti nad uskoki, ki so bili izvoljeni na podlagi kompromisa kot demokrati v obč. svet, a pri prestopu k radikalom niso vrnili mandatov demokratski stranki. Pri tem pozablja popolnoma na tistega političnega nepoštenja-ka, ki je obložen z veliko večjim političnim grehom, presedlal v demokratsko stranko in pri tem ravno tako kot radikali zanemaril dolžnost političnega poštenja. Bil jim je še celo prav dobrodošel, znak da se zbirajo v JDS sami »jekleni značaji«. Radi verjamemo »Ju-trovemu« dopisniku, da moralne pridige prof. Marinka v beograjskih radikalnih časopisih ne bodo zalegle kranjskim JDSarjem, ki imajo tako debelo kožo, da niso reagirali niti na moralne klofute, ki jim je svoj čas delila »Nova Pravda«. Glejte torej najprej nase! — Sploh pa ne poznajo kranjski purgarji pravega sovraštva do radikalov. Kako bi bili sicer izvolili Pašiča za svojega častnega meščana. Vsa jeza na radikale izvira le iz tega, ker so jim (dr. Žerjav je dejal nekoč na shodu, da je bila to »višja sila«) izpodnesli stolčke. — Kako so naši kranjski purgarji prežeti prave jugoslovanske ideje, ki jo obeša »Jutro« na veliki zvon. kaže tudi jasno okolnost, da so predlagali v občinskem svetu, naj se imenuje naša država kratkomalo — Srbija. Pač pristna kranjska demokratska cvetka, katero bi se pa najbrže sam JDSarski bog — Žerjav — branil zatakniti za klobuk. Iz stranke. Volilni Imenik za Ljubljano. — Opozarjamo vse naše člane in somišljenike, da vpogledajo v volilne Imenike, če šo vpisani In da 11 so pravilno vpisani. Imeniki so na razpolago v tajništvu NSS (Narodni dom I. desno) vsak dan med uradnimi urami od 9. do 12. In od 3 do 6. ure popoldne. VolFci, ki so se preselili iz enega v drug volilni okraj, naj se prijavijo, da se preselitev reklamira. Ne čakajte zadnjih dni, storite že sedaj svojo dolžnost In se prepričajte, če ste vpisani kot volile!. Vsi oni, ki so bili zadnjič izpuščeni v volilnem Imeniku, a so prepozno reklamirali, naj to sedaj takoj po-nove. Vsi volilci, ki so se vrnili iz vojaške s’užbe, na) tudi store svojo dolžnost In se vpišejo v volilni Imenik. Tovariši volile!, pazite tudi na to, da izreklamirate vse neupravičeno vpisane volllce nasprotnike. V vsakem pogledu se tozadevno obračajte na tajništvo, ki vam da vsa potrebna pojasnila. Ljubljanski zaupniki NSS naj prično z delom, pregledajo volilne imenike ter ugotove, če so vsi naši volilci vpisani — Tajništvo. Iz strankinega tajništva. Ponovno opozarjamo vse zamudne krajevne organizacije, ki nam še niso doposlale seznama članov, da to nemudoma store. Vsaki krajevni organizaciji odpošljemo po prejemu seznama nove izkaznice in znamke: pošljite to-rel sezname, sicer ne morete dobiti članskih Izkaznic. Sezname pošljite najpozneje do 10. svečana, da bo do strankinega zbora vse v redu. Kdor ne bo imel Izkaznice In ne bo plačal strankinega davka, ne bo smel odločevati v stranki, tedaj ne bo imel dostopa na strankin zbor. Okrožna konferenca mariborskega okrožja se vrši v nedeljo 10. februarja v Mariboru. Opozarjamo na to vse organizacije In zaupnike, ki spadajo v to okrožje. Občni zbor krajevne organizacije NSS v Celju. V soboto 26. t. m. se je vršil občni zbor celjske krajevne organlzaciie NSS, ki je v vsakem oziru krasno uspel. Udeležba 1 ---------------- Ministrstvo prosvete v Jugoslaviji pa je za 40.000 Nemcev vzdrževal«; v 1. 1923-24 70 osnovnih in mešč. šol. Ministrstvo prosvete na Madžarskem. Za 60S7 Slovencev ni bilo v šolskem letu 1923-24 nobene slovenske šole. Ministrstvo prosvete v JugoslaGli: Za 14.000 Madžarov je v šolskem letu 1923-24 vzdrževalo 14 madžarskih šol z 31 razredi. Rekapitulacija: Šolska politika za Jugoslovane ;e v Italiji. Avstriji in na Madžarskem — skrajno pasivna; za Italijane, Nemce ir Madžare v Jugoslaviji — visoko aktivna. S temi vrstami in številkami kličemo na odgovor našo vlado, zlasti g. zunanjega ministra, da izposluje pri »Zvezi narodov« upoštevanje in spoštovanje mirovnih pogodb, med katerimi zavzemajo šolska vprašanja naravnost omalovaževanja vredno stališče. Moč in svoboda kulturnih narodov se merita po šolstvu. Postopanje nbtne:» Dih držav z manjšinskimi narodi in njihovim šolstvom je nevredno kulture, s katero se hočejo ponašati Italija. Avstrija in Madžarska. Tudi naši poslanci naj se za ta vprašanja nekoliko bolj pobrigajo, vsaj toliko, kolikor store jugoslov. Nemci za svoje manjšin«' doma in povsod, da ne bodo žrtve, ki iih doprinašaio ro«aki zlasti onstran laške meje, le v posmeh in celo v korist Lahom. je bila tako oblla, da so bili obširni prostori pri Wflsonu polnL Načelstvo stranke je zastopal podnačelnik tov. R. Juvan. Zborovanje je otvorll In vodil predsednik kraj. org. tov. Drago Gobec, ki je v izčrpnem govoru podal sliko narodno - socialističnega gibanja v Celju. Nato je poročal podžupan tov. Drago Žabkar o delovanju narodno -socijalistične delegacije v celjskem ob-in-skem svetu. Njegovo stvarno in temeljito poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto. Po poročilu je sledila obširna debata, katere se je udeležilo več tovarišev. Zlasti tov. R. Dobovlšek je stavil več interpelacij v svr-ha razjasnjenja nekaterih zadev. Nato sta poročala tajnik in blagajnik; poročili sta bili z odobravanjem sprejeti. Pri volitvah je bil izvoljen predsednikom tov. Dragotin Gobec, 9 tovarišev v odbor, dva pa kot pregledovalca računov. Nato je poročal v imenu načelstva tov. R. Juvan, ki se je v daljšem govoru dotaknil vseh važnejših političnih vprašanj. Podrobno se je bavil s političnim položajem v Sloveniji in pojasnil naše stališče do ostalih političnih strank. Prav obširno je poročal tudi o strankini organizaciji in o našem podrobnem delu ter z zadovoljstvom konštatiral, da so vse naše organizacije pričele zopet z novim poživljenim delom. Poročilo je bilo s splošnim odobravanjem sprejeto. Nato je tov. predsednik zaključil občni zbor, kateri je trajal polne 4 ure. Občni zbor krajevne organizacije NSS v Novem mestu se vrši v nedeljo, dne 3. februarja ob pol 3. uri popoldne v društveni sobi gostilne Skaberne. Občnega zbora se udeleži delegat načelstva iz Ljubljane. Vse tovariše vabimo k polnoštevilni udeležbi. Kočevje. Tukajšnja organizacija NSS sklicuje za nedeljo 10. februarja ob 11. url dopoldne v gostilni tov. Beljana svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Na občnem zboru poroča o politični situaciji in strankinih