? obrtniške Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 >3 old za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold.: pošiJj« po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr W Ljubljani v sredo 28. septembra 1881. y O b s e g : Razglas kranjskim živinorejcem o prodaji goved v Ljubljani in v Kranji, Na česa pri odgoji kmečke mladine treba dandanes najbolj paziti? želska banka in njeni najnovejši sklepi in njena razna podjetja. Prilika je tù, oklenimo se je in bodimo praktični! (Konec.) Avstrijska de- Gospodarske novice. Méd izvrsten živež člověku. Slovenska prisega iz leta 1782. Spomini. Deželni zbori. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari Razglas kranjskim živinorejcem o prodaji goved v Ljub ljani in v Kranji. C. k. kmetijska družba kranjska bode v Ljublj dne oktobra dopoludne ob na dvorišči gostil zum baierischen Hof < na uri du- jski cesti po očitni dražbi prodajala iz državne sub vencije nakup I j plemenske j telice (kakih 10 do 14) štajarskega Muriškega (sivega) plemena, v Kranji pa 10. dne oktobra dopoludne ob 9. uri kakih 15 repo v Belansko-Pincgavskega (rude- čega) plemena. Ta živina se bode postavila na prodaj za pol vi co tište cene, za katero in se prodá tístemu, kdor naj 9» V in družba kmetijska kup koj p! dá } proti temu > da jo se po pismu zaveze, da dve leti za pleme obdrži jo najmanj tej dražbi se zato pri pu ščajo samo kranjski živinorejci Gl dbor kmetijske družbe kranj s k v Ljublj 24 pterabra 1880 ter postali člověk", ki naučil se je v šoli nekoliko in to površno polovičarji, to je , zmazek, ki ni tič ne miš, 77 ki ni potem ne za kmeta, ne za gospoda, ki zataji pri vsaki priložnosti svojo domačijo, ter sramuje se celó svojega kmečkega stanů. Se hujši bila bi v tej zadevi pa kmecka dekleta, ki mislijo ako zna j o uze ne- koliko plesti in druzih ročnih delov — po stari narodni heklat, znam šivat lepó ,,znam štrikat, znam Kdor pesmi : da so uže na pol gospodičine in da cele postanejo potem, ko pridejo k gospodi v mesto služit. istini! kmet se ni převařil v svoji sodbi. kmečke razmere natancno pozna , potrditi mora to za kmetijski napredek zeló žaíostno novico. — Većina deč-kov, ki izostala je iz šole, sramuje se potem domaćega, kmečkega delà in domaćih običajev; isto tako tudi .de- kleta. Ako jih stariši silijo delati na polji in s píoh opravljati domaća, kmetijska delà, zavrnejo jih taki učil ali učila, da bi prevzetnezi : gnoj gnala ,,jaz se nisem zato kidal"; dekleta ne spraviš pa še tako daleč, da bi živino na vodo, pojdem rajši v mesto služit 7 )) vsaj znam štrikat" zadere se ti taka popačena punčara. Ako je pa v resnici tako — in kdo bode rekel, da ne kako moremo tej nezgodi in veliki oviri kmetiškemu napredku v okom priti? Da bodemo vprašanje to rešili dobro, moramo spre-govoriti nekoliko besedic o cilju, ki ima ga ljudska Na česa odgoji kmeeke mladine treba šola na deželi * v......- šola na deželi. Kmečka ljudska šola 7 to je y sploh dandanes najbolj paziti ? Spisal Anton Derganc. osnovana je za k m e č k i stan in ima edino le ta nalog, kmečke otroke pripravljati ter iz-rediti jih za kmete v pravém in dobrem pomenu. Ljudski učitelj na deželi mora pri vsacem predmetu Ko so se razglasile nove šolske postave, da bode Pređ il^eti ta cilj ? ter prirediti v tem smislu ves moral vsak otrok šolo obiskovati ter učiti se raznih 8VOj u^ni načrt. predmetov, jeli so ljudje zlasti na kmetih godrnjati in z glavami majati, češ 7 da ,,iz te moke ne bode zdravega Prva napaka, ki more jo ljudski učitelj na de- želi narediti, je ta, da ne razloči šolske mladine kruha". Mislili so si namreč, da se ta postava ne bode tero ima odgojevati, od one , ki pripravlja jo učitelj v dala tako lahko izpeljati, pa ko bi to bilo mogoče, pri- mestu za srednje šole. Vsak odgojitelj , predno začne ka- nesel bi ta učni načrt malo koristnega sadú, nravni od- važno delo goji bil bi pa v veliko škodo, zraven pristavili so pa izreje, se mora vprašati, koga imam odgo- jevati i zraven misliti pa na konec, po starem latinském temu še to opazko: zakaj se ni postavil med obligatne pregovoru „respice finem". Drugače moramo odgoje-predmete tudi nauk v kmetijstvu, za kmeta najbolj važni predmet? vati otroke za kmečki stan, drugače zopet za šole, na uu^v * katerih se potem pripravljajo dečki za obrtnijski, In ti ljudje se niso motili ! Naš kmet v obče je čijski stan, ali pa n.. srednjih šolah za druge stanove, praktičen, previđen, ima zdravo domačo pamet in zrele Tu utegnil bi nam pa kedo ugovarjati, da ljudska šola nazore. On si je mislil to reč tako-le: Ako bodo hodili ima povsod enaki nalog, kajti ona soznanja otroke samo otroci dolgo časa v šolo in učili se raznovrstnih reči, s prvimi ucnimi elementi. Dobro ! al to veljá samo o izneverili se bodo kmečki hiši in svoji domači družini, ljudskih šolah takih, ki pripravljajo otroke za srednje kup- in enake šole, ona dá jim samo temelj, na katerega zi dati morajo potem te šole. (Konec prih.) Prilika je tíi, oklenirao se je in bodimo praktični! Spisal M. Rant. (Konec) Napredni in za blagor ljudstva