ni tako veliko. Dalje je zanimivo razmerje med navpičnimi in vodoravnimi jamami, ki je po Savniku v Sloveniji 5:3, v Dinarskem krasu po Gamsu pa 3:1. Razmeroma majhno število vodoravnih jam, razen v nekaterih območjih kot sta v Sloveniji notranjski in primorski kras, razlaga s tektonsko razgibanostjo in s pomanjkanjem površinskih vodnih tokov, ki so odraz razmerja med pro­ pustno in nepropustno litološko podlago. Ko opozori na problem tipologije Dinar­ skega krasa, izvemo nekatere popravljene številke o njegovi razprostranjenosti. Sklenjeni Dinarski kras zavzema 24 % državnega ozemlja, v Sloveniji 2 ? %, v Bosni in Hercegovini 45 %, v Crni gori pa 64 %• Gams daje poseben poudarek razvoju krasa v pleistocenu, ki mu pripisuje uničenje marsikatere morfološke sledi iz toplejšega terciarja — neogena. V po­ gojih permafrosta, vse do 400 m navzdol, je bilo več površinskega odtekanja vode in požiralniki so bili po njegovih besedah aktivnejši kot v toplejših obdobjih. V takšnih razmerah se je voda zbirala v večjih količinah na površju robnih kraških polj in v slepih dolinah, kar je bilo za nastanek in razvoj kraških polj posebno ugodno. Periglacialni in fluvioglaeialni sedimenti niso ščitili tal pred ploskovno korozijo, ampak kvečjemu pospeševali. Področja zgostitve kraških polj na Notranjskem, v zahodni Bosni, v Herce­ govini in zahodni Crmi gori sovpadajo z največjimi vrednostmi padavin. Jurij Kunaver Problems ofs the Karst Denudation. Edited by Otakar Štelcl. Českoslo- venska akademija ved — Geograficky tiätav, Brno. Studia geographica 5. Supplement for the Y-th International Speleological Congress, Stuttgart 1969. Brno 1969. 166 strani. V Brnu je izšel zanimivi zbornik o problem'll kraške denudacije, ki so ga izdali kot dopolnilno publikacijo lanskega mednarodnega speleološkega kon­ gresa. V njem sodeluje 13 vidnejših strokovnjakov s področja študija korozijskih procesov iz dežel, kjer so največ ukvarjajo s temi problemi. Našo državo za­ stopata Ivan G a m s in Duško G a v r i 1 o v i č. Sestavljavci zbornika so verjetno pričakovali še večji odziv, saj pogreša­ mo podobne študije iz ZDA. Sovjetske zveze in iz Velike Britanije. Kljub temu pa je nastal lep in dokaj zaključen prispevek k mednarodnim razpravam o me­ hanizmu. intenzivnosti, modifikacijah in učinkih kraškega procesa, ki so tre­ nutno predmet najživahnejših razprav med krasoslovci. V uvodu zbornika je predsednik novo ustanovljene komisije za kraško denudacijo pri mednarodni speleološki uniji Vladimir P a n o š zapisal nekaj tehtnih, pa tudi kritičnih misli o stanju, problemih in perspektivah raziskovanj na tem področju. Po njegovih besedah so prvotne enostavne razlage o načinu raztapljanja karbonatnih kamenin doživele posebno v zadnjem času nekatere važne korekture. Prihajamo namreč do spoznanja, da je faktorjev, ki odločajo o značaju in intenzivnosti kraškega procesa, precej več, kot smo doslej m islili in da je vzročna ter posledična povezanost manj enostavna, kot bi si jo želeli. Veda o kraški denudaoiji obenem pravkar doživlja nekakšno krizo, ki se kaže včasih v hudi neenotnosti pogledov zaradi različnih rezultatov, ki so jih dobili raziskovalci v dokaj podobnih pogojih. Panoš meni, da tudi povečano število meritev in študij