zadevah delegat načelstva iz Ljubljane Tovariši, pridite na občni zbor vsi in točno. Strokovni vestnik. Tja je vodila ta pot... Kovinarji na Jesenicah so v mezdnem boju. Zahtevajo enkratni nabavni prispevek in so se zato zedinili, dh poverijo nalogo Izvedbe njihove zahteve skupnemu akcijskemu odboru, ki naj sestoji iz vseh obstoječih strokovnih organizacij. Strokovne organizacije so nalogo sprejele In nastopile skupno pot za skupno akcijo. Le ena organizacija se ni priklopila, ker hoče igrati vlogo najviš'ega gospoda, ki je vsemogočen in vseveden/ To so naši gospodje socijal -patrijotje, ki imajo dolge jezike, vse polno fraz, a nič dejanj. Ti gospodje, ki venomer pridigajo o enotnih frontah, o enotnih nastopih itd., ti gosodje igrajo pri vsakem mezdnem gibanju kaj klaveruo vlogo. Tako tudi sedaj na Jesenicah. Akcijski odbor je sklical skupen kovinarski shod, na katerem bi imelo delavstvo odločiti o spomenici in o zahtevah, ki se naj predlože KID. Človek bi mislil, da bo za tako vprašanje vladala enotnost, ki naj pokaže kapitalistu, da so kovinarji močna in trdna falanga stradajočih trpinov, ki ne poznajo nasprotstva načel in programov, ko gre za vprašanje njihovega bednega položaja. Motili smo se! Gospodje socijal. demokrati odnosno njihov Savez metalskih delavcev Jugoslavije so prišli na shod, a niso nastopili proti kapitalistu ln v obrambo pravic kovinarjev, temveč' so se lotili neodvisnih in so vodili ž njimi pravi pravcati boj. Ti gospodje so-drugi Amsterdamske internacijonale so v zadnjem »Delavcu« napisali članek pod naslovom, ki smo ga tudi mi postavili na čelo teh vrstic, članek se prereka z moskovlti in deli levo in desno »častne« naslove ostalim strokovnim organizacijam, ne pozablja pa napisati, da je ODK ali sedanji Savez metalskih radnlka »najmočne;ša* organizacija. (Vse socijal - patrtjotske organizacije so najmočnejše — na papirju) Gospodje pri »Delavcu« so pač ponovno pokazali, da jim gre samo za velike naslove, za častne šte-. vilke in častna mesta, pa četudi pri tem trpi delavstvo. Iz celega članka veje prava pravcata demagogija, s katero se gospodje skušajo nekoliko pobahati; češ, mi In edino mi kaj dosežemo, mi in edino mi lahko stavimo zahteve in mi smo edina najmočnejša organizacija, ki ima svojega Jerama, ki je kot papež nezmotljiv. Sedal pa ponovimo besede iz »Delavca«: Kdo je bil še vedno tepen radi takih medsebojnih bojev? Ali ne delavstvo samo? Delavstvo čui In pa2i. da ne pade šiba kapitalizma po naših hrbtih! Takrat bo prepozno, ko se bomo krivili pod težo udarcev! — To se bo kmalu zgodilo po zaslugi amsterdamcev! H koncu še neka!. Mi ponavljamo to, kar smo večkrat povdariall. Pri mezdnih bojih in sploh v strokovnih vprašanjih mora vladati načelo strpljivosti. Pridejo časi, ko ne smemo poznati ne amsterdamcev In ne moskovitov. ampak moramo poznati edino dobrobit našega delavca, če pa tega, ne bo, bomo nekoč lahko ponovili gospodom soci-ialnim demokratom: Vaše večne demagogije vaše večne intrige bodo res privedle do tega, da bomo rekli... tla Je vodila ta pot. Delavska stanovanja Na zadnjem občnem zboru podružnice NSSZ na Blejski Dobravi so se ml delavci pritoževali c težkočah, ki jih imajo, v tem, da morajo vsak večer po dve ln tri ure daleč iz tovarne domov ln zopet drugo jutro ravno isto dolge pot nazaj v tovarno. Obenem so me povpraševali, da 11 je terni mogoče odpomočl kako bi jim bilo mogoče prihraniti trudapolno pot. Zato se hočem danes baviti s tem vprašanjem. Zakon o zaščiti delavcev pravi, da so dolžni lastniki Industrijskih podjetij, v katerih dela najmanj 100 delavcev in ki so najmanj 3 km oddaljena od mesta, na svoje stroške napraviti in vzdrževati med drugim tudi potrebno število stanovanj za nastanitev delavstva. Kranjska industrijska družba, ki ima na Blejski Dobravi svoje industrijsko podjetje ima mnogo nad 100 de'avcev zaposlenih in je tudi Blejska Dobrava nad 3 km oddaljena od mesta, morala bi potemtakem KfD glasom obstoječega zakona zgraditi primerne delavske domove, v katerih bi imeli delavci zdrava in snažna stanovanja. KID pa do danes še ni zgradila nobene delavske hiše na Dobravi, akoravno ji je znano, da je velika večina delavstva prisiljena stanovati daleč od tovarne in da morajo napraviti dve in celo tri ure hoda, da pridejo na delo. Predstavljajmo si delavca, ki mora zjutraj prav zgodaj vstati in prehoditi triurno pot, potem delati dolgih osem ur, zvečer pa, namesto, da bi prišel kolikor mogoče kmalu k počitku, mora zopet že od dela ves izmučen premeriti dolgo pot po snegu In ledu, predno pride ves premočen in zbit domov. Pri takem delavcu se ni čuditi, če v kratkih letih izčrpa vso svojo fizično moč, se ni čuditi, če pri delu ni tako aktiven, kot bi bil lahko. Gospodje generalni ravnatelji pri KID to dobro vedo, pa se vzlic temu še niso odločili pomagati. Delavci, ki so se mi pritoževali, so mi trdili, da bi bili delavski domovi že davno zgrajeni, če bi jih imel na svojo odgovornost zgraditi tovarniški ravnatelj na Dobravi, inž. Becker, ker sam uvideva to socijal no silo in sam občuti škodo, ki jo ima pri tem podjetje. Težkoče, so baie pri generalnem ravnateljstvu, ki za zgradbe delavskih domov nima smisla in vsled tega tudi denarja. Centralno tajništvo NSSZ ie že podvze-lo korake, da pridejo dobravski delavci do snažnih in zdravih de'avskih domov v bližini tovarne Vprašanje je, če bo naša zahteva sprejeta brez običajnega boja ali ne. Mi tudi tem potom opozarjamo vse odgovorne činitelje pri KID, naj upoštevajo delavske zahteve po delavskih hišah in stanovanjih. ker predpisuje zgradbo delavskih stanovanl tudi zakon o zaščiti delavcev. Od te delavske zahteve ne bomo odnehali, dokler se ne uresniči. K. Jesenice. V nedeljo, 27. t. m. se je vršd v gostilni tov. Ravhckaria na Savi redni občni zbor jeseniške podružnice NSSZ. Občni zbor, ki ie bil mnogoštevilno obiskan je otvorll in vodil podružnični predsednik tov. Anton Čufar, ki je pozdravil zborovalce, med njimi delegate podružnice NSSZ z Blejske Dobrave In strokovnega tajnika Kravosa iz Ljubljane, nakar je podal obširno poročilo. Po njegovem poročilu Je v odsotnosti tajnika podal blagainik tov. Lojze Božič tajniško in blagajniško poročilo. Na predlog člana nadzorstva je bil odboru ht blagajniku podan absolutorij. — Po poročilih odbora je povzel besedo tov. Kravos, ki je podal sliko stanja delavstva v Jugoslaviji