resnično zavzeti možje v postojnskem okraji so pa za vpeljavo „Vipav-skega sadjerejskega društva" tudi vsem drugim okrajem naše mile domovine utemeljili uzoren in posneme vreden zgled pravega napredka. Posnemali naj bi ga gotovo naprednjaki v kmetijstvu po vseh okrajih cele kranjske dežele, kar naj bi se razširjalo tudi po so- sednjih slovenskih kronovinah ! Tako postala bi naša sicer uboga, a poštena slovenska domovina splošni rajski sadni vrt, ter bila bi po-tomcem našim najboljši dokaz, da smo umeli pri vsem pomanjkanji štediti in si pritrgovati edino v ta namen, da smo napredovali na poti vodećem k blagostanju, in pa, da smo jim utemeljili pravi vir srecne prihodnosti, kar bodo gotovo tudi sami — vzbujeni po dejanskem zgledu — skrbno nadaljevali nam v slavni spomin, sebi pa v prid in korist. Dokaz bode pa tudi to , da smo imeli razum , po-gum in srce na pravem městu, namreč tam, kamor nam je vse to mili Stvarnik bil prec iz začet&a odločil. Na noge toraj eden za vse in vsi za enega z duševními mocmi ; oklenimo se krepko nam nudeče se prilike ter bodimo praktični ljudje vsak na svojem mestu, ne pa teoreticni in crni egoisti. Delajmo za pri-hodnost, ne pa le samo za minljivo- peno sedanjega časa ! Dne 10. maja t. 1. ob slovesnem trenutku poroke prevzvišenega para Habsburške hiše bil sem na kratko omenil, kako moremo svojim naslednikom ogromno svoto več milijonov goldinarjev zagotoviti. En pogoj k temu prične se z božjo pomočjo v tukajšnjem okrajů z „Vipavskim sadjerejskim društvom" izvrševati. Da bode pa to tudi pravega vspeha, potrebno je , da zlati in dragi čas na vse strani skrbno in dobro ter koristno obraćamo, svoja gospodarstva vsak po svojem stanu tako uredimo, kakor bi to moralo biti po božjih in naravnih zakonih, da si tako tudi uže za sedanjost moremo potrebnih gmotnih pripomočkov priboriti. Koliko ur, dni, da!, celih tednov posameznik brez vsega prida v věčnosti žrelo zginiti pusti — sebi in drugim v škodo ! Kolika zguba je uže samo to na vse strani ! Pa tudi koliko krajcarjev in goldinarjev se brez vse skrbi lah-komišljeno zapravi , čemur ni le nezadolžena, temvec lastnozakrivljena nevednost in lahkomišljenost vzrok! Privadimo se vsi strogega in resnega gospodarskoga mišljenja na vse strani, ter se trdno oklenimo vsake prilike, katera se nam v naš lastni in napredek naših naslednikov ponuja , ter je ne pustimo več iz rok po nobenem načinu! Pregovor veli: „Enkrat zamujeno — za vselej zgubljeno". Da bi pac te moje vrstice našle dosti resnih po-slnšalcev ! To je moja najiskrenejša želja, katera> ako bi se tudi vresničila, bila bi mi nezasluženo velikánsko plačilo. Bog daj obilni blagoslov svoj ! *) *) V zadnjem listu „Novic" na strani 302. v 2. oddelku v 5. in 6. vrsti od zgoraj naj se čita: „revnejših po deset skupaj , vsak z letním doneskom po 10 kr." — ne pa po 25 kr. kakor napačno tam stoji. Narodno-gospodarske stvari. Avstrijska deželska banka, njeni najnovejši sklepi in njena razna podjet ja. Kakor je bilo v predzadnji številki „Novic" v dopisu iz Maribora naznanjeno, z boro vala je izredna glavna skupščina „avstrijske deželne banke" 19. dne t. m. na Dunaji. V bankini sobani se je pod predsedništvom pr-vega vodje imenovane banke Nj. ekscelence grofa Wod-zickega zbralo 44 delničarjev, kateri so vsega vkup 36.000 delnic s 720 glasovi zastopali. Najprej je pre- bral glavni ravnatelj gosp. vladni svetovalec Hahn glavno poročilo, v katerem se je v tesnih potezajih podala na-tančna slika dosedanje delavnosti tega denarnega zavoda. Gospodje delničarji so tu zvedeli, pri katerih podjetjih se je imenovana banka vdeleževala in kaka je bila njena delavnost pri njih. Zvedeli so, da se je deželska banka vdeležila porazdaje 5percentne avstrijske papirne rente , dalje , da je sodelovala pri vredbi denarstvenih vrednosti zapadne železnice cesarice Elizabete, da je pomagala pri grajenju in pripravljanju denarstvenih po-trebščin za železnico iz Buda-Pešt v Zemun , da se je vdeležila tudi utemeljitve delniške družbe ogerske deželne banke v Buda Pešti, združenja Rima Muranjskih železarij s Salgo Tarjansko družbo za stanjševanie in zboljševanje železa, da se je vdeleževala grajenja čeških lokalnih železnic in pomagala pri srbskem državnem posojilu, da se je dalje vdeležila vtemeijitve narodne banke za Nemško, banke v Milanu in naposled tudi vtemeijitve avstrijske planinske rudarske družbe. Konečno omenjava poročevalec še druzih tekočih bankinih poslov in povdarja njihov ugodni napredek. Po poprečnem preračunu se pokaže do 15. septembra t. 1. čistega dobička 2 milijona in 787.000 gld ., kar več ko lôpercentne obresti delniškega kapitala po vsa-kokratni časovi cenitvi pomenja. Predlogi upravništvenega sveta, da se delniški kapital od 40 milijonov gold, v zlatu ali 100 milijonov frankov povzdigne na 80 milijonov gold, v zlatu aii na 200 milijonov frankov po izdaji novih nadaljšnih 200.000 delnic po 200 gold. av. v. v ziatu ali 500 frankov, dalje da se nekateri paragrafi pravil spremené, kar je ravno zarad te pomnožitve kapitala potrebno, in da se uprav- ništveni svet pooblasti teh 200.000 delnic s 50 procenti, to je, 100 gold, av v. v zlatu ali 250 frankov delnica izdati, in slednjic način, po katerem se ima ta izdaja delnic vršiti in vplačevati. Vsi ti predlogi upravništvenega sveta so bili jednoglasno sprejeti. Zajedno so se zarad izdaje novih delnic sklenjeni načini z družbo „Société de V Union Générale" na znanje vzeli in odobrili. Po teh pogodbah se ta družba zaveže vseh na novo izdanih 200.000 delnic deželske banke prevzeti in 1. oktobra 1881. 