še ni dovolj razjasnilo nekaterih ključnih problemov v kraški geomorfologiji. Za to krivi neenotno metodologijo, še bolj pa nesporazume pri uporabi terminologije in pa nedokumentirana ter preuranjena posploševanja. Tudi v pričujočih razpravah je deloma čutiti podobna antagonistična stališča. Med drugim opazimo, kako različno dosledna je uporaba dostopne literature. Iz navedenega je razvidno, da je razumljiva živa želja in potreba po ko­ ordinaciji raziskovalnega dela med krasoslovci. To nalogo si je naložila omenje­ na komisija. V naslednjih vrsticah smo namerno posvetili več prostora tistim avtorjem, ki najdalj posegajo v obravnavano problematiko. Med proučevalci kraške de­ nudacije je mogoče ločiti tiste, ki izhajajo iz teoretičnih izhodišč in jih eventu­ alno preizkušajo v naravnih razmerah, drugim pa pomenijo glavni vir pre- motrivanj predvsem empirične meritve in opazovanja s pomočjo rutinskih metod. Druge vsekakor zastopa Ivan G a m s z razpravo ^Ergebnisse der neueren Forschungen der Korrosion in Slowenien (NW — Jugoslawien)«. Avtor skuša osvetliti odnose med trdotami vod na raznih krajih v Sloveniji na eni in vrsto drugih dejavnikov na drugi strani. Poudarek je posebno na vplivih tem pera­ ture, pretoka, talne in vegetacijske odeje in na reliefu. Najprej zastopa mnenje, ki postaja vedno bolj veljavno, da igrajo biotski faktorji pri korozijski inten­ zivnosti zelo pomembno vlogo. Meritve v Postojnski jami kažejo, da okoli 2/3 Ca CO3, ki ga raztopljenega prinese v jamo pronicajoča voda, lahko pripi­ šemo vplivu talne odeje. Ta bogati vodo predvsem s CO2 . Kljub temu pa kolebanja trdot ne kažejo neposrednega odmeva kolebanja vegetacijske rasti. V jami je primarni višek trdot v pozni jesenk Sledi mu primarni minimum v pozni zimi in zgodnji pomladi, nato sekundarni višek na pragu poletja ter slednjič sekundarni minimum v poznem poletju. Meritve so zaenkrat pokazale, da je kolebanje trdot, predvsem celokupnih, v večini primerov soglasno s ko­ lebanjem pretoka. Toda lastnosti vode so lahko zelo odvisne od klim atskih last­ nosti posameznih let. kajti toplejša in vlažnejša tla izkazujejo na splošno nižje trdote, toplejša in sušnejša leta pa višje trdote. Pod travnikom je vpliv pretoka manj jasen kot pod gozdom. Skladnost med letnim potekom temperatur in trdot pronicajoče vode je mogoče zasledovati le plitvo pod površjem, ne pa v dinamičnih in statično di­ namičnih jamah kot je Postojnska jama. Značilno je, kako vplivajo na trdote oblika in višina reliefa ter klimatske poteze. Najvišje srednje letne celokupne tr­ dote so bile zabeležene v nizki Istri pri Puli (do 2 0 ° NT). Te so zaradi vplivov top­ lejše klim e višje od trdot v Beli Krajini (nad 1 2 ° NT). Nato pa se te vrednosti postopoma znižujejo in dosežejo v golem visokogorskem krasu najnižje številke (pod 4° NT). Slednjič je avtor predstavil še rezultate izračuna korozijske kraške denu- dacije za Slovenijo, iz katerih ie videti, da je pri nas najpomembnejši dejavnik v tem procesu pravzaprav količina padavin oziroma specifični odtok. Na leto izgubijo največ apnenca jugozahodni deli Julijskih Alp in dinarskih planot (80 do 1 0 0 m3 karbonatnih kamenin na leto z 1 km2), najmanj pa istrski kras (okoli 1 0 m’/kmVleto). Avtorji R. M