in se dotaknil tudi razmer, ki vladajo pri KID na Jesenicah. Pri volitvl je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik tov. Jaka Cegnar: odborniki: Lojze Trebežar, Franc Šlibar, Ciril Lausegar, Janko Ravnik. Franc Potočnik. Matej Šorli, Ivan Šporn In Lojze Božič; za namestnike: Andrej Olo-bočnik, Janko Bolte in Franc Hlebanja; za pregledovalce računov: Anton Čufar, In Urban Ravhekar. Po volitvah je sledila dolga in izčrpna debata o bodočem delu iesenlške podružnice, nakar je predsednik tov. Cegnar zaključil nad 3 ure trajajoči občni zbor. Blejska Dobrava — Preteklo nedeljo je slavila tukajšnja podružnica NSSZ pravi triumf. Imela je svoj redni občni zbor, ki je bil za najmlajšo podružnico NSSZ naravnost veličasten. Gostilniški prostor pri tov. Žalcu je bil mnogo premalhen, da bi bili mogU prisostvovati občnemu zboru vsi podružnični Sani, ki so se odzvali vabilu. Občni zbor je vodil predsedn k tov. Ivan Stankovič. ki je po običajnem pozdravu podal besedo tov. tajniku Artniku, da poda tajniško, in tov. Bratušu, ki je podal blagajniško poročilo. Občni zbor je v Imenu osrednjega vodstva pozdravil strokovni tajnik, tov. Kravos, ki je podružničnemu odboru čestital na takem razmahu, čestital le odboru, ki je s petimi člani ustanovil podružnico, bil hude boje z nasprotniki ter vzlic temu pridobil tako lepo število odločnih in odličnih narodno čutečih delavcev, ki so danes vsi člani mlade podružnice NSSZ. Potem Je razpravljal o delavskih vprašanjih, se dotaknil tudi razmer pri KID ter ostro obsojal škodljive nastope socijalnih demokratov, ki so motili skupen javen shod na Jesenicah. Opozarjal je tudi na škodljivost večnih medsebojnih prepirov med obema internacl-jonalama Poročilo strokovnega tajnika *> vzeli navzoči z odobravanjem na znanje. Nato so se vršile volitve in je bil Iz voljen sledeči odbor: predsednik tov. Leo Štravs; podpredsednik Ivan Stankovič; tajnik Mihael Luznar, njegov namestnik Alojz Gorenc; blagajnik Jakob Bratuž, njegov namestnik Jožef Hribar; odborniki Jože la Ivan Artnik, Emil Nemeček. F'Hp Orožen, Franjo Pikon, Tomaž Petranovič, Avgust Zajec, Ivan Virman in Peter Thaler. Namestniki: Ivan Oašperin, Ivan Borštnik, Rafael Branke: pregledovalci računov: Mirko Mencinger in Andrej Zemva. Po volitvah je občni zbor pozdravil tov. Božič v Imenu podružnice Jesenice. Občni zbor ju jUMtdrar' *Ni AVDA.« Stran 3. vil tudi tov. • Koritnik, kot ustanovite’! podružnice. Sledila ic nato debata o bodočem delu, nakar Je predsednik, tov. Štravs, za-> kljnčfl lepo uspeli občni zbor. Po občnem zboru so zborovalci zapeli »Hoj Slovani« In »Lepa naša domovina* ter vzklikali Narod-no-socijalni strokovni zvezi.. Blejska Dobrava dokazuje, da jc NSSZ prepotrebna organizacija v katero poiiite vsi. ki so spoznali škodljivost lnternacijona'.izma za domače delavstvo. Zagorje. V nedeljo tO. februarja t 1. ob 3. url popoldne se vrši v gostilni Jan redni letni občni zbor podružnice NSSZ. Tovariši, poinoštevllno In točno na zbor, ki bo vele-• važen, ker bo na njem poročal delegat osrednjega vodstva Iz Ljubljane. — Odbor. Kočevje. Tukajšnja podružnica bo Imela v nedeljo, 10. februarja ob 3. uri popoldne pri Bizjaku v Saiki vasi svoj redni letni občni zbor. Na tem občnem zboru ne sme manjkati noben član. ker bo na njem o važnih zadevali poročaf delegat osrednjega vodstva Iz Ljubljane. — Odbor. Mladinski vestnik. Robe proč! Naši mladini okrog »Jutra« imajo pač smolo povsod. Kar ustvarjajo in najskrbne-Je negujejo, se jim črez čas prelevi v — smolo. Tako smolo imajo tudi z mladino. Pred letom so z velikim bobnom oznanjali ustanovitev »velike« mladinske Zveze, ki bo gojila izobraževalno in kulturno delo med mladino. Zveza je obstojala par dni in že je legla v grob. Pozneje so gospodje pri »Jutru« ustanovili mladinsko društvo »Enakost«, ki pa tudi ni procvitalo in je mirno v Gospodu zaspalo. Z mladino »mladini« nima. jo sreče. Kaj sedaj? Najbolje je. da, se enkrat poskusi s tatvino. Pa so šli gospodje in ukradli naslov naše mladinske organizacije in pričeli ustanavljati novo mladinsko organizacijo pod ukradeno firmo. Vsa ljubljanska Javnost ve, da Je »Mladost« v Trnovem Narodno - socijallsilčna organizacija, ki ma svoj rdeči prapor s kladivom in peresom. To vedo dobro tudi mladini! Ali pri vsem tem so postali tako drzni, da so v svoje spekulativne svriie ugrabili naslov narodno - socijalistične organizacije. V zadnjih »Jutrih« čitamo, da sprejema »Mladost« nove člane v tajništvu demokratske stranke In vabi mladino v svoj krog. »Mladost« ni in ne bo imela lokala v demokratski stranki, ker je narodno - socijalistična organizacija in ima svoj društveni lokal v gost. »Lozar« na Sv. Jakoba trgu. Gospodje pri »Jutru«, naj ne varajo mladine z našimi imeni. Vabite v svojo mladinsko zvezo in v »Enakost«, našo »Mladost« pa pustite pri miru! Ne kradite tujih imen, ker vam tudi to ne bo pomagalo; vsa javnost In poštena mladina vas že pozna in bo poskrbela za to, da boste za eno — smolo bogatejši. Gospodje pri »Jutru«, roke proč od naše »Mladosti«, ki ne bo nikdar demokratska, temveč bo ostala to< kar je bila in kar dokazuje njen prapor, ostala bo Narodno -socijalistična! — Z. Članom »Mladosti«. Odbor poživlja vse člane, da se ne puste begati po pozivih v »Jutru« in se ne udeležujejo po »Jutru« sklicanih sestankov, ker »Jutro« ni glasilo »Mladosti«. Odbor bo vedno pismeno vabil člane ali potom »Nove Pravde« in »Narodnega Dnevnika«. — Odbor. Iz osrednjega vodstva JNSM. Kakor že javljeno se skliče seja zastopstva mladine v najkrajšem času. Organizacije naj že sedaj prijavljajo osrednjemu vodstvu event. dalekosežne predloge, da bo moglo vodstvo njihove želje vpoštevati pri sestavi dnevnega reda. Opozarjamo obenem še enkrat, da morajo do takrat vse organizacije urediti vprašanje članarine v smislu okrožnice, da ne bodo Imeli njihovi zastopniki (predsedniki In tajniki) na seji težkega stališča. Na seji se bo revidiralo članstvo poedinih krajevnih organizacij in se bodo v tem oziru storili primerni sklepi. Osrednji izvrševalni odbor namreč upravičeno vstraja na tem, da se morajo vsi sklepi glavnega zbora do pičice izvesti. Predavanja »Bratstva«. V sredo 30. t m. Je predaval v »Bratstvu« g. profesor dr. Grošelj o naravoslovju. O tem predavanju obširneje poročamo v prihodnjem vestniku. V sredo, dne 6. februarja predava univ. profesor dr. Pltamic