22 Didakta junij-julij 2016 RAZISKOVALNA NALOGA: SAMOOSKRBA ALI UVOŽENA HRANA / dijakinja Lara Prijatelj in mentorica Mojca Furlan, prof. / Gimnazija Vič V današnjem svetu se vsi sprašujemo o pomenu samooskrbe. Le kdo je pred desetletji govoril o samooskrbovanju ali sploh vedel kaj pomeni ta beseda? Danes na ta izziv naletimo na vsakem koraku. Stanje se je tako zelo poslabša- lo, da je čedalje več ljudi zaskrbljenih. Eden od osnovnih virov v življenju člo- veka je hrana. Nekoč si je človek sam pridelal zadostne količine hrane. Da- nes, ko število ljudi po svetu narašča, se pojavlja vse večja potreba po zadostni količini hrane. Pri nakupovanju živil v trgovinah moramo upoštevati tako trenutno zadostno količino hrane kot tudi njeno kakovost in poreklo (Pesto- tnik 2014). V raziskovalni nalogi sem z različni- mi metodami ugotavljala, ali ljudje spremljajo varnost živil, ki jih uvozi- mo s tujih trgov. Koliko potrošnikom pomeni samooskrba? Kje so možnosti, da posameznik lahko vpliva na zdravo prehrano? Z raziskovalno nalogo sem želela od- govoriti na nekatera vprašanja in iz- vedeti, ali se zavedamo pomembnosti teh. Cilji pri mojem raziskovanju so bili naslednji: - Ugotoviti, ali ljudje razločijo med lokalno in ekološko hrano. - Ugotoviti, ali bi bili ljudje pripra- vljeni plačati maksimalno 10 % več za slovensko pripravljeno hrano. - Ugotoviti, ali ljudem več pomeni kakovost ali videz hrane. - Ugotoviti, ali ljudje vedo, zakaj se uporabljajo pesticidi. Postavila sem naslednje hipoteze: H1: Večina ljudi ne razloči med lokal- no in ekološko pridelano hrano. H2: Večina ljudi bi bila pripravljena plačati maksimalno 10 % več za sloven- sko pripravljeno hrano, vendar tega niso finančno sposobni. H3: Večini ljudi je kakovost hrane po- membnejša od videza. H4: Večina ljudi ne ve, zakaj se upo- rabljajo pesticidi. Vse hipoteze sem potrdila s pomočjo spletne ankete, ki sem jo izvajala med učenci osmih razredov OŠ Trnovo in učitelji. Metode dela, ki sem jih uporabljala v nalogi, so bile različne. Pomagala sem si z literaturo, ki sem jo našla na spletu in v knjigah, ogledala sem si dokumentarne filme, opravila in- tervju na ekološki kmetiji, dobila sem informacije s Kmetijske zbornice in analizirala uradne dokumente s po- dročja prehranske in kmetijske politi- ke Republike Slovenije. Opravila sem tudi intervju s Tejo Spasojević, živilsko tehnologinjo, in izvedla sem anketo. Kaj pravzaprav je samooskrba? Na svetu ni držav s popolno samooskr- bo. Zato je pri samooskrbovanju zelo pomemben tržni sistem, ki temelji na vse bolj odprtem trgovanju med državami. To posledično pripelje do medsebojne odvisnosti držav. Potro- šniki lahko dobijo katerokoli živilo v kateremkoli letnem času. Potrošniki prav tako stremijo k nakupu poceni in hkrati kakovostne hrane. Samooskrba je torej večdimenzionalen koncept, pri katerem se vsi dejavniki navezujejo eden na drugega, ter so med seboj odvisni (Pestotnik 2014). Kljub temu, da hrane na svetu primanj- kuje, v smeteh vsak dan konča velika količina hrana. V Sloveniji znaša masa zavržene