u x a r t , T. S t c h o u z k o y i n J. F r a n c k se v prispevku »Contribution ä 1’etude de la dissolution des calcaires par les eaux de ruisselle- ment et les eaux stagnantes« lotevajo problema ugotavljanja t. L statične agre­ sivnosti. Zato so uporabljali »marmorni« poizkus ali test agresivnosti. Ta te­ melji na merjenju pH prvič takoj po zaietju vzorca vode in drugič, po enajstih dneh, potem, ko je voda mogla s pomočjo prostega C 0 2 in eventualnih drugih agresivnih kislin povečati svojo trdoto in spremeniti p il z dodanim čistim Ca C O 3 v prahu. Za meritve so si izbrali tekoče in stoječe vode na golem skal­ natem površju, v rečnih koritih, pod mahovno ali šotno plastjo im na kontaktu tla-kamnina. Meritve so napravili v tropski humidni klimi (Portoriko. Jamajka), v oceanski klimi (Irska), v subarktični klimi (Laponska, Norveška in Finska) ter v zmerno topli klimi (Francija. Avstrija, Jugoslavija). Pri tekočih vodah ?o ugotovili, da se agresivnost manjša od polarnih proti tropskim širinam. V tropskih pogojih so bile najagresivnejše vode po močnih nalivih. V oceanski klim i prihajajo najagresivnejše vode izpod šotišč. V zmerno toplih pogojih, odkoder niso imeli najbolj uporabnih podatkov, pa So znane visoke trdote že na kontaktu tal s kamnino. Z merjenji agresivnosti stoječih voda so avtorji odkrili, da se v anaerobnih pogojih lahko naknadno sproščajo organske kisline z delovanjem mikroorga­ nizmov in s tem povzročajo nenasičenost vode s Ca C O 3 . S tem so ugotovili pomembna odstopanja od teoretičnih norm, ki jih določa ravnotežna krivulja Roquesa (1964). Problem vodnega k^mizma je torej silno kompleksen in v razpravi je za­ pisano, da je takorekoč vsaka voda individualnost zase. Avtorji ugotavljajo, da je na razpolago še vedno premalo podatkov za tehtne zaključke. Kljub temu vsi znaki kažejo, da so vode v zmerno toplih pogojih tiste, ki so najagresivnejše. To pa bi lahko pomenilo, da temperatura ni odločujoč dejavnik pri raztaplja­ nju apnenca v vlažno tropskih razmerah. A. G e r s t e n l i a u e r poroča v prispevku »Offene Fragen der klim agene­ tischen Karstgeomorphologie. Der Einfluss der CO2 Konzentration in der Boden­ luft auf die Landformung« najprej o načinu ugotavljanja CO2 v tleh s pomočjo »Gasspürgerät-Dräger.« Pridružuje se mnenju o velikem pomenu tal kot vira ogljikove kisline, od koder pa izvirajo lahko tudi solitrna, žveplena, maslena in mlečna kislina. Ni vseeno, kakšna je vegetacija in kakšna je biološka aktiv­ nost tal. Vlažna tla so na splošno bogatejša s CO2 od suhih. Isto velja za težja tla, ki so bogatejša od rahlejših, bolj skeletnih. Z merjenji je dognal, da je z vegetacijsko dobo jasno povezana največja količina CO2 v tleh in iz tega sklepa o maksimalni koroziji na kontaktu tla-kamnina v istem času. C. M. E k v svojem članku »L’effet de la loi de Henry sur la dissolution du CO2 dans les eaux naturelles« poizkuša prispevati k odgovoru na vpra­ šanje, ali je zakrasevanje močnejše v hladnih ali toplih klimah. Dejanska koli­ čina CO2 v vodi je produkt koeficienta raztapljanja (ta raste z zniževanjem temperature, za 3 X od 35° C do 0 ° C) in parcialnega pritiska CO2 v zraku. Ker pa je vedno več podatkov o še večji spremenljivosti vrednosti parcialnega