o ustavi Vabimo vse brate in sestre, da se tega velevažnega predavanja udeleže mnogoštevilno. Popravek. V zadnji številki »Nove Pravde« je bilo pomotoma navedeno, da Je o socijalnem zavarovanju predaval g. Ivo Šlajmer, kar pa ne odgovarja dejstvu. Predaval je o tem predmetu g. Ivo Štempihar, kar s tem popravljamo. »Bratstvo« v Ljubljani ima svoje redne članske sestanke vsak petek ob 8. uri zve-5er v društvenih prostorih v »Obnovi«. Dramatični odsek »Bratstva« v Ljubima redno vsak torek vajo v društve- nih prostorih Narodnega doma. Vaje so obvezne za vse člane dramatičnega odseka. — Načelnik. Odbor »Bratstva« v Sp. Šiški se je na svoji I. redni seji konstituiral sledeče: predsednik br. Josip Poropat; podpredsednik Nande Koprivc; tajnik Edvard Glavič; blagajničarka s. Rozi Mohar; odborniki: Alojz Pleš, Franc Belič, Pavel Maurič, Jožef Celestin, Mirko Rozman in s. Anica Vrhovšek. Srbsko • hrvatskl tečaj »Bratstva« v Ljubljani se glasom sklepa učiteljskega zbora in načelnika zaključi v četrtek 28. februarja t. 1. V soboto 1. marca pa priredijo obiskovalci šole poslovilni večer. Podrobneje sledi. Plesna šola »Bratstva« v Sp. Siškl vabi vse brate ln sestre na svojo čajanko, ki jo priredi na Svečnico ob 8. uri zvečer v hotelu »Beilevue«. Bratje ln sestre, obiščite nas! Litija. Tukajšnje »Bratstvo« Je Imelo v nedeljo 27. t. m. svoj redni letni občni zbor. Občni zbor je vodil društveni predsednik br. Rudolf Jelnikar, ki je pozdravil zborovalce In podal predsedniško poročilo. Sledile je nato tajniško ln blagajniško poročilo, nakar je občni zbor pozdravila delega-tinja osrednjega Izvrševalnega odbora JNSM sestra Niny Coriary, ki je poživljala zbrane brate In sestre k agilnemu in neustrašenemu delu. Pozdrav s. Coriaryjeve je bil sprejet z odobravanjem. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen sledeči odbor: predsednik br. Rudoll Jelnikar; podpredsednik br. Ivan Videmšek; tajnica s. Minka Bizjakova; blagajnik br. Toni Jelnikar; odborniki: Ludvik Habič, Slavko Taufar, Ivan Zupan, Pepca Pregelj, Pepca Mandelj in Anton Kolbe; namestniki: tor. Franc Sliš, Tončka Kos in Francka Plankar. Zagorje. Odhodnica br. Ivanu Keršniku. Odbor »Bratstva« je priredil v četrtek v društvenem lokalu poslovilni večer, najagil-nejšemu članu društva, br. Ivanu Keršn.ku, ki odhaja v vojaško službo. Predsednik »Bratstva« br. Drolc je v lepem govoru izrekel najiskrene;šo zahvalo odhajajočemu bratu za njegovo vestno delovanje kot bivši podpredsednik društva. Brat Keršnlk se je solzan zahvalil za prirejeni mu večer in obljubljal, da ne pozabi nikoli prisege, ki jo Je dal na narodno - socijalistična načela. Ob slovesu se Je poslovil od odhajajočega brata tudi tajnik br. Juvan, ki je orisal delovanje br. Keršnika. Ob koncu poslovilnega govora je bila izročena br. Keršniku lepa »spominska plaketa«, delo br. Juvana. Prireditev se je končala s petjem narodnih pesmi. Br. Keršnika pozdravljamo tučli ljubljanski člani JNSM in mu želimo obilo sreče na njegovi novi poti. Spremlja naj ga povsod naša želja, da se nam vrne zdrav in čil ter prožet duha narodnega socijallz-ma. Zdravo! Tajnik o. i. o. JNSM. V nedeljo, 27. t. m. se je vršil v društvenem lokalu lepo uspeli članski sestanek, kateremu je predsedoval br. Vinko Drolc In na katerem so se razpravljala društvena vprašanja. Ob tej priliki se Je soglasno konštatiralo, da so taki članski sestanki prepotrebni in se bodo zato odslej tudi redno vršili. Prihodnji sestanek bo v kratkem in bo pravočasno objavljen. »Bratstvo« v Zagorju, člani dramatičnega odseka so vabljeni na sestanek, ki se vrši v torek 5. februarja t. 1. v društvenem lokalu. Bratje in sestre, ki se mislijo resno posvetiti dramatiki, naj ne izostanejo. Pridite vsi In točno. Juvan, režiser dram. odseka. — člani tamburaškega odseka« naj redno posečajo vaje, ki se vrše vsak ponde-Ijek in sredo od 19. do 20. ure v društvenem lokalu. Dolžnost vseh br. tamburašev Je, da se redno udeležujejo vseh vaj. Zborovodja. Trbovlje. Izobraževalno društvo »Bratstvo« ima 10. februarja ob 3. popoldne v gostilni Volkar svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Vse člane vabi k točni udeležbi — odbor. Tedenske novice. Važno za vse naročnike, ki so prejeli koncem decembra položnice, je to, da vplačajo v prvih dneh februarja zaostalo in tekočo naročnino, ker b| jim sicer morali ustaviti dopošlUanje lista. _ Ne delajte upravi In sebi nepotrebnih sitnosti! — Ponovno prosimo naročnike, da takoj reklamirajo vsako izostalo številko po vzorcu, U smo ga navedli v letošnji 3. številki, ter ne pozabijo razločno navesii ime, bivališče in poito. V januarju smo poslali nekaterim ne-naročnikom naš list na ogled v svrho na-ročbe. Prosili smo pri tej priliki, da naj nam dst vrne vsakdo, ki ga ne misli naročiti. Kdor nam torej do konca januarja Usta ni vrnil, ga smatramo za naročnika. Ker so bile Položnice že rrlložcne, prosimo vse prejemnik* da VpinC?jo naročWno od 1. februarja MgrtJ, Kdor bi tesa do 10. februarja »e sto« ril. mu bomo poslali drugo položnico, ker menimo, da je prvo mogoče Izgubil. Vse naše naročnike pa prosimo, naj pri-dobivajo novih naročnikov. Na naslov poštne uprave. »Slovenec« se 27. januarja pritožuje nad čudnim postopanjem poštne uprave. Mi se temu nazlra-nju v polni meri pridružujemo, ker takega Izvajanja zakona o taksah v teh slučajih prav gotovo noben Macedonec ne bi uvajal. Vse, kar Je prav, in do gotove meie! Ako kdo meni, da se v slučajih, ki jih navajamo Pozneje, mora dobesedno ali bolje birokratsko ravnati v smislu zakona o taksah, naj nlkari ne misli, da Je s tem že vse v redu! Dolžnost našega poštnega ravnateljstva bi bila svojo centralno oblast opozoriti na okolnostf, ki bijejo državno upravo naravnost po zobeh, ji jemljejo ugled in zaupanje ne samo pri nas doma. ampak tudi pri zu- nanjem svetu. Se.