Celjski tednik Celje, 1. julija 1960 Leto X., štev. 26. GL.\SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK« DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMIR UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO Ob dnevu borca ZA DAN BORCA BO LETOS NAJVEČJA SLOVESNOST V SLOVENIJI NA POHORJU POD ROGLO — ODKRI­ LI BODO PET SPOMENIKOV PADLIM BORCEM NA POHORJU — SVEČANOSTI SE BO UDELEŽILO NAD DESTET TISOC LJUDI Dandanašnji, ko si ves svet prizadeva, da hi v svetu za­ res zavladal mir in popolno sožitje med ljudstvi, se s toli­ kanj večjim ponosom spominjamo velikih dni zgodovine, ko so se pri nas in še marsikje po svetu borili tisoči in tisoči ljudi za prečudoviti pojem svobode. V zgodovini poznamo številne boje, med imeni najdemo številne slavne junake. Od starih bajk pa do današnje revo­ lucionarne zgodovine po vsem svetu odkrivamo hrabre lju­ di, ki niso klonili pred nobeno grozoto, da bi priborili svetu mir in pravico. Toda — četudi so znana mnoga slavna imena iz naše narodnoosvobodilne vojne — v njej je žrtvovalo svoja življenja mnogo mož in žena, katerih imena so ostala ne­ znana. Bil je to ljudski boj, ki je г> njem sodelovalo vse ljud­ stva in zategadelj to ljudstvo danes tudi ne pozablja juna­ kov, ki so se zanj borili. In v naši neposredni okolici, med košatim drevjem po zelenem Pohorju, ali v njega gloljokih snežnih zametih, naj­ demo na vsakem koraku spomin, kjer je stopala noga naših slavnih borcev. Skoraj vsaka ped je zabeležena s to ali ono bitko, skoraj povsod so padali hrabri ljudje, ki so se tolkli za lepše in boljše življenje. Komaj je sovražnik stopil na naša tla, že so hiteli na Pohorje najbolj zavedni Slovenci in si v njegovem okrilju izbrali izhodiščne točke za hoj proti tiranu. Sprva jih je bilo malo, potem pa vedno več. Spominjamo 'se Prvega pohorskega bataljona, ki je bil izdan. Padlo je osem in sedemdeset junakov, med njimi šest narodnih herojev. Kmalu zatem je na Pohorju začel nasta­ jati Drugi pohorski bataljon. V njegove vrste so naglo pri­ stopili vedno novi borci in samo leto po pokolu Prvega pohorskega bataljona, dne 8. januarja 1944, je bila pri Pri­ možu na Pohorju ustanovljena XI. SNOB, ki so jo kasneje proglasili za udarno. Brigada, ki je štela spočetka vsega skupaj kakšnih 250 borcev, je kasneje narasla na 900 mož. S tem številom je odšla na Dolenjsko, kjer je imela tako težke izgube, da je ob vrnitvi na Štajersko proti koncu de­ cembra 1944 štela le še 162 borcev. Ob osvoboditvi pa je bilo v njenem sestavu 1200 mož. Od ustanovitve do osvoboditve je v tej brigadi padlo nad 2000 borcev, brigada pa je v akcijah ujela nad 1500 sovražnikov in jih uničila več kot 3000. Po osvoboditvi jejbila odlikovana z redom Zasluge za narod I. stopnje. Brigada, ki je nastala večidel iz borcev s Pohorja in njegove okolice, ni ostala samo v domačem kraju. Borila se je nesebično in povsod, kjer je bila potrebna. In tako so na Pohorje samo prihajali borci drugih brigad in so se borili tod. Prihajali so Tomšiči, Bračiči, Sercerji in drugi. Spomladi 1944 pa je šla čez Pohorje tudi XIV. divizija. Sovražniku je bilo Pohorje trn v peti, imenoval ga je »Bandengebiet«. Toda kljub vsem svojim potezam mu ni uspelo, da bi uničil človekoljubno osvobodilno borbo na Pohorju, niti kjerkoli drugje v naši domovini. Novembra 1944 je krvnik Steindel ukazal nemški diviziji, ki se je vračala iz Varšave skozi Maribor na dopust, da krene na Pohorje. V zgodnjem jutru 28. novembra 1944 je pri gor­ njem Vidmarju nad Resnikom naletela na sovražnike Tom­ šičeva brigada. V hudem in neenakem boju, v katerem so partizani morali paziti še na domače prebivalstvo, je