pri­ tiska in zemeljskem površju, postaja jasno, da je količina CO2 v vodi pred­ vsem funkcija tega parametra. S tem pa dobiva temperatura v kraškem pro­ cesu izrazito sekundarni oziroma indirektni pomen. A. B o g i i je tudi v razpravi »Probleme unterirdischer Verkarstung« zvest svoji priljubljeni temi o procesih in učinkih podzemskega zakrasevanja. Toda to pot ga zanimajo inicialne ali primarne oblike in pogoji za njihov nastanek. Bögli zagovarja prepričanje, da so lezike in narivne ploskve tiste dovolj konti­ nuirane ploskve, ki so se po njih najprej mogle prem ikati podzem eljske vode na večje razdalje. Posebno pri freatskem nastajanju jam, ko so se vode premi­ kale pod pritiskom v raznih smereh, so se te lahko najlažje uveljavile. Vertikalne in poševne razpoke ter prelomi pa so važnejši v poznejšem, predvsem vadoznem razvoju jam. Le zaradi inkazije (nov izraz v speleologiji, ki pomeni spreminja­ nje profila rovov zaradi podiranja stropa in sten) je težko zaslediti ostanke freatskih rovov. Takšnega nastanka so, kakor se zdi, tudi najdaljše svetovne jame. ki imajo povečini mrežasti ali sitasti tloris. Več avtorjev — O. S t e l c l , V. VI č e k in J. P i š e — je objavilo raz­ pravo z naslovom »Limestone Solution Intensity im the Moravian Karst«. Mo­ ravski kras ima v podlagi srednje do zgornje devonske apnence, ki so doživeli od starejšega mezozoika dalje vsaj štiri obdobja zakrasevanja. Današnje površje je v bistvu ekshu ini ra ni kras, ki je nastal tik pred tortonsko transgresijo. Avtorji so z meritvami trdot na ponikalnici Punkvi predvsem hoteli ugotoviti, kolikšen je iznos odnešenega materiala s površja' in jam v raztopljenem stanju. Dobili so razmeroma nizko številko — 25,37 m3/km 2/leto. kar je realen odraz suhe klime (620 mm padavin). Deloma pa je to posledica odtekanja podzemeljske vode v neznano smer. Med važnejšimi rezultati omenimo, da niso ugotovili tesnejše zveze med temperaturami in trdotami vod. Pač pa so redno zaznamovali povišanje trdot na izvirnem delu Punkve v zgodnjem obdobju poplav, ko pride verjetno do iztiskanja bolj nasičene vode iz globljih hidroloških con. E- K. T r a t m a n je avtor nove knjige o jamah zahodno-irskega krasa v pokrajini Burren. Pričujoči članek je kratek povzetek nekaterih najzanimivejših poglavij. V pokrajini Burren, južno od zaliva Galway, ki je večkrat doživela poledenitev, sestavljajo površje karbonski apnenci. Le ostanki nekdanjega ne­ propustnega peščen jakovega in škriljavega pokrova v kopah in hrbtih dajejo stalne potoke, ki ponikajo v jamah na kontaktu za apnencem. Tratman je mne­ nja, da jame, ki imajo zelo enostavne tlorise, majhne profile in so plitko pod površjem ter se ob poplavah povsem zapolnijo z vodo, ne morejo biti pred- würmske starosti. Tudi meritve trdot (50—230 m g/l Ca C O 3 ) in direktne meritve zniževanja jamskega dna zaradi korozije in erozije, ki je dovolj hitra, so potrdile takšno domnevo. D. J. S m i t h, ki prav tako kot Tratman izhaja iz bristolskega krasoslovske- ga kroga, govori v prispevku »The Solutional Erosion of Limestones in an Arctic Morphogenetic Region« o stopnji kraške denudacije v arktičnih pogojih. Meritve trdote voda so opravili na severozahodnem delu otoka Somerset v se­ vernoameriškem