„ .. to ne bi pomagalo, Potem bi imela naša, ljubljanske, direkcija umite roke. Prosimo vas, kdo pa naj pošti še kaj zaupa, če pojde tako naprej? Ali se ne pravi s takim postopanjem ščititi nemoralo in razne kaznjive manipulacije, ki so se razpasle v najnovejšem času posebno pri pošti? Vsakdo si bo premislil delati pritožbe ako mora poleg izgube in škode, ki jo je že Itak utrpel, plačati še visoko takso za koleke, namesto da bi mu bila poštna uprava naravnost hvaležna, da jo opozori na tako poslovanje gotovih ljudL Tako se zlo veča, vsak dela, kar hoče. In slučaji, ki so se »pripetili« nam, niso tako malenkostni! Pustimo, kar se je zgodilo samo enkrat, recimo, da je to bilo res po pomoti storjeno. Ni pa tako v drugih slučajih, zlasti postopanje v Polzeli daje misliti nekoliko več. Trikrat zaporedoma se pri eni in isti osebi ne more več govoriti o pomoti, posebno še. če naslovnik sam pazi, kaj se bo zgodilo z njegovim časopisom, ako se na pošti sam pobriga zanj. In vendar pride list nazaj s pripombo »ne sprejme« fn poštnim pečatom. Mislimo, da je to dovolj, ako naši upravi sploh ni več mogoče naročnikom lista dostaviti, kljub njegovi zahtevi In reklamaciji, ker pošta tega kratkomalo noče storiti, čeprav je za to tu! V Ljubljani pa se kratkomalo čez naslovnika napravi križ, list priroma nazaj v upravo. Ko se zglasi na našo prošnjo naročnik v upravi, poda Izjavo, da nikdar in nikoli ni vrnil lista In tudi nikomur tega ni ukazal ln da ga hočp imeti. Takih slučajev pa je dosti in vsi ti prav gotovo niso pomote. Nimamo vzroka trditi, da bi poštna uprava ne skušala priti takim manipulacijam svojih gotovih organov v okom in ni naš namen tej upravi jemati ugled. Naš namen Je samo povedati — brez kolkov — kako se eotovi gospodje tresejo pred bedarijami, ki jih uganja beograjski režim, so boli papeški kot papež sam, namesto da bi ukrenili to, kar Jim narekuje zdrav razum v Beogradu pa primerno povedali in utemeljili pametno naziranje. In vsa Javnost bi stala na njihovi strani. Tako pa lovi poštna dliekcija v enomer kolke in zopet kolke, Je še več koikov... namesto, da bi lovila in zasledovala tiste svoje elemente, ki ji izpodkopujejo ugied in zaupanje, — a vse iz lastne inlcljative ln brez kolkov. — Sedaj pa gre s pomočjo poštne uprave same še zadnje jtaupanje v našo državno upravo, zaupanje v nepristra-nost pošte k vragu! To smo napisali za to, ker vidimo tudi iz »Slovenčeve« pritožbe, da se skuša pri naši poštni upravi uvajati balkanski sistem, o katerem smo mislili, da se bo ustavil kje v Vojvodini ali vsaj pred Zagrebom. Tudi nam niti na mise! ne pride, da bi si delali nepotrebne stroške s kolkovanjem naših vlog in prilog, ki niso nič drugega kakor časopisne reklamacije, katere vživajo (vsaj za enkrat še) celo prostost poštnine. — V bodoče bomo vse nerednostl obravnavali kar na tem mestu. Nov narodno - socialistični list. — 25. jan. t. 1. je v Zagrebu izšla prva štev. »Slo-bodnih Novln«. List izdaja in urejuje tovariš dr. Ivo Politeo v Zagrebu, Dalmatinska ulica 4-a, III. kat, telefon 16—99. Tam se nahaja uprava. List bo izhajal vsakega 10. in 25. v mescu ter stane po 10 Din za četrt leta v naprej. 2e prva številka, iz katere prinašamo odlomke na drugem mestu, Je zelo dobra ln zanimiva. Dr. Politeo poroča, da bo list vedno prvovrsten. Zato našim somišljenikom nujno priporočamo, da »Slo-bodne Novine« naroče, da si bodo na jasnem tudi o delovanju naše stranke na Hr-vatskem. Ivan Deržlč na železničarski skupščini v Beogradu. — 27. Jan. se je vršil v Beogradu občni zbor narodnih železničarjev. Ljubljansko delegacijo je zastopal Ivan Deržlč. Zborovanje Je bilo Jako burno. Hrušč Je nastal še predno Je bilo zborovanje prav a prav otvorjeno. Končno so se zedinili zborovalci na to, da naj prevzame predsedstvo najstare ši delegat. Predsedstvo Je kot najstarejši moral prevzeti Ivan Deržič, kateremu se Je posrečilo zborovanje spraviti v tir in ga tudi dokončati. Izvoljen Je bil odbor, kateremu se Imenujeta še iz vsake pokrajine po dva delegata. V ostalem so bili stvorienl važni sklepi glede nočnih doklad za prečane. glede plač za delavce, glede premij za druge kategorije, kakor Uh ima strojno osobje Itd. ReducIranc) — upokolencl, pozor! O priliki dostave dekretov ta upokojitev se predlagajo reducirancem v podpis prejemna potrdila, ki vsebujejo obenem Izjavo, da se reduclranec odpove pravici event. pritožbe na upravno sodišče. Svarimo vse prizadete, da ne podpišejo te izjave, ker bi utegnila imeti zanje dalekosežne posledice. Vsak naj izjavo krepko prečrta ter pod njo napiše: »Izjave ne podam in sem jo zato lastnoročno črtal«. — Potem šele naj prejemnico podpiše. Stefanovič In demokratske klobase. — Stefanovičev demokratski »Radikal« govori ta teden o tem, da je sedaj njegov šef, ker je ravno sezija, pri demokratskih klobasah. Klobase so baje prav mastne in fino »začinjene«. Zato se je pa Stefanoviču tudi prav lepo ugladil ter namazal Jezik In dobil je — posledica raznih čudežnih dišav — tudi prisrčne občutke ljubezni do demokratov. Ker spada h klobasam tudi vino, so mu dobrosrčni demokrati naklonlU $6 to do* broto. Ker pa Stefanovič drugače ne pije — tako povdarja to njegovo čednost »Radikal« — mu je vino šinilo v glavo. V tej »štimun-gl« se je Stefanovič zaklepetal in razbob-nal, da dela »štimungo« za demokrate in za njihovo koncentracijo. — Te presnete demokratske klobase, to vino in dišavce — izdane so vse Stefanovičeve karte! 1% s tem Je dokazana naša trditev, da jc Stefanovič v službi naših demokratov in da je »Radikal« demokratski list. — Stefanoviča to piav nič ne ženira. Sedi veselo pri klobasah in vinu ter poje: Klobase, klobase, klobase jemo mi — demokratski radikali. Najbolj Informiram) »Jutro« je prineslo ta teden senzacijonalno vest. da se Je na Dunaju ustrelit znani ljubljanski zdravnik dr. B. (»Jutro« ga Je imenovalo s polnim imenom). Vse to pa Je neresnica in Je »Jutro« zopet za eno blamažo bogatejše. — In take blamaže se pojavljajo dan na dan. Sedaj pa naj naša Javnost sodi, koliko se sme verjeti taki klepetulji kakor Je naše »Jutro«. PO’eg tega ima jutrovska klika še to grdo lastnost, da namenoma potvarjajo resnico z zavijanjem ali po domače: j. lažjo. — Kdor se ne mara pirvaditl laži, mora že opustiti ta list. »Slov. Narod« je seveda ravno tak, ker tudi pri njem gospodarijo »Jutrovci«. Vprašanje o draginji. — Zadnjič smo pisali o neopravičeni draginji mleka ter smo pri tem malo udarili našega kmeta. Vztrajamo na tem, ker je jasno dokazano, da so take cene čisto neupravičene. Danes pa se hočemo dotakniti drugih vprašanj. Kaj je z mastjo in moko. Predlansko leto je bila letina slabša kot Je bila lani, in vendar smo imeli cenejšo mast in cenejšo moko. Lani ni bilo toliko krompirja in druge prašičje krme — letos je je dovolj, pa vendar letos raste cena masti stalno, tako da bo kmalu po 200 K kg. In z žitom Je isto. 2itne cene so letos nižje, kot