1. vplačati in starim delničarjem vse nove delnice, in sicer za jedno staro prepustiti jedno tako nove izdaje. Vrhu tega se je „Société de V Union Générale4 zavezala tišti dan, ko bode visoka vlada sklepe glavne skupščine odobrila, svoto od 15 milijonov frankov v gotovini za reservino zalogo deželske banke v blagajnice ravno te družbe vložiti. Deželska banka bode kot plačo na odbitek do 1. oktobra obresti s 4 gld. 16 kr. v zlatu, kar toliko vrže kolikor 10 frankov 40 centimov, starim delničarjem izplačala. Dividenda in naddividenda pride za prvo poslovno leto vsem delničarjem na prid. Način pomnožitve kapitala deželske banke po izdaji novih 200.000 delnic s 50pereentnim vplačevanjem je bil izbran na posebno zahtevanje fran- coskih velikih denarnih mogotcev. Upravništveni svet deželske banke je vendar oziraje se na Avstrijskem običajne v nova pravila zajedno to določbo sprejel, da se bode popolno vplačevanje vseh 400.000 dělnic naj gre naravnost v kri in ne pusti nobenega ostanka, tako tudi med takoj prestopi v kri in člověka greje in redi Je dalj v teku treh let zgodilo , ko se bode pomnožitev pa to imamo li dokazov za to? kapitala odobrila (K prih.) ki Dokaz najočitnejši je to, da zárod čebelne matice se redi zključlj z medom 7 } ima pričetkoma Kakor ne- pa ne. Gospodarske novice. sicer usta in čeva, zadnjice ali riti katere živali, ki vedno le v temoti živé, potrebujejo očes, tako tudi mlade čebele ne potrebujejo nimajo in ne Letina v Avstriji po porocilu c. kr. ministerstva kmetij stva pričetkom septembra. Pšenice in rži přidělalo se je dobro-srednjo adnj > kajt hrana takoj stopi v kri in nič ostanka v črevesu ne popusti Kolikor tedaj vžijemo medů, to vse je popolnem nase, to j mero, ovsa pa vse ostane m se prosto spreminja v telesu nekoliko več. Ječmena, o katerem Ni ne tedaj gola domišljija, ako se kdo čuti krepkej da bo pridelek obilen , přidělala se je šega, se je mislilo, srednja mera. Tudi pri kor uz i je le srednja mera pri- mastnejše surovo maslo (puter). Poleg teg 7 če vživa za zajutrk med, kakor če bi vžival naj- čakovati. Isto veljá tudi o a jdi v tacih krajih ? kjer tedaj da je se niso poželi. VJ wvkA W » V v y» i. viv^ Ô IA'J j Vidi skrbimo za dobro mleko, skrbimo tudi za pridobivanje Repa in krompir popravila sta se čistega medu; tako bi te dobrote deležen postal kmet po dežji bolj, kakor se je s prva mislilo; zato bode in meščan njun pridelek še precej dober, razen nekaterih krajev na Kranjskem, Tirolskem, Ceskem in v Bukovini, kjer tožijo, da krompir gnjije. Pridelek o tave na detelji-ščih in travnikih je manj kot srednji. Vina se je še zmerom prav mnogo nadjati, med tem, ko je sad ja Narodno blago. v nekaterih krajih prav malo. 400.00 gold, bode južna železnica plačevala deželi stajarski dohodninskega davka. denarjem hoće deželni odbor Slovenska prisega iz leta 1782. Uvrstite ) drage „Novice", člankom svojega lista tem > kakor „Wiener landw. Zeitg." poroca, zopet podkovsko šolo v Gradci ustanoviti in na ondašnjem politehniku poúk v kmetijstvu malo drobtinico, ki nam kaže, kako je prosti naš narod pisal pred 100 leti svoj jezik. Prepisana je „prisega" po izvirniku. j) in gozdarstvu vpeljati. Trtna v us }e na Francoskem 500.000 hektarov vinogradov čisto Jeft Mathia Seiz inu Jeft Mathia Savierscheg per-feschem Bogu Ozhetu, Sinu inu Suetimu Duchu, de Smo mi Sofedie is Savertatsch kar jeft pounm u tem krajo, ki fe malo Berdo imenuje, ufsellej, kar je bio potreba, koker lef fekati, Pafsli inu toku ufse Pravize uničila in 450.000 hektarov hudo poškodovala Zdaj razsaja v Gironde, najboljšem vinskem kraji Francoske, 172.000 hektarov vinogradov uže 136.000 koker Noulani noter imeli inu tudi Smo schiher in u meru pafsli na malim Berdu, Voftrim Verhu do zeste od hektarov napadla in 20.000 čisto uničila, trte se menda tej pošasti najbolj upirajo inu do guidouzhouga Bukouja u koti inu tu. loku Amerikanske guifhno, koker meni Bug ufigamogozhni na moi pufsedni zhaf pomagat ozhe. Amen. A. H. Kako na Buškem zavarujejo govejo živino. Učimo se Avstrij od absolutistične države ru- j y VJ VjliJLJVJ OU aJL V O LX 1 j C4 4.1 V/ i u u tiuvi^iaw v*.