padlo precej borcev. Toda takih bitk je bilo na Pohorju več, padlo je veliko naših ljudi, pa tudi sovražnik je beležil vedno hujše izgube. Ob neki priložnosti je moral sovražnik padle naložiti kar na vlak. In ker ni mogel partizanom do živega, se je loteval prebivalstva. Zapiral, preseljeval in pretepal ga je. Vse zaman! Vera v zmago in lepše čase je bila premočna, da bi ustra­ hovali ljudi z najhujšimi grozodejstvi. Naš človek je zmagal, zmagali so naši upi. In danes, ko se spominjamo vseh hrabrih junakov, ko slavimo uspehe tega, zavoljo česar so žrtvovali svoja življenja, nam v srcih ponovno zakipi in sveto ob­ ljubljamo, da ne bomo nikoli več dopustili česa podobnega. Ko praznujemo letos Dan borca, se ne spominjamo samo hrabre preteklosti. V zavesti si moramo klicati številne ne­ sreče, ki so prizadela ljubdstva med zadnjo vojno in ves naš boj v tem času mora biti usmerjen v to, da ne pride več do krvavega boja. Trudimo se za mir, da ne bomo pokopali težko prтobljenih zmag! H. S. Najvišje priznanje BRIGADI »CVETKE JERINOVE« Pretekli teden so brigadirji dru­ ge celjske mladinske delovne bri­ gade »Cvetke Jerinove« sporočili z avtoceste, da jim je vrhovni štab dodelil najvišje priznanje — prehodno zastavo. Mladi briga­ dirji so torej trenutno najdelav- nejša brigada na cesti »Bratstva in enotnosti«. Ta pa ni njihov edini uspeh. V vsaki dekadi so bili udarni in enkrat posebej po­ hvaljeni. Velik uspeh brigade je lahko v ponos vsem mladincem celjske­ ga okraja, mladim brigadirjem pa želimo še več takih uspehov, i Predsednil( Strelsl(e zveze Jugoslavije v Celju v spremstvu nekaterih drugih članov Strelske zveze Jugoslavije ter najvidnejših zastopnikov Strel­ ske zveze Slovenije je v pone­ deljek popoldne prispel v Celje predsednik Strelske zveze Jugo­ slavije generalni polkovnik TO- DOROVIC. Visokega gosta in ostale je najprej sprejel in po­ zdravil sekretar Okrajnega odbo­ ra SZDL Stane Sotlar. Pri spre­ jemu in poznejšem razgovoru pa so bili še predsednik Okrajnega strelskega odbora polkovnik in narodni heroj Fanc Rojšek, za­ tem člani okrajnega strelskega odbora podpolkovnik Franc Simo- nič, Drago Cater, Ivan Cokan, Ivan Putnik in drugi. Predsednik Strelske zveze Ju­ goslavije se je predvsem zanimal za delo strelskih organizacij na območju našega okraja. Zato je že ta in naslednji dan obiskal ne­ kaj odborov in prisostvoval nji­ hovim sejam, Andrej Marine SEKRETAR KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV ZA SMARSKO OBCINO Na zadnji seji Občinskega ko­ miteja Zveze komunistov za šmar- sko občino so za novega sekretar­ ja izvolili inženirja agronomije Andreja Marinea, CELJSKI MUZEJ ZAPRT Zaradi obnovitvenih del na po­ slopju Stare grofije so razstavni prostori Mestnega muzeja v Celju do nadaljnjega zaprti za vse obi­ skovalce. POKONGRESNA KONFERENCA SZDL V ŠOŠTANJU Socialistična zveza STIČNA TOČKA vseh mišljenj v SOBOTO DOPOLDNE JE BILA V SOSTANJU POKON­ GRESNA KONFERENCA OBČINSKE ORGANIZACIJE SZDL. MED GOSTI SE JE NADVSE USPELEGA POSVE­ TOVANJA UDELEŽIL TUDI PREDSEDNIK OKRAJNEGA ODBORA SZDL JOŽE MAROLT. — V PRVEM DELU KON­ FERENCE JE O POMENU PETEGA KONGRESA SZDL JUGOSLAVIJE GOVORIL PREDSEDNIK OBČINSKEGA ODBORA SZDL JANKO ŽEVART; NATO JE PREDSEDNIK LJUDSKEGA ODBORA PETER ŠPRAJC ANALIZIRAL RAZVOJ IN PERSPEKTIVE GOSPODARSTVA V ŠALEŠKI DOLINI, KONČNO PA JE ŠE SEKRETAR OBČINSKEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV STANE RAVLJEN OPOZORIL NA NALOGE SZDL PRI NADALJNJI KRE­ PITVI KOMUNALNEGA SISTEMA. Močno razgibano politično in gospodarsko življenje v Šaleški dolini je dobilo primeren odmev tudi v razgovoru o pomenu pete­ ga kongresa in o nalogah, ki