arhipelagu. Tla pokrivajo na debelo apnenčasti in dolomitni grušč in skale, globlje je permafrost. Površje je kopno komaj dva meseca. Celokupne trdote rečne vode, snežnice in stoječe vode na tleh so 57, 60 in 84 mg/l. Smith zavrača previsoke vrednosti, ki jih navajajo Corbel in drugi pred njim. češ, da so bile njihove meritve premalo sistematične. Instruktivno je dejstvo, da im ajo vode s površij brez biotskih vplivov takšne trdotne vrednosti, ki so v ravnotežju s parcialnim pritiskom CO2 v zraku, tudi snežnica. S pomočjo modificirane Corbelove formule (P. J. Williams) je izračunal, da korozija zniža površje za komaj 2 mm v 1000 letih. Corbel je dobil vrednost 1 2 mm za enako obdobje. V razpravi z naslovom »Evidence of Subterranean Sheet Solution under Wheathered Detrital Cover in Puerto Rico« avtor W a t s o n H. M o n r o e opisuje zanimiv primer ploskovne korozije in zniževanja reliefa na severnem Portoriku. Tam se apnenci raztapljajo pod različno debelimi plastmi kremen­ čevega peska. Iz relativnih višin med površjem sedimentov in osamelimi apnen­ častimi vzpetinami — mogotami in iz drugih znakov sklepa, da se je apnenčasto površje znižalo za 10 do 70 m v času od starejšega pleistocena, ali 5—30 cm v tisoč letih. Za primerjavo z našimi razmerami je posebno zanimiv članek K. H a s e- r o d t a »Beobachtungen zur Karstdenudation an Kluftkarren in glazialüber- formten alpinen Bereichen.« Nasprotno od Böglija, ki zagovarja predwiirmsko starost škrapelj v poledenelih področjih, je avtor mnenja, da mnogi znaki več kot očitno govorijo za postpleistocensbi nastanek škrapelj. To je mogoče doka­ zati s škrapljami, ki so s poznejšim nastankom prekinile makrožlebiče, dalje z zoženjem ali izginotjem škrapelj pod eratskimi bloki, s škrapljami na eratskih in podobnih blokih, pa tudi z neposrednim sosedstvom glacialno obrušenih in nekorodiranih površin ter škrapljastih zevi (identični pojavi so v Julijskih Alpah, glej J. Kunaver, G. V. 1961, str. 130, še bolj pa v Kaninskem pogorju, op. poročevalca). o Zadnji trije avtorji se ukvarjajo z različnimi tipi aktivnega in fosilnega tropskega krasa. H. Th. V e r s t a p p e n v prispevku »The State of Karst Research in Indonesia« navaja vrsto pomembnih opažanj o klimatskih litoloških in tektonskih vplivih na morfološke značilnosti tropskega krasa. Na Molukih postaja s pojemanjem padavin proti vzhodu kras vedno manj »tropski« (pojav vrtač), na Novi Gvineji pa je znižanje temperature od višine 2000 m navzgor tisto, ki omejuje stožčaste oblike na nižji svet. Razpokan in kompakten apnenec ustvarja oglato stolpasti tip krasa (tower karst), ki mu šele v nadaljnem razvoju sledi stožčasti kras (conical karst). Ta je torej starejša oblika. Drugod daje takšen značaj skladov pokrajini videz razrezanega planotastega površja, ki so vanj vrezane soteske in kraška polja. Za posebno obliko krasa, ki nastaja zaradi izredno močnega zakrasevanja v višjih legah v močno poroznih koralnih apnencih, predlaga termin »labirintski« tip tropskega krasa. Raziskovalec avstralskega krasa J. N. J e n n i n g s sodeluje v zborniku z delom »Karst of the Seasonally Humid Tropics in Australia«. Avtor je v njem največ pozornosti posvetil morfološki analizi tega apnenčastega površja v pre­ delu Fiitzroy Basin v zahodni Avstraliji z namenom, da bi na zaključku poizku­ šal ugotoviti, ali je to poseben tip kraškega površja z mešanico humidnih tropskih kraških oblik in semiaridnih oblik, ki bi lahko nastal v tropski klimi s sezonskimi padavinami. Ali pa je to nekakšen fosilni tropski kras, ki je nastal v vlažnejših razmerah in smo danes priča njegovi transformaciji. Avtor se je zaenkrat odločil za prvo možnost, dokler ne bo v Avstraliji na voljo več paleoklimatskih podatkov. Beograjski kraški geomorfolog Duško G a v r i l o v i č je v poslednjem član­ ku zbornika predstavil nadvse zanimive rezultate svojega dela iz pogorja Beljanica -v vzhodni Srbiji. Prispevek ima naslov »Kegelkarst — Elemente in R elief des Gebirges Baljanica (Jugoslawien)«. Tarn je ugotovil precejšnje šte­ vilo stožčastih vzpetin, ki so mu po raznih znakih zdijo ostanki terciarnega tropskega krasa iz spodnjega miocena. Velik vpliv na razdelitev stožcev in vmesnih suhih podolij ima parketna tektonska razpokanost. Koncem helveta je bilo 'površje s tropskim krasom zalito in zasuto s sedimenti, izpod katerih je ponovno pogledalo v zgornjem miocenu. Neposreden dokaz za fosilne kraške oblike so globoke vrtačaste depresije v apnencu, ki vsebujejo miocenske sedi­ mente, med njimi celo tenke plasti premoga. Gavrilovič meni. da je mogoče celo določiti tip tropskega krasa, ki je nastal v tem področju. To bi bil lahko tip kopastega krasa (Halbkugelkarst), ki je zgodnja genetska oblika. Ker so stožci navezani na prostrani erozijski nivo, ki se vleče vzdolž vsega zahodnega kar- patsko-balkanskega roba, je mogoče, da je bil take vrste relief še bolj razširjen. Jurij Kunaver K r a j š a p o r o č i l a S. Božičevič, Pečine, jam e i ponori s vodom u području Dinarskog krša. Krš Jugoslavije, knj. 6 , Zagreb, 1969, str. 137-156. V p r ič u jo č i r a z p r a v i p o d a ja a v to r r e z u l ta te s is te m a tič n e o b d e la v e d o k u m e n ta c i je za o k o li 4550 k r a š k ih o b je k to v , k i j i h je d e lo m a p re isk a l tu d i s am . Iz lo č il j e o b je k te , v k a te r ih se p o ja v ­ l j a v o d a b o d is i k o t p o d z e m e ljsk i v o d o to k , iz n jih iz v ira a l i v n jih p o n ik u je . Iz lo čen e o b je k te je n a o b m o č ju SR H rv a ts k e ra z d e lil v : s ta ln o a li o b č a sn o d e lu jo č e p o ž i r a l­ n ik e , ja m e s s ta ln im v o d n im to k o m , ja m s k e iz v ire in b r u h a ln ik e in e s ta v e le , k o t p o seb n o o b lik o n a d in a rsk e m k ra s u . P o d ro b n o je p ro u č i l pom en o m e n je n ih o b je k to v za g o sp o d a rs tv o na k ra s u . M ed n jim i se m u z d e ja m s k i iz v ir i in tu d i b r u h a ln ik i n a jp o m e m b n e jš i, č e p ra v p o m e n a p o ž ira ln ik o v a l i jam z vo d o n e g re z a n e m a r ja t i . P o ž ira ln ik i so poseb en p ro b le m p r i re š e v a n ju p o p la v n a k ra š k ih p o lj ih . P o d a l je p r im e re z v rs to o b je k to v , k i j ih s re č u je m o v sa k o d n e v n o b o d is i n a te re n u b o d is i v r a z l ič n ih p o ro č i lih . V z a k lju č k ih a v to r o m e n ja .» d a s is tem s a m o u p ra v lja n ja ne o m ogoča p o d ro b n e g a in te m e ­ ljn e g a ra z is k