«. t ^ ^ ske nekaj o tem , česar do sedaj v Avstriji še nismo uganili to je je govej živine pise Wiener landw. Zeitg.". Na Ruskem zavaruje vlada govejo živino pred tako, da za vsako govedo, katero dškod govejo kugo in sicer pogine po kugi, 30 do 70 rublja. ------------r zato pa od vsacega gospodarja davek po pol odstotka ~ *:a. Odškodnina je pa ali tako 70 r većemu dva odstotka pobi ubij djena, da > za jalov za goveda, pitana s tropinami ^ m- m * /v ■ 1 • • i živino 50 bij itd celó za tako živino, katera medpotoma pri izvožnji pogine, prejme gospodar odškodnino. Naj bi po tem zgledu tudi avstrijsko-ogerska vlada osnovala spi in P asekuranco tudi pri ; vsaj večletne izkušnje kažejo, da so dosedaj vse privatne ) asekurance za živino, ki so bile v Avstriji ustanovlj na kant prišle *oitčne stvari. Méd izvrsten živež člověku. Na hvalo medů beremo v časniku „Oesterr Bienenzeitung", da ima med tri izvrstne lastnosti us, lahka p re ba vij ivo st in pa > dob n a k ungar ki so ; v r s t- Zabavne stvari. Spomini. Sine ira et studio". Pridejo trenutki v našem živenji, ko se nehoté spomnimo onih dni, ki smo jih prebili med šolskimi zidovi. Spominjamo se pa onih časov tem raji, čem bolj Tista doba, v kateri nam je so bili zanimivi za nas. bilo odločeno, obiskavati „modric slovenskih hram", je bila v marsikaterem obziru, lahko rečemo tičnem obziru zanimiva. ) f tudi v poli- Naj zato^ob javimo nekoliko tacih spominov iz pre-teklih dni. Čitatelji naši bodo lahko posneli, kakošen je položaj slovenskih profesorjev in kakošen slovenskih dijakov na naših srednjih šolah. Bilo je leta 187 Na gimnaziji * spremenilo se se je v teku časa mnogo. Stare učiteljske moči so od-stopile, nekatere tudi nolens volens in nastopile so mlajše. Tudi dijaško življenje postalo je drugače. In sedaj ima tudi nov ravnatelj nastopiti poslovanje. Dijaki smo zo- da si bi- pet prišli iz mnogih krajev v malo mestice strimo um po ne predolgem odmoru dveh mesecev. Pri-čakovali smo novega ravnatelja. Kakor smo si ga uže slikali v duhu, istina je, da nismo pričakovali narod- nega skemu jeziku. Pa vsaj smo se uže tacih predstojnikov možá pa tudi tacega ne , ki bi bil kos sloven- navadili » kajti )) 50 meilen weit vom windischen land" dil m Kakor voda 7 ki člověk popije, bila je takrat parola ustavovernega ministerstva. Kdo bi si tedaj bil upal trditi, da tako ravnanje ni koristno neukretnim Slovencem, ki v kolosalni svoji predrznosti celó zahtevajo slovenskega jezika zmožnega ravnatelja. In res je bilo tako. Přišel je mož, se ve da v politic• nem obziru popolnoma tak, kakor smo si ga mislili. Nekateri so trdili, da je přišel s Ceskega, a da je „deutscbbohm"; gotovo bilo je pa to, da slovenskemu življu ni bil prijazen. Da pa je za slovenske dijako se bolj zanimival, kakor je bilo treba, to vé vsak, ki ga je poznal. Ta mož je hotel gimnazijo reformirati po svojem duhu; da je ni predrugačil, kriva je bila velika opozicija, katera se mu je od vseh strani nasproti stavila. Sosebno to ga je bodlo , da so se dijaki naročevali na slovenske liste, bodisi politične ali beletristične. To mu je kot tujcu bilo popolno neznano , da tudi slovenska mladež podpira domaće slovstvo. Tako se je uže prve dni njegovega vladanja zgodilo, da je slovensk beietri-stičen list, namenjen dijakom, nekega dae mahoma iz-ginil. Vprašali smo šolskega slugo, kam je neki přišel list? A sluga, ki je mimo muogih druzih lastnosti imel tudi to, da se ni hotel zameriti ni dijakom ni vodji, odgovoril je lakonično: ,,Stari jo je vzel". Sedaj je bil ogenj v strehi. Ko smo pa premišljevali, kaj je v tem slučaji storiti, pokliče me ravnatelj k sebi. Ne vem, zakaj je on v tacih in enacih slučaj ih tako rad posebno mene interpeliral. Dal mi je sicer dotični list nazaj, a naročil mi je, naj pridem čez nekoliko dni k njemu ter naj mu razložim obseg doticnega lista. Jaz sem mu čez nekoliko dni v resnici referiral o listu; a povedal sem mu tudi mnogo tacega, kar ni bilo v listu. On je bil zadovoljen, in mirno in tiho sva se ločila. Ako mu je bil uže slovenski beletristicni list trn v peti, kaj še le politične slovenske novine? Zato je pa dotične zločince k sebi pozval ter jim oštro zatajčal, naj se ne naroČujejo na take umazane liste (ali da se držimo njegove lastae terminologije „schmutzblátter". Ker se je nek slovensk političen list drznil njegove sakrosanktne osobe javno dotakniti, tedaj mu konsekventno vse politične novine slovenske niso niČ prida. Koncem tistega leta pa se je pošiljaia naročnina na dunajski „Zvon". Po stari dijaški navadi nabiral je dijak višjega razreda naročnike. To nabiralno pólo je vodja meni nié tebi nič konfiscirah Poverjenik ,,Zvona" bil je poklican na raport; pojasni! mu je sicer stvar, da „Zvon" je le le-poznansk list, a ravnatelj ga ni hotel razumeti. Sveto-val mu je , naj vso to stvar pusti, kajti „der herr S. wird aueh ohne diese abonnenten leben konnen ; die bibliothek wird ohriehiu zwei exempláre bestellen ; da konnen's schon lesen." Mož je pač malo bil podučea o našem položaji. Koliko slovenskih pisateljev neki je uže obogatelo? Dijaki smo, kakor drugod, tako tudi tukaj prejemali dunajski „Zvon". Začetek ravnateljev je imel tedaj siab vspeh. Mogoče je in tudi zeló verjetno, da je ravnatelj pogrešal pomočnika, ki bi ga bil v nje-govem smislu podpiral. Našel ga je pozneje in ta je bil začetkom zvest zaveznik ; uže leto in dan za njim přišel je na gimnazijo nov mož, ki naj izreja slovensko mladino. (Dalje prih.) Kedaj in zakaj se je začelo opoludne