V glavnem pripada grobišče stopnji Ha B z začetki v Ha A in koncem v Ha C. Avtor ga kronološko razdeli na pet stopenj, ki se opirajo v glavnem na tipološke oblike keramike, ki so v okviru osrednjih treh stopenj Ha B najteže ločljive. Absolutne kronologije avtor niti ne omenja. Katalog 258 grobov in najdb je izdelan v enako jedrnatem slogu: kratek opis grobov in najdb po načelu, da opis in slika skupno označujeta predmet. Med tabelami sta dve fotografiji tipov keramike, ostalih 29 pa podaja po gro­ bovih razvrščene risane keramične in kovinske predmete. Poleg nekaterih kovinskih izdelkov (igel itd.) kaže le način okrasitve keramike podobnosti s Ha B kulturo Slovenije, medtem ko pripadajo tipi keramike docela drugačnemu kulturnemu območju južne Nemčije. Kratek stvarni register h katalogu za­ ključuje ta zvezek. Stanko p ahič Armin Stroh: Katalog Günzburg; Materialhefte zur bayeri­ schen Vorgeschichte, Heft 2, Kallmünz 1952; 58 strani, v prilogi 28 tabel in 2 arheološki karti. Drugi zvezek navedene zbirke ima v primeri s prvim nekoliko drugačno zasnovo in tudi docela drugačno zgodovino. Potem ko se od Riimsko-Germanske komisije pred vojno zasnovana zbirka »Katalogov južne in zahodne Nemčije« ni razmahnila, je bilo že katalogizirano prazgodovinsko! gradivo iz domačijskega muzeja v Günzburgu (enakovrednega n. pr. celjskemu) po iniciativi Bavarskega deželnega urada za spomeniško varstvo dokončno obdelano in uvrščeno v obrav­ navano zbirko. Vendar tu ne gre več samo za kataloško izdajo gradiva iz muzeja v Günzburgu in tamošnjih najdb v drugih muzejih, temveč je katalogu priključen tudi seznam arheoloških najdišč okraja Günzburg z dvema arheološkima kar­ tama v merilu 1:100.000, od katerih zajema prva prazgodovinska najdišča do vključno starejše železne dobe, druga pa ostala od latena do srednjega veka. Ker pa obsega drugi del podatke izključno iz literarnih virov in obravnavano področje še ni bilo sistematično pregledano, ne moremo govoriti o topografskem zvezku, temveč prej o gradivu za topografijo, ki je priključeno katalogu mu­ zejskih najdb. Kataloške sezname pričenja uvodno poglavje o zgodovini arheološkega raz­ iskovanja v Günzburgu, kjer je antični del (kraj je spričo rimske mestne na­ selbine Guntia z antičnimi najdbami bogat) v seznamu gradiva namenoma izvzet in bo obravnavan posebej. Dolgoletno delo domačih ljubiteljev starin in lokalnih raziskovalcev so pred koncem vojne v veliki meri uničile bombe in le s pravo­ časno evakuacijo je bilo oteto vsaj celotno prazgodovinsko gradivo, predstavljeno v katalogu. Seznam najdb ima na čelu geološko-geografski oris kraja in je razdeljen na kronološke enote: neolit, bronasta doba, žarna grobišča, hallstattska in latenska doba, v okviru katerih so najdišča z opisi predmetov razvrščena po občinah v abecednem redu. Večji del najdišč ima tudi podatke iz katastra, po katerem so razvrščena najdišča v drugem seznamu Ob jedrnatem opisu najdb so podani orisi najdišč in načini odkritja, inv. številke in večinoma tudi dana lite­ ratura. Priključene so tudi časovno neopredeljive najdbe in v Günzburgu hra­ njeni predmeti iz tujih krajev. Seznam »pred- in ranozgodovinskih terenskih spomenikov in najdišč« je urejen po katastrskih listih, ki so označeni na robovih priloženih arheoloških kart. Ta seznam je kronološko obsežnejši in zajema tudi na terenu še vidna srednjeveška gradišča. V okviru katastrskih listov so najdišča razvrščena po abe­ cedno urejenih občinah, znotraj njih pa po kronološkem redu, pri čemer je doba pri navedbi kraja označena s kratico na robu. Prirediteljem se je zdel ta način razporeditve najprimernejši, ker v očitni sovisnosti povezuje karti in seznam, vendar je nepraktičen v toliko, ker zahteva temeljito poznavanje karte in ne­ poučenim otežkoča iskanje po imenu znanega najdišča v seznamu in na karti hkrati. Merilo 1:100.000 obeh priloženih kart je bilo izbrano silom prilik. Avtor se zaveda otežkočene preglednosti, čeprav zajema obravnavano področje okraja Günzburg le manjši del pri nas običajnega obsega listov kart tega merila, in je zato delil karto na dvoje kronoloških enot. Ta delitev je zadovoljiva v toliko, ker so na prvem listu prazgodovinske kulture jasneje prikazane, na drugem pa pride antična civilizacija z do neke mere predhodno latensko kulturo prav tako izraziteje do veljave. Vprašanje bi moglo biti, ali ni povezanost med hallstattsko in latensko kulturo bolj organična kot historične zveze med latensko in rimsko kakor tudi, kam spadajo pravzaprav za sedaj še časovno neopredeljiva najdišča. Ta pomislek le opozarja na zapletenost teh problemov pri arheoloških kartah, ki jih obravnavani katalog nima namena razvozljati. Tekstni del zak lju ču jejo stvarni in najdiščni register, k ak o r tudi! seznam tabel. Med temi je 7 fotografskih in 21 izvrstno risanih. Tako p o d aja katalog jasno podobo najdb in najdišča m uzeja o k raja Giinzburg, enega izmed mnogih, za katere je izdelava podobnih katalogov še želja bodočnosti. 