hrane v enem letu okoli 96 kilogramov na prebivalca. Potrošniki se ne zavedajo, da je odpadek tudi strošek. Po ocenah Svetovne organiza- cije za hrano in kmetijstvo je na svetu zaradi pomanjkanja hrane lačnih že 803 milijonov ljudi (vir 1). Vir 2 K dodatnemu primanjkovanju hrane pa pripomorejo naravne ujme. V za- dnjih petih letih je bilo tudi v naši dr- žavi več naravnih ujm, ki so posledica onesnaževanja okolja. V letih 2012 in 2013 so bile v Sloveniji obsežne popla- ve. Območja je poplavilo tudi zaradi slabega vzdrževanja vodotokov. V Slo- veniji je bilo 60 poplavno ogroženih območij (Kajfež Bogataj 2014). Možnosti za naravne ujme še poveču- jejo veliki onesnaževalci okolja – velike farme, ki skrbijo za rejo živali. Danes, pri modernem industrijskem načinu reje, se živali ne pasejo več na travni- ku, ampak so strpane v majhne bokse. Toliko živali na kupu ni mogoče nahra- niti s krmo iz enega samega travnika. Za to so potrebni veliki nasadi, na ka- terih porabijo velike količine umetnih gnojil in krmil, kar ima za naravo hude posledice. Druga posledica farmske prireje je onesnaževanje zemlje z žival- skimi izločki. Teh na farmah nastane toliko, da ne vedo kam z njimi, zato jih velikokrat spustijo kar v reke. Ena sama farma onesnažuje vode bolj kot mesto s sto tisoč prebivalci. Takšne far- me imajo še tretjo značilnost – veliko zapravljanje energije. Uporabljajo jo za izdelovanje umetnih gnojil, pesti- cidov, za mehanizacijo, transport, za hladilne naprave in drugo (Widerhofer in Geyrhalter 2005). Evropska unija ima enega najvišjih standardov za varnost živil na svetu. Zakonodaja Unije zagotavlja varnost Didakta junij-julij 2016 23 hrane za vse potrošnike. Za to skrbi RASFF – sistem hitrega obveščanja za živila in krmo, ki je bil ustvarjen leta 1979 (vir 3). Za varno prehrano skrbi tudi HACCP, ki analizira tveganja in nadzoruje kri- tične kontrolne točke (vir 4). V Sloveniji pri oblikovanju zakonov in predpisov, ki segajo na področje varstva potrošnikov, sodeluje Zveza potrošnikov Slovenije. Je organizaci- ja, ki deluje na področju varnosti in pregleda živil (vir 5). Kljub temu, da v Evropi skrbijo za varnost živil, še vedno ni razrešeno vprašanje dodatkov v hrani, ki imajo lahko za zdravje ljudi hude posledice. Dodatki se uporabljajo že stoletja. Spr- va so bili povsem naravnega izvora. Med najpomembnejše dodatke, ki jih uporabljamo v današnjem času, sodijo: aditivi, arome, barvila, konzervansi, antioksidanti in regulatorji kislosti, zgoščevalci, stabilizatorji, antibiotiki, ojačevalci okusa in pesticidi. Vir 6 Večina izmed nas še vedno misli, da je kmetovanje nekakšna »naravna« meto- da pridobivanja hrane. Resnica je žal drugačna. Sodobno kmetijstvo daje prednost ekonomiji pred ekologijo. Nekdanje kmetije, na katerih smo bili navajeni domačih živali, žita, sadja in hlevskega gnoja, vedno hitreje izginja- jo. Kot nadomestilo se pojavljajo indu- strijski obrati za proizvodnjo hrane, v katerih so zaposleni delavci. Posledice takega delo so ropanje in onesnaženo okolje, visoke cene in slaba kvaliteta