zvoniti ? Leta 1456. prikazala se je na nebu zvezda repatica. Ljudje so se silno bali, ker je někdo prorokoval, da se bo tega in tega dne ravno o poludne svet podrl. Přišel je strašni dan, prešlo strašno poludne, pa vse je ostalo pri starem. Za spomin je takratni papež zapovedal opoludne zvoniti, kar se še današnji dan vrši. Obravnave deželnih zborov. Deželni zbor Stajarski. Kako prijazen je nemškutar do Slovenca, kaže nam naš deželni zbor, kjer izmed 8 slovenskih poslancev, ki jih šteje ta zbor, niso Nemci ni jednega Slovenca v kak odsek volili, izmed konservativnih nemških poslancev pa le po 1 poslanca. — Iz proračuna deželnega odbora je razvidno , da bode prihodnje leto primanjkljej znašal 2 milijona in 236.559 gold. Tako gospodarijo ustavoverci. Deželni zbor Koroški. V govoru, s katerim je deželni glavar dr. Stieger pozdravil poslance, je povdaril, da narodnemu raz-poru v deželi še žalibog ni konca ne kraja! Kako da deželni glavar pride do te pritožbe? So li Slovenci na Koroškem še premalo mrtvi, da si deželni zbor drzne o „Nationalitátenreibungen" govoriti. Dr. Stieger je pač le govoril v imenu svojem in svojih tovarišev, katerim koroška dežela mora biti nemška. Deželni zbor TrzaskL Deželni glavar je v zacetnem svojem govoru britko tožil, da nimajo TržaČanje še Predelske železnice , češ, da ona edina more Trst rešiti propada. Mož noče ve-deti, da vzroki povdarjanega propada tičijo drugod ! Iz tega pa, kakor je vladni zastopnik, ces. namestnik baron de Pre ti s, pritrkoval jeremijadi deželnega glavarja, kazalo se je preočitno, da je deželni glavar bil le tro-bentač de Pretisov, ki je ves zaljubljen v ono železnico. Ko bi bil baron de Pretis takrat, ko je bil na Dunaji finančni minister bolje gospodaril s financami av-strijskimi, bil bi zdatniše pomagal zidanju Predelske železnice, kakor zdaj s svojim javkanjem. Deželni zbor Kranjski. Z navadnimi formalitetami se je odprl tudi deželni zbor kranjski, v katerega so razen bolehnega g. D o 11-hofa prišli vsi ustavoverni poslanci, izmed narodnih poslancev pa niso bili pričujoči: dr. Bleiweis, Klun, dr. Zarnik in Pakiž. Gosp. c. k. deželni predsednik Winkler je zbornici představil novoimenovanega deželnega glavarja grofa Gustava Thurna, ki potem ogovori zbornico slovenski in nemški, povdarjaje, da bode o vsem popolno objektivno postopal po prevzvišenih željah Nj. veličanstva : „Jaz hočem mir med svojimi narodi". Gospod deželni predsednik Winkler izroči dve vladni predlogi, namreč nacrt postave, kako naj se uravná obiskovanje na rudniški šoli v Idriji in nad-pravico javnosti imajočih osobinskih sol, in pa pred-logo gledé vprašanja o neugodnostih dvojne uprave. Drugi dve vladni predlogi, kako namreč prenarediti domovinsko postavo in zastran volitve v rekla-macijsko komisijo, odposlali ste se uže poprej deželnemu odboru. Potem so se vršile navadne volitve odsekov in pa druge. Zoper volitev vit. Vestenecka v finančni odsek ugovarja dr. Vošnjak, rekši, da narodni poslanci ne stopijo v odsek skupno s Vesteneckom, ki je nedavno razžalil narod slovenski s psovanjem jezika slovenskega. Baron Apfaltrern in dr. Schrey sta ga skušala zagovarjati. — Konečno so se različne predíoge in peticije izročile dotičnim odsekom. V 2. seji je gospod c. k. deželni predsednik zboru izročil vladno predlogo, po kateri naj bi deželni zbor svoje mnenje izrekel, ali spada Žu m berskí okraj in vendar Marijindolska občina k deželi kranjski? — Poslanec Potočnik je nappvedal predlog o železnici ed zastopnikov vse nadškofij med milim petjem so doatojno obbajaii spomin dne 23. septembra da se iz Trsta čez Razdrto na Skofjo Loko itd. po najkrajši poti Trst združi s severními deželami. tako 1821 8V. jubilantu v obed ko so bili v Ljubljani v mašnika posvećeni pravilu je preč Po prošt dr. Valussi prevzvišenemu primerno v lat. jeziku častital ; vsi hiúi dúttiSi. nazoči so voščilu z navdušenim „vivat" pritrdili soboto so se odpeljali 841etni knez v Gradišče birmavat danes odidejo od ondot za dni v minjali Prage 23. sept Bralci naši se bodo še spo pa v Ločnik, Kormin in Bili HjeJ sred oktobra Se drug nena- ) kak hrup so zagnali nemško judovski listí o vadno cerkveno slavnost smo imeli včeraj na Kostanj • • • im w • v> i ^ « . - ^ . - . ^. ___ A) koncu meseca junij t oljo nekega pretepa v go vici pri Franciškanih. Obče priljublj stilnici v Kuheljskem, češ, da to je zacetek „preganjanja Nemcev na Českem." Naj bralcem danes po poročiiu da enako kakor pri vas na Kranj- Politike VL Uiltltt^ pOvvilAi, skem o pretepu na Jančah in lani v Medvodab V 501 et ško : (Hrvat jeg iz Drag blizo Reke) m aš niš t Jernej obbajal in ponovil redovni obljubo. Odlični duhovniki so ga iznenadili ) 80 se svojo nazočnost]v „mau m^i — g. p lussi (bil je naddiakon), monsignora prof. Kocij pri zlati masi" nemcurj gnaii strašansk hrup, tako tudi o pretep prošt Va in h el j skem tukaj Iz vadnega ravsa pri pijaci so dr. Zorn. Izmed svetnih apraviti celó po li tič hoteli narod na Cessem se maj bitvo zoper nemški župana dr. Depe ljakov naj imenujem gosp Pred začetkom pomenljivih in Up