so bile lani, moka pa se draži. Zakaj to, kaj je temu vzrok? To je kratko rečeno potreba, ki jo daje sedanji režim mesarjem in veletrgovcem z žitom in moko, in pa potuha, ki jo dajejo naši demokrati po mestih takozvanim pridobitnim krogom ob vsaki priliki. Ali vendar naj gresta »dobro plačani« uradnik In delavec za te »uboge« pridobitne kroge v boj, da pomagata ščititi ln vzdržati demagoško demokratsko kapitalistično kliko! Edino to Je krivo, da nam gre tako! »Wrauglova država« se preseli. — To se čudno sliši, da bi se države selile, pa vendar je tako. Wrangel Je predstavljal s svojo vojsko in drugimi ruskimi carskimi ljudmi suvereno carlstično rusko državo v naši državi. Dasi smo mi in drugi to dostikrat tidili ln dokazovati, Je naša vlada vendar temu ugovarjala in vse demantirala. Sele sedaj, ko so prišli glasovi tudi od zunaj, da nameravajo ti ruski caristi Imenovati svojega novega carja. Je tudi naši beograjski porodici zaprlo-sapo. Ko pa se je v zadnjem času izkazalo, da naše prijateljstvo do Francije ne bo postalo tako vroče, kakor je napovedoval termometer, Je tudi ruska carlstična država 'zp.t videla, do pri nas za take ljudi ni prostora. Zato je Wran-gel sklenil, da odpotuje s svojo državo in armado na Francosko. Tam bodo caristi Izi delovali vislice za vse socijaliste v Jugoslaviji, saj tako so nam obljubili, da nas hočejo pobesiti. Nas to ne plaši! Radovedni srr.o, kdo bo plačal Vranskovc račune in na kak način in na čegave stroške se bo izvršila ta selitev? Ta špas Je stal našo državo ogromne milijone vsako leto, tam tiče deloma tudi naši davki. Zato bi bilo do. bro, ako bi se ob Wranglovem slovesu za to zanimali malo naši poslanci. Občni zbor Kmetijske družbe odgnden. — 2e od leta 192i se Iz političnih razlogov sabotira redno poslovanje te institucije. O krivdi govoriti bi bilo odveč, ker krivi so vsi. Toliko razumevanja bi moralo biti, da bi se vsaj na teh poljih delovalo nekoliko strpno, harmonično. _ Občni zbor je bil razpisan za 30. jan. t L - Na pritisk od gotove strani pa se je začela zanimati za te homatije vlada ter je na ministrski seji 28. januarja o tem razpravljala In sklenila, da Se občni zbor za enkrat ne sme vtšUI. Zopet španska! — Na Angleškem Je epidemično pričela razsajati španska (gripa) kakor prid par leti. po vo;u. V nekaterih okrožjih je epidemija tako huda, da leži sploh vse, cele družine — cele nasdbine. Ta bolezen ima izredno lastnost, da se pojavi kar nenadoma. Smrtnih slučajev je veliko. Klavnica v Pragi bo popolnoma preurejena, tako da bo odgovarjala zares vsem najmodernejšim higienskim velikomestnim , n ! 1., £. 3. februarja j /srena življenja S drama v 8 dejanjih iz Življenja S S borcev z biki v Španiji. | zahtevam. Pri nas za vse to ni časa. čemu tudi? Vsak mesar si postavi stojnico ali celo leseno barako, kjer se podnevi prodaja meso, ponoči pa tam ložirajo podgane. Samo ob času volitev bodo zastopniki »Zveze delovnega ljudstva« zopet gradili klavnico, hladilnico, elektrarno, stanovanjske hiše itd. — po svojih shodih. Mezdno gibanje v Avstriji. — Industrijsko delavstvo je sklenilo, da zahteva za januar povišanje plač. Industrijalcem so Izročili svojo tozadevno noto, ki pa je izzvala odklonilen odgovor z utemeljitviio. da so se plače šele pred kratkim zvišale iu da v cenah od takrat v celoti ni diiercnce. Delavstvo se s tem odgovorom ni strinjalo ter bo v zadevi nadalje potrebno ukrenilo. — Zdi pa se, da za sedaj ni pričakovati re*-nlh zapletljajev. Dunajski krematorij. — Na Dunaju so zgradili krematorij, ki je že davno pričel s svojim delom — sežiganjem mrličev. Vlada Je to obratovanje že drugič prepovedala, a nižjeavstTijski deželni glavar se na to ni oziral ter dovolil nanovo dunajski občini poslovanje. Sedaj teče tožba, ki jo je naprtila vlada proti dež. glavarju in ki utegne biti zelo zanimiva. Jedro vsega Je: Vlada »e postavlja na stališče, da je dež. glavar kršil ustavo, dež. glavar pa zastopa svoje nazore tako, da tega ravno ni storil, ampak Je samo IzvtšII svojo dožnost po zakonu, ki ga je hotela kršiti vlada s prepovedjo krematorija, ker zakon nikjer ne govori, da bi bilo sežiganje mrličev v krematorijih prepovedano, ampak ravno nasprotno. Ivau Vuk; »Pravljice Iztoka«. Konzorcij proletarske knjižnice je izdal enajst mičnih povestic-pravljic, nanizanih v knjigi, k! obsega 128 strani. Pravljice so pisane zani-mivo in se zrcali v njih globoka misel. Vsaka pravljica ima svoje jedro. Čim večkrat jo kdo čita tem več novih misli mu vzbuja, tem čistejše se lušči jedro. Ker vsebuje ta knjižica celo kopo socljalnih resnic in ker omogoča nizka cena, da Jo kupi vsak prijatelj lepih knjig (broširana stane 10 Din, vezana 20 Din, po pošti 1 Din 40 para več), jo priporočamo. Naroča se v tiskarni »Merkur«, Ljubljana, Simon Gregorčičeva ulica štev. 13, pa tudi v vseh knjigarnah. — Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina et Ko, z znamko Pe-ko, ker so Isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo t, Ljubljani, Breg 20 In Aleksandrova cesta I, Priporočamo domačo tvrdko »FORTUNA«, trg. dr. Bizjak & Comp Ljubljana, Krekov trg 7 (poleg Mestnega doma), ki Ima vedno veliko izbiro kuhinjske emajlirane posode prve vrste po izvanredno nizkih cenah. Blaso je res prvovrstno, zatorej toplo priporočamo da podpirate to novo podjetje. Giej današnl! Jnserat. (10) Gospodarstvo Koliko je vreden dinar > Preišnjr Ta teden teden dinarjev 100 švic. frankov stane 1603-— 1517-5 j 4„ 5., 6. februarja j življenje | polno razočaranja t v glavni ulogi I LOTT£ NEUMANN. iHHIIMiNHHIHMlHMHMl 10«) franc, frankov *• 897-25 408-5 100 laških Ur n 378-25 381-5 100 Seških kron M 250-15 264-5 lmiliiardanem. mark ## 100 poljskih mark M 0*003 0*003 100 avstrijskih kron n 0123 0*12475 100 ogrskih kron •» 0-24 031 100 bolg. levov M 61-63 62-98 10C dolarjev N 8662-5 1 3750"— 100 angl. funtov n 36978*— 87075*— Curlška borza. 