o v a n ja p o ja v o v na k r a s u . P e r s p e k tiv a n a d a l jn e g a r a z is k o v a n ja k r a s a bo še v ed n o u te s n je n a v o k v ir m a n jš ih u s ta n o v in b re z s is te m a tič n e g a o b d e lo v a n ja p o d a tk o v . . . P ro b le m a tik a k r a s a p a n i le s tv a r ene od o b č in a m p a k c e lo tn e d ru ž b e . P ro b le m a tik a p re s k rb e z vod o a li ra z v o ja g o s p o d a rs tv a n a k ra s u se ne re š u je le z a ra d i re š e v a n ja , a m p a k z a ra d i č lo v ek a — p r e b iv a lc a te g a o b m o č ja , k i p r a v ta k o kot d ru g i d r ž a v l ja n i z a s lu ž i v s a j to , d a m u d ru ž b a om ogoč i p itn o vodo in p e r s p e k t iv n e ž iv lje n js k e p o g o je . . .< S. Božičevič, Problematika izrade speleološkog katastra SR Hrvatske. Geol. vjesnik , sv. 2 2 (1968), Zagreb, str. 543-547. V r a z p ra v i a v to r o p o z a r ja , d a se j e p r i in ž e n irs k o -g e o lo š k ih in h id ro g e o lo šk ih ra z is k o v a n jih n a k ra s u p o g o s to k ra t p o ja v ila p o tre b a po p o d a tk ih o š te v ilu in v e lik o s ti k r a š k ih o b je k to v n a d o lo ­ če n em o b m o č ju te r o n jih o v em v p liv u n a in ž e n irs k o -g e o 'o šk e in h id ^ o g eo lo šk e ra z m e re . P r i tem so se p o k a z a le d o lo č en e p o m a n jk lj iv o s ti v k a t a s t r u k ra š k ih o b je k to v . Za n e k a te r a o b m o č ja je n a j t i n e k a j p o d a tk o v v l i t e r a tu r i a li v a rh iv ih , za več in o k r a s a p a ni z b ra n ih n o b en ih p o d a tk o v . Z a o b m o č je SR H rv a ts k e je z b i ra l o m e n jen e p o d a tk e In s t i tu t za r a z is k o v a n je k r a s a n a p o d ­ la g i l i t e r a tu r e in p o d a tk o v , k i so j ih z b i ra le m a n jš e a m a te r s k e ja m a r s k e sk u p in e . V č la n k u je p o d a n p re d lo g za n a d a l je v a n je iz d e la v e k a ta s tro v , k i p a z a h te v a n e k a j f in a n č n ih s re d s te v in d o lg o ­ t r a jn o d e lo , p o seb e j p r i r e š e v a n ju te rm in o lo šk ih in b ib l io g ra f s k ih te r d ru g ih p ro b le m o v . O b tem se sp o m n im o tu d i n a p ro b le m a tik o iz d e la v e in o rg a n iz a c i je k a t a s t r a k r a š k ih o b je k to v v s lo v en sk em m e r ilu . S tem se p e č a jo n a In s t i tu tu z a r a z is k o v a n je k r a s a v P o s to jn i p o sv o jih n a č e lih , n ik a k o r p a n e b i š lo z a n e m a r ja t i tu d i p re d lo g o v , k i j ih o m e n ja p r ič u jo č a k r a t k a r a z ­ p r a v ic a . D . N. Iz ostale tuje geografske književnosti O c e n e Jean Pouquet, Initiation geopedologique. les sols et la geograpliie. Societe d’Ediition d'Enseignement Superieur, Paris 1966. 267 strani. Profesor fizične geografije na univerzi v A ix en Provence Jean Pouquet je s pričaiočo knjigo dal pomemben prispevek k proučevanju prsti z geograf­ skega vidika. V tem delu. ki ie eno redkih s tako vsebino, hoče avtor pokazati, kako naj bi geograf s pomočjo pedološke tehnike dosegel svoje cilje, saj mora vsako resno delo iz agrarne, gospodarske in fizične geografije upoštevati tudi svojstva prsti. Zato je uporabil, kot je sam zapisal v predgovoru, v naslovu in