so, da stol ministra Taaff a ginljivih obredov je imel gosp. prošt kratek pa sprelep zaradi ..Kuchelbada in kuheljski dogodbi tako razburj da bil Je celó papež po ogovor v itabjanskem jeziku ? da ni hotel do- JumJa 1807 > v mašnika posvećen 25. sept. 1831 Jernej je rojen 27 Malo voliti Slovanom slovanskih cerkvenih obredov list >> National Zeitung a je shod uskeg in dek one strašne jske , pruski danes prav resno piše, da skega cesarja v Dancikem nasle-ker reveži Nemci morajo zdaj da ne ves čas svojega samostanskega življenja je prebi! pa na Kostanj in dosege! vse razne častne redovniške službe. (O. Jernej je spovednik našega prevzvišenega > knezonadskofa.) pomoči iskati na Ruskem je taka bedarija, da bi rico blag saboto 24. t. m. je došel v Go vitez Schneid-Treuenfeld in stanuj člověk ne ne na bral jel, da jo more kdo pisati, če bi je tiskane Koiiko blata, toče in k střel se Je lj d v dveh mesecih zmetalo, kako so tega ga v Villi Windspach pod Kapelo. Bodi bolehnemu rodo ljubu milo naše podnebje! Trsta 26. sept. * Znano je, da se boprihodnje črnili pred svetom, se še popisati ne dá. In kaj je ieto v spomin petstolet nice, kar seje Trst prosto- biia ta strašanska „bitva v Kuheljskem"! Ce sploh veljá latinski pregovor dan miš4 tokajo g voljno pridružil Avstriji, napravila velika razstava. Po pa pride na proračunu bo stala 350.000 do 400.000 gold., ti stroški je to tukaj. Te dni je bila v Pragi ko- se bodo pokrili iz državne podpore (40.000 gld.), iz pro- nečna sodnijska obravnava zoper kuheljske hudodeinike, stovoljnih doneskov (dozdaj je podpisanih okoli 95.000 ki je jasno pokazala, da niti lasú ni političnega vsej zadevi aauo v i , nego ^n* ju * — - . ~ --~ guiu.j ni & vsiupuiuu. uujimu se muer, u it ne ui aivudau nimi pivci v gostilnici. Zatožencev je vseh skup bilo razstavi dati popolnem laški obraz, a vkljub temu je troj Čisto navaden ravs bil med vinje gold.), iz posebne v ta namen priredjene loterije (100.000 gold.) in z vstopnino. Bojimo se sicer, da ne bi skušali pa tudent. marveč čisto navadni kakoršni hodijo ob nedeljah iz mesta na pijačo želeti, naj se je Slovenci iz vseh dežel obilno udele-žijo. Pripravljajte se zato obrtniki in kmetovalci uže o xjuujc, aaauioui v " — — —---rjv' ZjIJU. L IipičtVlJčij IC BC /jíXIU UUi tUl&l JU i^LLietU VĆUU1 UZC * Najboljši priči o tem sta policijski komisar in krčmar pravém času, da boste sebi in domovini na čast poka Hudega se pri tepežu ni nikomur nič posebnega zali svetu izdelke in pridelke slovenskega uma in dlana! sam da se vam na raz zgodilo; kar so pobili stekla, bi ga bil lahko v klobu- Takrat pa tudi zahtevajte odločno, o^ v«^ kovi štuli ven nesel. Zato je šla vsa ta reč pred sod- 8tavi enakopravnost jezika prisodi. Vršila se bode raz- 4 • • • ■ IL ss • __ _______________ _ _____ ^ __ _ ^ _ ______ ___ _ 3 _ _ Y _ I___ — I_ _ _ a _ A 3 ♦ A ^ «■ % « . . * ^ ✓"■"N* A mjo nikamor drugam, najmanj pa na polit boben > stava na južni strani mesta pod sprehajališčem „S. An mesto Praga in česka dežela ne moreta po nji čisto nič drea", kjer se v razširjenje prostora uže delj časa morje prizadeta biti. Se ve, da tudi take tepeže vsak mora zasipava. Tržaški Slovenci bodemo gotovo z vso vne- tostjo patriotizma petstoletnico praznovali z raznimi slo- > sod, bodi obsoditi, grdi sovpo Francoskem ali Ceskem, pa da se kar ves narod dežela si na Nemškem, Laškem, vsa j vesnostmi. ljo njih razupije, to je še grše. Izmed treh zatožencev sta vega spoznan; obsojena v kazen, eden Je nekri Tukajšnji deželni zbor se je minolo soboto odprl. pravica se je toraj zgodila, poškodovan bodo tudi odškodovani d za vse to, kar je > nikov kdo pa bo odškodoval česk moral trpeti od svojih sovraž nemško judovskih ustavovercev! Res, veliko mora trpeti Slovan, veliko grenkih in nezasluženih požreti od jih grizenih sovražnikov. Za take krivice pa naš i m o no ío7,ílf£j np nprpSQ. Rnrli Rnorn nnfnrann f Nemec nima ne jezika ne peresa. Bodi Bogu potoženo Gorici 26. sept t. m.) se je udeležilo 60 mašnikov Duhovnih vaj (od 19 } med njimi 23 po ključbi jboljših pevcev. Razen druzega zrnja so zanesli zbrani duhovniki na vse štiri vetrove tudi Vtisa seme pravega cerkvenega petja. pustile na pr. koralne (cecilijanske) litanij ki so # # ) ne jim ga bodo se iznebili tako hitro litanij tak pete v tihi noči (8y2 ure zvečer) bile so kaj veličanskega Delo pa venča še konec. Maševali so v petek in sv. obhájilo dělili prečastitljivi starček knez-nadškot sami. In to je bila njihova „démantna masa" — to pa njem poročati ni vredno, ker skušnja v preteklih letih uči, da se v njem vselej mnogo prazne slame mlati, smešnega ropota delà, a (vzlasti za okoličane) malo prida sklene. Beseda četvorice Slovencev je — glas vpijočega v puščavi! Komu ni še v spominu divji hrum in vrišč, katerega je lani v deželni hiši prouzročila edina slovenska beseda „tukaj"? Dva okoličanska okraja sta letos brez poslancev, ker je enega okraja zastopnik dr. Strudt-hoff (lahon) te dni umri, zastopnika druzega, dr. Bizjaka pa je lahonska većina, z nogami teptajoč vse ustavne pravice in načela, vrgla