30i januarja 24. januarja švicarskih frankov 100 dinarjev je stalo 6-60 6 60 100 frane. frankov M 26-35 26 50 100 laških lir M 8517 25 20 100 čeških kron •• 16-75 1680 1 milijarda nem. mark „ —— — 100 poljskih „ tl 0-00023 0 00023 100 avstrijskih kron M 0-008125 0-008125 100 ogrskih „ n 00205 00205 100 bolg. levov M 410 4*15 100 dolariev i« 579-68 57950 100 angl. funtov H 2455 — 2451 — Starišem in valenceml »Obrtni Vestnik« Je prinesel v svoji drugi letošnji številki članekt ki ga ponatisnemo v celoti. To pa zato, ker so nam tudi znani slučaji, kako so bili že pogoste razočarani starši (pa tudi valenci) ravno radi tega, ker Jim ni bilo znano, kam naj dajo dečka v pouk, kje je za njegovo Izobrazbo bolje ali najbolje in pa |car Je tudi zelo važno, kje bo fant po prestani učni dobi mogel dobiti tudi usposobljenostno izpričevalo. »Učenje in pomočniška služba. Kdor se hoče Izučiti kakega rokodelstva, gre običajno k mojstru dotlčne rokodelske panoge. V zadnjem času, ko so se pomnožile pri nas tovarne, pa so pogosti tudi primeri, da se gre kdo učit rokodelstva tudi v tovarno.- Se pogosteje pa gredo delat v tovarne pomočniki. Kdaj se to vei-banje, to delo računa v učno dobo, odnosno kakor delo pri kakem rokodelskem mojstru v predpisano pomočniško službo? Na to vprašanje nam dž odgovor § 14* odstavek 2., točka 1. in 2., in § 37. obrtnega reda. Pri tem ne velja eno in isto za učno kakor velja za pomočniško delo, UConJe y, Stran 4. 1-------------- Učenje v tovarni se priznava kot veljavno učno razmerje le tedaj, če bi obrat tovarniškega podjetja v malem odgovarjal dotičnemu rokodelskemu obrtu. Ce n. pr. vstopi kdo kot vajenec (ne kot delavec!) v tovarno, kjer se strojijo kože, se more izučiti tako, kakor bi se izučil pri strojarskem moistru. Kajti ta tovarna za usnje bi v malem obsegu odgovarjala rokodelskemu obratu strojarja. Ako ima tovarniško podjetje, n. pr. tovarna za vozove, ki odgovarja kolarske-mu rokodelstvu, tudi druge pomožne delavnice, kakor sedlarsko ln ličarsko, se more v njej izučiti vajenec le glavne panoge, t. j. kolarstva, ne pa tudi sedlarstva ali ličarstva. V praksi se to sicer tolerira, a strogo vzeto, ne odgovarja določbi § 14., točka 1., obrtnega reda. Jasno je, da se učenec dejansko v laki tovarni ne bo Izučil vsestransko sedlarstva, pa tudi ne ličarstva, ker vidi in opiavlja taka dela te VTSte, ki se nanašajo le na kolarske izdelke. To potrjuje tudi prvi odstavek § 37. obrtnega reda. Nekoliko drugače je pri delu kot pomočnik. »Kot tako se šteje delo v tovarni, ki odgovarja dotičnemu rokodelskemu obrtu (kakor gori glede učenja), ali delo v kaki tovarniški delavnici, ki odgovarja dotičnemu rokodelskemu obrlu, n. pr. v sedlarski ali ličarski delavnici za vozove, ki služi za dovršitev glavnega, t. J. kolarskega izdelka (§ 14., točka 2., obrtnega reda). S tem drugim primerom se ujema določba § 37. obrtnega reda, ki pravi, da more združiti vsak obrtnik vsa dela, ki so potrebna za popolno dovršitev njegovih izdelkov in da more Imeti v ta namen tudi pomožne delavce (pomočnike, ne pa tudi vajence) drugih obrtov. To velja I za rokodelce 1 za tvorničarje. Tudi se šteje v pomočniško dobo (ne tudi v vajeniško!) delo v delavnici, ki Ima namen, služiti vzdrževanju obrata, n. pr. ključavničarska delavnica 2a popravljanje In oskrbovanje strojev kake tovarne, ki pa sicer izdeluje lesene Izdelke. Ce je kdo v tovarni le navaden delavec in ne kot vajenec ali pomočnik, se mu taka služba ne šteje v dokaz usposobljenosti. Končno naj še omenimo, da se delo v rudniških rokodelskih delavnicah tudi ne šteje niti v učno niti v pomočniško dobo.« K t*gini bi dodali še sledeče: Dobro je, ako se obrnejo starši predno oddado dečka v pouk, na »Zvezo obrlnih zadrug« ali pa direktno na obrtno zadrugo dotične stroke, ki se je naj bi fant učil. Tam bodo izvedeli, jeli dotlčnl mojster ali tovarna upravičena po potekli učni dobi izstaviti usposobljenostno Izpričevalo ali ne. Tako bodo izključeni slučaji, ki so se žal dogodili, da Je fant šele po prestani učni dobi Izvedel, da mu njegov gospodar ne more dati učnega izpričevala, oziroma, da Je neveljavno. Tajinstveni morilec deklet. (Pravica ponatisa pridržana.) (Nadaljevanje.) »Gola resnica, na to prisežem. Sicer pa mi za to ni treba ničesar dati, saj ste me že itak bogato nagradili.« »No, kaj mi imate še povedati?« »Tiče se gospoda Morrisa In sicer njegovega vedenja, kadar je doma. Vedno je zaklenjen v svoji sobi in nihče ne sme stopiti vanjo.* »To ni nič važnega,« odvrne Davis. »Še nisem končal, vaše blagorodje. Samoposebi se razume, da je bilo treba sobo pospravljati. In ta posel sem imel jaz. Človek je radoveden ln tako sem tudi jaz dal pogosto duška svoji radovednosti. Posebno pozornost mi |e vedno vzbujala njegova starinska pisalna miza, ki Je bila vedno zaklenjena. Ko sem nekoč to mizo brisal, sem opazf!, da je majhen predal odprt. V svoji radovednosti ga popolnoma poteg- nem ven, v njem pa vidim lično šatuljo, ki je bila polna slik lepih, mladih dam. Tedaj pa zaslišim korake. Naglo potisnem predal v mizo. Ko se pa hočem prepričati, če sem predal dobro zaprl, da ne bi bilo mogoče opaziti, da sem brska! po njem, se grozno začudim. O predalu sploh ni bilo sledu. Vsekakor je to morala biti neke vrste skrivna miznica.« Kaj bi bil Davis dal sedaj za to, da bi mogel pogledati v tisto šatuljo s slikami? Ce bi se našla notri slika Jane Beatmoor, potem dobi njegova sumnja Jasno obliko. »Res, škoda je, da ste odpuščeni Iz službe. Tisto šatuljo bi bil zelo rad videl — Iz gotovih vzrokov.« Služabnik klavrno zmaje z ramami. »Nazaj ne morem več. Hišni oskrbnik me je enostavno vrgel skozi vrata. Je pa tudi še veliko vprašanje, če bi mogel skrivni predal odpreti.« Davis stisne služabniku še en zlat In se potem poslovi od njega Pripomni pa še, da ga bo pač kmalu zopet potreboval za gotova pojasnila. Počasnih korakov se vrne na osrednjo policllsko postajo. Uganka je ostala nerešena, nasprotno, pridružilo se |l Je 5e nebroj novih vprašanj. Vsekakor Je najvažnejše, kar je dognal, poročilo o skrivni miznici s slikami, kar potrjuje navedbo barona, da je Imel mladi Morris mnogo znanja z mladimi damami. Ali Je bila med temi tudi Jana Beatmoor? — Detektiv tega ne more z gotovostjo trditi. Edino sredstvo, da se to do-žene. Je po njegovem mlšljeniu hišna preiskava, te pa za enkrat na podlagi dosedanjega gradiva napram osumljencu še ni mogoče Izvesti. Cllfford v zaboju. »Torej, lepa gospodična, sedaj je menda vse v redu. Kaj ne, da greste sedaj vendarle z menoj? Zagotavljam vam, da se boste današnji. večer izborno zabavali.