'S tanko P h'č Bayerische Vorgeschichtsblätter, zvezki 17, 18—19/1, 18—19/2 in 20, München 1948—1954; 9 6 + 134 + 188 + 178 strani s skupno 96 tabelami!, števil­ nimi risbami in kartami med tekstom in nekaj načrti v prilogi. Kom isija za bavarsko deželno zgodovino je leta 1948 pričela z nad aljn jim izdajanjem predvojnega časopisa B ayerischer V orgeschichtsfreund, čigar 17. zvezek je izšel pod novim naslovom. O dtlej je ta časopis, ki izh aja v neobveznih nadaljevanjih, postal naglo obsežnejši in tehnično popolnejši te r ta k o pred ­ stav lja poglavitno glasilo živahnega arheološkega delovanja n a B avarskem . Problem atika tega raziskovanja je razvidna že iz rednih poročil P red- in rano- zgodovinskega o d d elk a B avarskega deželnega urada za spom eniško varstvo za obdobje 1939—1951, ob jav ljen ih v zvezku 17 in drugem delu zvezka 18—19. To je bila h k rati n ajtežav n ejša doba bavarske arheologije, k i jo je vojna oropala za vrsto sodelavcev, m ed njim i n ekaj prav odličnih in m nogo obetajočih arheo­ logov (F. Holste, K. H. W agner, H. Zeiss, F. B irkner). Pa tudi v terenskem raz­ iskovanju so se m orali bavarski arheologi m ed vojno in v prvih letih po n jej om ejevati večinom a le na zaščitna izkopavanja in n a redke pom em bnejše objekte. O bjavljeni prispevki bavarskih arheoloških avtorjev sodijo po veliki večini k poročilom novih n ajd b v m edvojnem in povojnem času in zajem ajo kronološko razvrščeni vsa obdobja od paleolita do zgodnjega srednjega veka. M edtem ko im ajo prispevki za paleolitsko in neolitsko dobo v glavnem regionalni značaj, razširja W. D ehn (Ranobronastodobna seliščna jam a pri G aim ersheim u, o kraj Ingolstadt zv. 18—19/1) obdelavo keram ičnega gradiva iz obravnavanega najdišča na p rim erjave ranobronastodobne keram ike tako im enovanega »straubinškega kroga«, ki so jo doslej le bežno obravnavali. V težnji, da bi določil položaj te keram ike iz konca ran e bronaste dobe v podonavskem prostoru, razisk u je avtor poleg p rim e rja v iz južnobavarskega ozem lja tudi zveze z oddaljenejšim i po­ krajinam i S rednje Evrope. H. M üller-K arpe (K n ekaterim zgodnjim bronastim nožem na B avarskem , zv. 20) p a pri raz p ra v lja n ju o časovni in geografski raz­ širjenosti dveh tipov bronastoaobnih nožev uporablja p rim erjav e iz naše bližnje soseščine, ko izvaja v bronasti dobi D močno razširjeni baierdorfski tip nožev z enim rezilom iz bodalastih dvorezilnih nožev v zahodnom adžarskem -vzliodno- alpskem prostoru. N ajpom em bnejše razprave teh številk ob rav n av ajo zgodnjo železno dobo. Tako p rik azu je H. Knöll (H allstattske n ajd b e iz gomil v Riem u p ri M ünchenu, zv. 17) bogate keram ične najdbe z raznoliko- ornam entiko, pridobljene iz večjih zaščitnih izkopavanj v predvojnih letih. Iz najdb, datiran ih v H a C, ugotavlja avtor v svojem , s številnim i opombami oprem ljenem članku številne p rim erjav e istodobnega gradiva, ki kažejo ob vplivih iz vseh strani n ajtesn ejšo povezanost te k u ltu rn e skupine z zahodnim i področji. W. K ram er (Nova opazovanja o načinih pokopa v sred n ji h allsta ttsk i dobi na Bavarskem , zv. 18—19/2) o b ja v lja obsežno gradivo, pridobljeno večinoma p ri zaščitnih izkopavanjih, o oblikah grobov v sred n jeh allstattsk ih gom ilah južne B avarske, ki jih ilu strira vrsta načrtov, tlorisov in skic. Ta regionalna podoba sicer po vsej Evropi močno razširjen ih gomil te dobe kaže bolj ali m anj oh ran jen e sledove lesenih celic brez k ak ršn ih koli kam nitnih oblog. Na vedno proti ju g u o b rn jen ih vozovih pokopani m rtveci so posebnost teh gomil. G. Kossack (K hallstattski dobi na Bavarskem, zv. 20) objavlja iz predavanj nastali zanimiv p o s k u s pregleda zgodnje železne dobe na Bavarskem, ilustriran