iz deželne hiše. Ker je bila oseba dr. Bizjakova vzrok, da se je med nekaterimi slovenskimi časniki in tukajšnjimi narodnjaki razvnel strasten prepir, ki se je zdaj raztegnil tudi na druge zadeve, bodi mi dovoljeno, o tej stvari mirno in nepri-stransko besedo spregovoriti. Ko se je imel spomladi . okoličanski okraj nov poslanec voliti, se je sklical za je 601etnica njihovega mašništva zaprti cerkvi * > Hvala lepa! prosimo večkrat kaj. Vred. občni zbor društva „Edinost" in potem še volilna zbora na Opčinah in v Bazoviei teh prilikah in uže prej se je ponujala kandidatura raznim narodnjakom Malalanuj, a nikdo vsakemu časopisu, kakoršne koli barve, če le lavira in ne hodi prave poti ter ni v ljudskem prepričanji utrjen, Pozneje oživěla sta se še dva slovenska šolska lista: (tud jeti. Se le potem se je so torej enogl kdo je ni hotel spre yy Popotnik « v Ceji in „Sola" v Gorici. mislilo na dr. Bizjaka, katereg Časniku „Edinost Ta dva lista katerimi kmalu potem progl imenovali ter po kandidata. Od onega občnega sel ta imata tudi svoja uradnika in svoja založnika, s faktorji treba je pred vsem računati. Zato je moja mi- ) naj se o ustanovitvi zbora do volitve je preteklo 20 dni, in glejte enega šoiskega lista y ni se glasil noben tržašk narodnjak zoper g. Bizjaka takrat stvar pri jedru začne razpravljati in ne gloda le samo y bed ni privatno ni j 9) Edinost" in volilcev l pred njim po časnikih društva lupina. K temu potrebno je pred vsem vzajemnega y češ y da sporazumljenja sedanji h treh urednikov „Tova ima risa a y yy Popotnika" in „Sole" , pa tudi njihovih založ- kako m aro go na sebi. In tudi pozneje, ko je bil ome- nikov. Ti imajo prvo besedo govoriti; njih naloga je, njeni gospod vse molča 1 maja z ogromno večino izvoljen, je dotlé, ko se je većini mestnega zbora šolstvu v splošni prid pravo ukreniti. Da smo res slovenski ljubilo, po nevslišanem ostracizmu zoper predlog do- more nobeden učitelji skupnega glasila potrebni > ne zanikavati ; ako bi pa to glasilo ne imelo tičnega odbora dr. Bizjaka volitev anulirati. Samo v prave roke priti, bolje je, da ostane priličnejemu času par nazočih Slovencev se je vzdignilo za njegovo podr- vsa rec še pridržana. S tem pa vendar ne trdim in tudi J rt n 1 /\ rv /I ^ i m /\ v> r^ vi /I v^ i n lr i Ci vi rw rt n Vi ^rk rr c\ w\ /I n Vv i Wi AUn I rv a t% « n /I i vm 1 nî^i Î ? n X a 1 nin ditev se le daj so nekateri tukajšnji yy odnjaki v jajci"; dva slo- (da se Bog usmili!) zadeli na „dlako venska časnika sta priobčila iz Trsta strastne osobne napade na-nj , in sta zgrabila tudi društvo „Edinost , akaj ga je volilcem ,,usililo"! Vprašamo, ali se sme t ne zahtevam, da bi moral novi edini šolski list še leta in leta le „pium desiderium"ostati, to želim, da se njegovo upravništvo spretnim poštenim rokam izroči. *) Resnicoljub. tega nikakor ne, al i pravim in Stare Oselice 20. sept tako početje imenovati rodoljub y se more odo išče, ga dobi pri „Novicah" , Kdor dobrega sveta tega smo uže dolgo let bravati? Cemu „malkoníenti , • • • • - venij v resnici mar, niso govorili o pravém ako jim je za čast Slo- prepričani. Zato ga prosimo zdaj o naših mršavih ob- ? činskih zadevah. Sedanje županstvo obstojí uže od Zakaj med tukajšnjo mnogoštevilno slovensko inteli- maja 1878. leta, pa v • se ni bilo računa občinskega več kakor samo enkrat, a še takrat ni bil popolno sklenjen ; lati? Kdor svoje dolžnosti proti narodu zanemari, občinski nakladi tečejo vedno po prvem primanjkljeji ne gre mu pravica, bodisi zakotno bodisi javno, delajoče brez ozira, ali morajo vedno taki biti in ali izhaja ob- genco tako grozna apatija, kedar gré za narod tudi odoljube kritikovati in v njih očesih pezdirja iskati Ako se v tako važnem mestu, kakor je Trst čina z vsa bre njimi ali ne. Tudi izmed odbornikov nihče ne mena na rame vé, kje je občinska kasa in ali kaj va njo pride ali ne osob odvalijo, katere zraven tega koliko je primanjkljeja ali ostanka, in če kdo kaj po- ímaj ne * ^ —v, ^ V * , »-VV. » ■ še za svoje družine skrbeti, ali potem odpustlj y praša ali priganja za kako občinsko reč, je odgovor žu- ali se jim včasi kaka pregreha ali pomota brez slabega panov ali pisarjev: ,,e boste uže pozimi zvedeli, ko bo To odkladanje gre leto za namena nameri? Niso li zastran gosp B. ravnali „bona čas, vsaj se nič ne mudi!" << Brez dvombe bilo bi vse izostalo , kar se je od- letom in nazadnje ni nikjer nič. To poletje enkrat je fide sihdob prigodilo, ako ne bi oni kritikarji s svojimi ne- občinski pisar po cestah lovil odbornike, da bi prišli dostojnimi grajami osebnih nakanov doseči namerjavali. računu , pa enim je en dan napovedal, drugim drugi Zato naj bi v enakih razprtijah med narodnjaki ured ništva časnikov bolj taktno postopala dan. tako, da nazadnje nikjer nič ni bilo, in računa le Volitve CSS IV VVÍV4A *«UV*I V* IV tUVii Ul« se ni » Notraniskega 24. sept Mnogo slovenskih listih besedovalo o tem , da naj se ustanovi je tudi přišel, a je tudi ni. 2alibog se je uže po da naš slavni župan ne zna čitati ne slovenski in ne on je dobra duša, pa mora de- za