ča­ kajo tako politične kot ostale družbene organe pri nadaljnjem razvijanju komunalnega sistema. Pokongresna konferenca v Šošta­ nju pa je pribila še eno — na­ daljnji razvoj je v prvi vrsti od­ visen od krepitve notranjih od­ nosov, od nadaljnjega uveljavlja­ nja socialistične demokracije. Za uresničevanje te naloge je dal peti kongres SZDL Jugoslavije Janko Zevart zelo koristne napotke. Del teh za­ jema tudi novi statut, ki nakazuje nove oblike in metode dela, ki pa jih je treba na terenu prilagoditi in vskladiti tako, da bo Sociali­ stična zveza v praksi sposobna obravnavati in reševati prav vse probleme in naloge. Socialistična zveza mora v še večji meri po­ stati tribuna, na kateri se bodo stikala vsa merila in vsklajevala vsa mišljenja. Da bi delo občinske organiza­ cije SZDL čim bolj prilagodili smernicam novega statuta, so na konferenci v Šoštanju med dru­ gim sprejeli sklep, da naj o gra­ divu petega kongresa razpra:Vlja- jo tudi pri krajevnih organizaci­ jah SZDL. Spremembe, ki jih na­ kazuje novi statut, tako glede sekcij, podružnic in podobno, pa naj bi vskladili s potrebami in zahtevami terena do konca letoš­ njega leta. Seveda vse to po te­ meljiti razpravi z vsemi člani. Kot vse kaže tu ne bodo po­ trebne bistvene teritorialne spre­ membe krajevnih organizacij SZDL. Res je, da dela v tej ob­ čini še nekaj organizacij, ki se po številu članov ne morejo preveč ponašati, kot v Cirkovcah, Belih vodah, Zavodnji itd.; res pa je tu­ di to, do te organizacije zajemajo večja območja, zaradi česar bi ne kazalo že tako velike organizacije teritorialno še povečati. V dose­ danjem obsegu bodo ostale tudi organizacije v večjih krajih, kot so Velenje in Šoštanj. Edina spre­ memba v teh primerih bo nastala z ustanovitvijo podružnic. Sicer pa bodo tudi o tem razpravljali in odločili člani sami. Velik korak naprej si v šoštanj- ski občini obetajo od formiranja sekcij, v katerih bodo državljani sodelovali ne le zaradi organiza­ cijske discipline, kot bolj po svo­ jih nagnenjih. Sekcije pa naj bi pripomogle še k temu, da bi se aktivnost organizacij močno po­ večala. Odgovorna naloga čaka odbore še pri povečanju števila članov. Po dosedanjih podatkih zajemajo organizacije SZDL v šoštanjski občini 83 % volivcev. Da se da za povečanje števila članov še dosti napraviti, so potrdili tudi primeri, ko so nekatere organizacije po­ vabile na razgovor vse tiste dr­ žavljane, ki še doslej niso našli mesta med člani SZDL. Drugod spet, pa sta se te naloge lotila predsednik in tajnik krajevne or­ ganizacije, ki sta obiskala vse ne­ člane in se z njimi temeljito po­ govorila o vzrokih, zakaj so še doslej ostali zunaj organizacije, ki stoji prav tako na čelu skupnih stremljenj za graditev lepšega in boljšega življenja. M. B. SZDL - GONILNA SILA V KOMUNI v soboto je bila v Laškem ob­ činska konferenca Socialistične zveze delovnih ljudi, ki sta se je razen številnih delegatov udele­ žila tudi ljudski poslanec s tega območja tov. Jakob Zen in sekre­ tar Okrajnega odbora SZDL Sta­ ne Sotlar. Najprej je o aktualnih proble­ mih kraja in o nalogah organiza­ cij Socialistične zveze govoril predsednik občinskega odbora SZDL za Laško tov. Ljubo Zelič. Dejal je, da si Socialistična zveza mora z vsemi močmi prizadevati, da bodo prebivalci občine sodelo­ vali pri določanju in uveljavlja­ nju politike ljudskega odbora in organov samoupravljanja. Le tako bo možno razvijati široko druž­ beno kontrolo na vseh področjih aktivnosti v komuni. Trenutno deluje v občini 9 osnovnih orga­ nizacij Socialistične zveze, ki si­ cer združujejo določena naselja, vendar je tov. Zelič menil, da bo o orgaлizacijski