živil. Uporaba umetnih gnojil nenehno raste. Prevelika uporaba gnojil škoduje prsti, rastlinam, površinskim in pod- talnim vodam ter zmanjšuje kvaliteto pridelka. Vse kemikalije imenujemo pod skupnim imenom biocidi, kar po- meni uničevalci življenja (Požarnik 1988, 31–34, 149). Samooskrba države ali posameznika je sposobnost oskrbovanja z dobrinami. Država z dobro samooskrbo ni odvisna od drugih držav in vse svoje pridelke pridela sama. Najbolj znana oblika samooskrbe je samooskrba s hrano. Danes o samooskrbi govorimo prav vsi, politiki, trgovci, raziskovalci, ne- vladne organizacije in civilne pobude. Slovenija spada v skupino držav, ki s svojo samooskrbo ne more zadovoljiti vseh potreb prebivalcev. Na nekate- rih področjih je samooskrba nizka, medtem ko se na drugih področjih povzpne med višje številke (Jerič in Čučkin 2013). V Sloveniji lokalne kmetije pridelu- jejo hrano. Slednjo prodajajo tako doma kot na tržnici. Ne smemo pa pozabiti, da s to hrano preskrbujejo tudi šole. Primer takšne oskrbe je kmetija Osredkar v Dolenji vasi pri Polhovem Gradcu. Po šolah razvaža jagode. Nji- hova glavna odjemalka je Osnovna šola Osmih talcev Logatec. Jagode so pridelane integralno, kar pomeni, da škropljenje praktično ni dovoljeno (Ko- derman in drugi 2014). Kmetje imajo pri oskrbovanju težko nalogo, saj je nemogoče tekmovati z veliko industrijsko proizvodnjo. Z manj pestro in količinsko manjšo ponudbo skoraj ne morejo priti na trg. Stro- kovnjaki opozarjajo na pomembnost samooskrbe. Kljub temu, da v javno poročilo zaradi evropske zakonodaje ne smemo napisati, da imajo prednost lokalni proizvajalci, pa obstajajo krite- riji, ki lokalnim kmetom pomagajo do boljših pogojev. Primer: Hrana mora biti na krožniku v 24 urah (Koderman in drugi 2014). Vir: http://www.deloindom.si/sites/delo- indom.si/files/styles/article_page_title_ image/public/vukelic_6.jpg?itok=fNlIrCFg ZAKLJUČEK Za zaključek bi vam rada predstavila ugotovitve dela, ki sem jih pridobila na osnovi intervjujev, anketnega vpra- šalnika in literature. Ugotovila sem, da hrane na svetu ni tako malo, kot Slika 1: Pšenično polje Vir: http://www.nazeleno.cz/Files/FckGallery/Nov%C3%BD%20WinRAR%20 ZIP%20archiv.zip/p%C5%A1enice-pole.jpg 24 Didakta junij-julij 2016 trdijo nekateri, vendar je ljudem, iz finančnega vidika, nedostopna ali pa jim zaradi načina pridelave ni povšeči. Na eni strani hrane primanjkuje, na drugi pa prevelike količine romajo v koš. Velik izziv predstavljajo podnebne spremembe in hitro naraščanje pre- bivalstva. Presenečena sem bila tudi nad vsemi zvijačami, ki jih velike tr- govine uporabljajo za boljšo prodajo. Ugotovila sem, da je večina ljudi nad samooskrbo navdušenih, da vedo za nevarne posledice pesticidov. Menim, da je svet v zadnjih letih napredoval. Izboljšala se je tehnologija, ki jo lah- ko s pridom uporabljamo tudi v kme- tijstvu, kar pa nima vedno le dobrih posledic. Ugotovila sem tudi, da živali na farmah nimajo dostojnih pogojev in da je to problem, ki mu bo treba v prihodnje nameniti več časa. Pripo- ročam tudi manjšo uporabo