« Tako prigovarja stari lopov Cllfford mhdi deklici lične zunanjosti, ki stopa neodločno poleg njega. Po obleki sklepati pripada deklica ubožnemu stanu. — Kljub dosedanjim zanj precej neprijetnim kaznim, ki so ga doletele pri lovu za deklicami, se stari lopov ni mogel ubraniti vabljivih ponudb barona Hardyja. Z vso mogočo opreznostjo je šel zopet na lov za neizkušenimi žrtvami. In tako ga sedaj naletimo ravno v trenutku, ko je žrtev že zopet nasedla njegovim mamljivim vabam. Ravnokar hoče ubogo deklico odvesti v Bukov drevored in s svojini plenom presenetiti barona. Razume sc, da Ciifforda, ki je s svojo žrtvijo ravnokar stopil iz hiše, ne navdajajo ravno najprijetnejši občutki, ker sti mu še prav dobro v spominu zanj več ali mani nevarni dogodki, ki jih Je pri takih poslih v zadnjem času doživel s strani zagonetnih zasledovalcev. Zato mu je prva misel, da si najame IzvoSčka. Seveda si pa v ozki ulici, kjer stanuje mlada deklica, ni mogoče najeti voznika. Da bi bil s svojo žrtvijo čirnpreje na varnem, zavije v večjo ulico, ki je pa že tudi precej prazna. Na razsvetljeni cesti vidi samo dva moža, ki se mu približujeta s hitrimi koraki. Narnah mu zastane noga — lasje se mu zježe, kajti tujca sta čisto podobna njegovima zasledovalcema. 2e hoče Cllfford pustiti svojo žrtev na mestu ln se kriče na pomoč rešiti z naglim begom. Tedaj pa nenadoma priropoče v počasnem teku po ulici voz, po zunanjosti sklepati — fijakarska kočija. — .» »He, voznik!« zakliče Clifford In se globoko oddahne, videč, da je kočija prazna. »Hitro, hitro, peljite naju v Bukov drevoredi Bogato napitnino dobite, če boste hitro vozili!« »2e dobro, vaše blagorodje,« odvrne voznik. S strahom se ozira Clifford po svojih zasledovalcih; prav odleže mu, ko vidi, da sta zadržala korak. — Hitro potisne deklico v voz, se vsede poleg nje, in voz se prične premikati, kolikor le more teči konj. — Nepridiprav si briše znoj, ki ga je oblil vsled strahu. »Izborna pomoč v največji sili,« si misli zadovoljno. »Danes me potepuhi ne dobe v roke; da so ravno Isti, na to bi prisegel.« Pomirjevalno prigovarja sedaj deklici* ki zopet postaja plašna. Ker ji pa obljublja zlate gradove, sc mu skoro posreči pomiriti tresočo se deklico. »Gospod baron Je zelo ljubezniv, prijazen gospod, tudi vi boste darežljivega gospoda prav kmalu vzljubili, še prav hvaležni ml boste za moje posredovanje.« »Oh, jaz vendarle ne vem, če ni moj kerak napačen, o bog,« stoka deklica. Toda Cliiford porablja sedaj vso svojo zgovornost, saj ni prvič, da privede sprl-denemu baronu neoskrunjeno devico. Naenkrat pa Cliiford začudeno pogleda okrog sebe, ker je voz nenadoma zavil v temno vežo, takoj nato pa obstal. Čudni občutki navdajajo lopova. Postaja1 mu vroče, obenem ga pa obliva mrzel pot 2e hoče klicati na pomoč ter skočiti iz voza, ko se odpro vrata — močne roke ga zagrabijo in potegnejo iz voza. Se predno more opraviti g as iz sebe, so mu usta zamašena. Kot bi mignil in že odvedejo -neznanci malopridneža. Deklica, videč, kai se Je pripetilo na glas zajoče, ker je v strahu, da tudi njo čaka negotova usoda. Tedaj pa že pristopi h kočiji nepoznan mož, ki tarnajočo prijazno nagovori: Odgovorni urednik Anton Brandner. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani Tsdaia IronsorcH »Nove Pravde« CENE ZA OGLASE: 1. Za enostolpne oglase do 10 cm višine: po 50 para vsak milimeter. 2. Za enostolpne oglase do 20 cm višine: po 75 para vsak milimeter. 3. Za enostolpne oglase preko 20 cm višine: po 1 Din vsak milimeter. Ce je oglas dvostolpen, se računa dvakrat toliko; če je tristolpen,• trikrat toliko itd. Poslana in druga naznanila med besedilom, se računajo po 1.50 Din za vsak milimeter enostolpne višine. Naš oglasni del ima 8 stolpcev. Stefan Ferant urar državnih železnic bije, Deta trg St. 3 priporoča svojo urarsko m zlatarsko obrt. — Cene solidne. telie, Kralja Petra cesta l\. 14. Iz dolov alnica instrumentov. — Velika zaloga vseh glasbil, zlasti tamburic najboljše kakovosti, strune in vse v glasbo spadajoie potrebščine. Cene nizke! Postrežba tofna 1 Tone Malgaj Pleskar za stavbe in pohištvo, lakiranje voznih koles v ognju. Sobni slikar. Spe-cijelni oddelek za črkosli-karstvo na steklo, pločevino, zid, les itd. Delavnice - Kolodvorska ul. 6, Celovška cesta 121. Naročila se sprejemajo v Kolodvorski ulici štev. 6. H ALK r. m up .11 Posrcbrltll Pozlatiti 1 Zaloga zlatnine in srebrnine, China srebra, ur itd. — Lastna poprav-ijalnica. — Velikanska zaloga poročn;h prstanov! — Poročne prstane po meri tekom štirih ur. kupuje se staro zlato In srebro. m|io Vse pisalne, risalne In Šolske potrebščine dobite najceneje v papirni trgovini Miroslav Bivic, Ljubljane Sv. Petra cesta štev. Z9. • Lastna knjigoveznica - Velika zaloga šolskih zvezkov, map in blokov. i jAVTO~VOŽi‘; « .«• HHHM ••••—• e «»»■» ——| BREZ iBENCINilL •• V } *a» —— wnaw | JUGO-HAG; LJUBLJANA? ] BOHORIČEVA 24 | •TELEFON 560 j HM«N« n ■F Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trs št. 8.. res. zadr. z o. z. sprejema vloge na knjižice in plača čistih m* 7% obresti brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Za večje in stalne vloge kakor tudi za vloge V tekočem rač. obresto-vanje po dogovoru. Podeljuje kratkočasne trgovske Id personalne kredite najknlantoeie. Z :e IVANA ZORKO, LjBbliana Sv. Jakoba nabrežje 33 kupuje in prodaja vsakovrstno starino. ••••••M Mttlttt 0»M*««a KMtMII NMNM •••MIMttMMtMat* 1! Priporoča sc tvrdka JOSIP PETELINC, Ljubljana Sv. Petra nasip št. 7. Najboljše šivalne stroje GRITZNER in ADLER za rodbinsko in obrtno rabo v vseh opremah, istotam Igle za vse sisteme strojev in koles ter posamezni deli Galanterijsko blago, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in brivce, vezenine, kravate, čipke, palice planinske in sprehajalne, jedilno orodje. Popravila vseh vrst šivalnih in pisalnih strojev se sprejemajo Večletna garancija šivalnih strojev. Pouk v vezenju in krpanju perila na strojih brezplačen! Najcenejše nove in rabljene pisalne stroje v špecijalni mehanični delavnici za popravo pisalnih, računskih, razmnoževalnih in kopirnih strojev. Ludovik Baraga, Ljubljana Selenburgova ulica 6/1. Barvne trakove, karbon-papir-Indigo ter vse druge potrebS$lne, pisarniška oprema vedno v zalogi. 17|I. Dobro blaso se samo hvali le prepričati m Je treba zatorej ne zamudite prilike ogledati sl veliko izbiro emajlirane kuhinjske posode pri „FORTUNfl“ trg. dr. Biziak & Como L3UBL3ANA. Krekov trg 7 (poleg Mestnega doma). En gim Gene mnhurenfcne En detail. na enoti v Ljubljani, slavnemu občinstvu vljudno naznanja, da je v hiši Uršulln-skesa samostana, KONGRESNI Tiž