obliki moralo od­ ločati mnenje članov SZDL in pa praktične zahteve. Saj je gotovo, da morajo tudi krajevne organi­ zacije kot politična enota delovati v mejah gospodarsko zaključenih enot. Podrobno je govoril tudi o novi obliki — podružnicah kra­ jevnih organizacij. Te se bodo formirale le po potrebi. Podobno : velja tudi za sekcije, ki pa bodo imele drugačno vlogo. Ustanovili jih bodo na pobudo posameznih potreb ali na zahtevo članov. Po- membno pa je, da bodo v sekci­ jah delovali ljudje, ki se za neko področje dela živo zanimajo in ' prav to bo pomen sekcij in nji­ hovo dejavnost okrepilo. Tov. Ze­ lič je natanko analiziral pomen in vlogo sekcij, pri tem pa dejal, da bi bilo neprimerno, če bi sek­ cije skušale prevzeti vlogo kate­ rekoli družbene organizacije, ki na nekem področju dela. Nato je govoril še predsednik Občinskega ljudskega odbora La­ ško, ki je preprosto analiziral vse najvažnejše gospodarske proble­ me laške občine. Zlasti govor tov. Brinovca je sprožil živahno raz­ pravo, ki je zajela vsa področja gospodarskega in javnega delo­ vanja v žalski občini. V razpravi je sodeloval tudi ljudski poslanec Jakob Zen, ki je pohvalil prizadevanje Laščanov, da bi si ustvarili boljše in trdnej­ še pogoje za nadaljnji razvoj ob­ čine. Istočasno pa je opozoril, da problemi, ki se vedno znova po­ javljajo in ki so v določenih ob­ dobjih lahko silno pereči, ne po­ menijo slabost — niti na sploh, niti v laški 'Občini. Ti problemi so rezultat napredka, rezultat vedno novih nalog in ciljev, ki si jih postavljamo in ki jih skušamo uresničiti. Da je v Laškem enako, pomeni samo. da Laško ni ostalo zadaj, da diha in se razvija sklad­ no s splošnim razvojem. VREMEV NASLEDNJIH DNEH Prevladovalo bo lepo vreme. Pomembnejše, toda kratkotrajne nevihtne padavine se pričakujejo okrog 30. junija in zlasti okrog 5. julija. — Do 5. julija bo zelo vroče, po 5. juliju pa hladneje. V nedeljo, 3. julija bo za Dan borca in ob petnajsti ob­ letnici osvoboditve Zveza borcev občine Slovenske Konjice odkrila na Pohorju pod Roglo pet spomenikov borcem, ki so padli v NOV. SPORED SVEČANOSTI NA ROGLI v nedeljo, 3. julija ob 5. uri — odhod skupin iz Zreč in Vitanja proti Rogli, ki bodo spotoma odkrile posamezne spomenike; ob 7. uri — skupina iz Zreč bo odkrila spomenik pri Zgor­ njem Vidmarju nad Resnikom; ob 7.30 — bo ista skupina odkrila spomenik na Resniški planj'i; ob 8.30 — zreška skupina bo odkrila spomenik na Konjiški planji; ob 9. uri — skupina iz Vitanja bo odkrila spomenik na Vi­ tan j ski planji; Obe skupini in ostali udeleženci se bodo zatem zbrali na ravnici med kočo pod Roglo in razglednim stolpom, kjer bo tale spored: od 7.30 do 8.45 — naipad na Viitanjsko planjo. Izvedli ga bodo pripadniki predvojaške vzgoje iz Maribora; ob 10.20 — p^rihod skupin iz Zreč in Vitanja na osrednji pri­ reditveni prostor; ob 10.30 — začetek glavne svečanosti, na kateri bo govoril in odkril spomenik na Rogli tov. Mitja Ribičič-Ciril. Rudarjem naš pozdrav in čestitka Tretji julij je praznik slovenskih rudarjev. Letošnje praznovanje rudarskega praznika sovpada z dne­ vom borca, hkrati pa dobiva ob desetletnici delavskega samo­ upravljanja še pomembnejše obeležje. Prav zato pomeni ta praznik še večjo spodbudo ne le za izpolnjevanje proizvodnih nalog, temveč v enaki meri tudi za nadaljnjo krepitev in uveljavljanje organov delavskega samoupravljanja. Koristne napotke za nadaljnje delo pa je dal tudi peti kongres Socia­ listične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Ob prazniku želimo rudarjem, da bi dosegli še večje uspehe tako v proizvodnji kot v skrbi za delovne in živ­ ljenjske pogoje. Srečno!