mesa, saj bi s tem pomagali tako živalim kot ljudem, za katere bi ostalo več ra- stlinskega pridelka. Posvetila sem se samooskrbi v Sloveniji in ugotovila, da tako imenovane »kratke verige« večina ljudi podpira. V Sloveniji še delujejo ekološke kmetije, ki se trudijo zdravo pridelati hrano in jo nato prodati na trgu. V prihodnosti bomo potrebovali veliko novih, boljših idej kako izboljšati samooskrbo. Prepričana sem, da bi se ob učenju v šolah in vrtcih, ob branju literature, povezane s to temo, ob po- govarjanju z izkušenimi sogovorniki še več ljudi odločilo za zdravo življenje s samooskrbo. Literatura Pestotnik Jure (2014) Diplomsko delo. Prehranska samooskrba Republike Slovenije v okviru Evropske unije. Dostopno na http://dk.fdv.uni-lj.si/ diplomska_dela_1/pdfs/mb11_pe- stotnik-jure.pdf, 28. 12. 2014. 24 ur.com (2013) Hrana sodi na krožnik in ne v smeti. Dostopno na http:// www.24ur.com/novice/slovenija/ hrana-sodi-na-kroznik-ne-v-smeti-le- tno-zavrzemo-za-250-evrov-hrane. html, 14. 3. 2015. Prvi interaktivni multimedijski portal (2014) Intervju s klimatologinjo Lučko Kajfež Bogataj. Dostopno na http://ava.rtvslo.si/ predvajaj/intervju-s-klimatolo- ginjo-lucko-kajfez%20bogataj/ ava2.174260309/, 16. 1. 2015. Widerhofer Wolfgang (režiser), Geyr- halter Nikolaus (producent) (2005) [dokumentarni film]. Unser Tagli- chen Brot. European Commission (2015) Food and Feed Safety Alerts. Dostopno na http://ec.europa.eu/food/safe- ty/rasff/index_en.htm, 25. 2. 2015. Medicinska fakulteta, Univerza v Lju- bljani (neznan datum) Spremlja- nje živil v Sloveniji. Dostopno na http://m.mf.uni-lj.si/dokumenti/ dc64b67c5152dc988e2cd7200d3e- 1fc3.pdf, 11. 4. 2015. Zveza potrošnikov Slovenije. (2013) Letno poročilo 2013. Dostopno na https:// issuu.com/ursa_smid/docs/lp_ zps_2013/3?e=2243644/7454338, 11. 4. 2015. Požarnik Hugo (1988) SOS za naravo in človeka. Ljubljana, Domus. Jerič Tim, Čučkin Martin (2013) Razi- skovalna naloga. Samooskrba v Slo- veniji 2. Koderman G. (režiser), Tibaot Ciringer Darja in Potočnik Barbara (novinar- ki) (2014) [video]. Hrana v šolah in vrtcih. Ljubljana, POP TV, oddaja Preverjeno. Viri Vir 1: http://www.24ur.com/novice/ slovenija/hrana-sodi-na-kroznik- -ne-v-smeti-letno-zavrzemo- -za-250-evrov-hrane.html Vir 2: http://ebm.si/o/sl/com- ponent/content/article/9- -uncategorised/510-volk-sit-koza- -cela Vir 3: http://ec.europa.eu/food/ safety/rasff/index_en. Vir 4: http://m.mf.uni-lj.si/doku- menti/dc64b67c5152dc988e2cd- 7200d3e1fc3.pdf. Vir 5: https://issuu.com/ ursa_smid/docs/lp_ zps_2013/3?e=2243644/7454338. Vir 6: http://www.ideegreen.it/wp- -content/uploads/2012/02/pestici- di-organici.jpeg. Slika2: Zveza potrošnikov Slove- nije Vir: http://upload.wikimedia. org/wikipedia/sl/thumb/3/32/ Zps.gif/220px-Zps.gif Slika3: Kruh Vir: http://www.sensa.si/media/ cache/upload/Photo/2015/01/06/ kruh_article_image.jpg Graf 1:Stopnja samooskrbe v od- stotkih Vir: https://pbs.twimg.com/ media/CB-zFMWWEAALR3I.pn- g:large Slika 4: Vrtički v Ljubljani Vir : http://www.mladina. si/147345/zelenjavna-oaza/