vse slovenske učitelj en v središči Slovenij naj Naj bode tedaj dovolj svojo misel povedó m v 1 s k list, kateri nemški, niti pisati ne; y da Ljublj lati y izhajal. mu on žvižga kar mu nemčurski pisar veleva, in plesati, kakor temu tudi „Novice" je početi ? **) Svetujte nam, drage yy Novice", kaj nam VeČ občincev. Res je, da v edinosti je moč m z edinost i o morejo se tudi močni navali nasprotnikovi dobro parirati, in — će je kje edinosti in vzájemnosti lenjski razstavi potreba, treba je je gotovo pred vsem slovenskemu uci- prostorih prvega če je edinosti in vzájemnosti Novomesto 24. sept. (Kmetijsko razstavo) imamo prve dni prihodnjega meseca. Program tej prvi do-lenjski razstavi je sledeči: Razstava se bode vršila v teljstvu, katero še nikoli samo med sabo tako razde nici" jano bilo ni y kot ravno v sedanjem času To Je 9 pričela se narodnega doma „v Novomeški bode 2. oktobra in trajala do čital ok pa za šolstvo , čast in dobro ime učiteljskega stanu po * slovenskih deželah oni strupeni modras 9 ki plodil se v seni iy Ne vidimo pac nikakoršnega razloga, zakaj ne bi sku-Tovariš" v Ljubljani ne ostal vsem slovenskim učiteljem je v gnjezdu renegatstva, se ondi dobro odebelil ter z skupno glasilo, ki bode podpiran od vseh strani naše Slove- vso strastjo svojega strup demoralizacij m korup nije, tam vspešneje delati mogel. Vred. C1J slovensko teljstvo slednjič skoraj popolnem spridil in med seboj razdejal. Tej pošasti treba je gl odsekati in jo popolnem ugonobiti, da se med zopet do slog teli Po tem popisu je Vaša občina res v strašanskem neredu, in potreba je nujna, jej dati oni red, katerega postava od 17. svečena 1866. in pa pozneje izdani zakoni velevajo. ačajnosti in prave vzajemne delav- Ker na tem mestu nimamo prostora Vam vsega na drobno raz nosti v prid odu skemu dosp viharnih kladati, Vam nasvetujemo 9 kupiti si knjižico, ki Vam bo vse dnevih preteklih 10 let ostalo je po vseh slovenskih de želah prav malo teljev svojemu narodu in pa svo- županom razjasnila, kar kako y morate vedeti. Imenuje se „Nauk slovenskim jim delati, kadar opravljajo dolžnosti župan- jemu imenitnemu pokliču zvestih in stanovitnih, in ti imeli so in imajo tudi svoje glasilo „Tovariša", kateri je pravim pedagogičnim stva. še v Spisal Anton Globočnik, c. kr. okrajni glavar v Ljubljani svoje ognjišče in Postojni. Natisnila in prodajata (po 1. gold.) tiskarja Klein načelom (Bogu, narodu in državi) zvěst ostal, ter od in Kovač v Ljubljani v špitalskih ulicah Nr. 5." V tej knji žici najdete vse, kar treba vediti županu, obeinskim svetoval- svojega možatega načajnega takta in prepričanja tudi cem in odbornikom, da poznajo svoje dolžnosti pa tudi vse svoje ajvecem viharji ne za las krenil ni. „Slovenski pravice. Prvo potem pa je, da se s pritožbo obrnete do si. ob Učitelj" ob svojem času po malo letih konec vzeti , kar se prigodi slednjič grešil pravo pot in moral deželnega odbora, da on županu ukaže račune polo- t žiti, novo volitev razpisati itd. Vred. tobra 1881. Dnevni red: nedeljo oktobra ob kajti bili imeli one ------------ ----------- - ---- w -j - — ------- " ~ — oajiij vjKs vi uiu íujgii uuo ZagriZeUe li C LIJ Ulil U ii. C Vilica, zjutraj se bode razstava slovesno otvorila, ob 12. opo- bil bi zmerom prepir in razpor. Sv. Florijan , ki ga ludne predavanje in demonstriranje o preiskavah mošta pomoci prosimo o sili ognja, gotovo slovenski jezik tako uri popoiudne predavanje o trtni uši in dobro razume, kakor nemški. Naj se nam vendar naš nemčurčke vmes, in vina; ob J I I l J - - ' - ^ w j. v * VL^^J ***J «V/ 11UUUL v uuuai J demonstriranje dotičnih preparatov. Nadaljevanje de- lepi domaći jezik ne preganja na domaći zemlji! * monstriranja o moštnih in vinskih preiskavah. po- zjutraj začetek; ob 12. uri nedeljek 3. oktobra ob predavanje o kisanji vina in demonstriranje; predavanje Bog daj, da ne bi imelfpreobilo požarov gasiti! Zato vas vrle mládenče domaće veselo pozdravljamo ter vam srečo vošimo v blagem delovanji zoper silo ognja! o sadjereji ; ob trgu pred mestno uri popoiudne tombola na vélikem Ljubljane. Na božjem našem svetu se pač ISO. Za dobitke odločil je razstavni marsikaj prigodi, česar se ni pričakovalo vendar se — O i — -------------------- -------J ----------------IUWIOÍUMJ J^w^vyv^i, VVUMl XX * J I VCi V CVAV, - VCUUdl OC odbor kmetijske stroje in posode. Ob 5. zvečer preda- pa tudi zgodi, kar se je prerokovalo. To zadnje velja vanje in demonstriranje; ob zvečer banket v ćital- nični restavraciji. torek 4. oktobra ob 8. začetek ? o prerokovanji oštre zime meseca napoveduje s ; in ob 12. opoldue razdelitev dobitkov. Ob 6. zvečer konec, imamo te dni zjutraj v Ljubljani. ki se nam uže koncem tega , ki jo stopin]ami gorkote Res Vstopnina 10 kr. Razstavni odbor. Letos vreme je nastopilo. ? prav ne p rij etno Ne v (Poročilo o delitvi konjskih premij na Kranjskem.) dne septembra přejeli premije R i b n i c i so Šent Jerneja na Dolenjskem 19. sept. bilo je v naší deželi obilo nesreče po požarih. naši bližnji okolici (Kostanjevici) je gorelo, temuč tudi za kobile z žebeti: Josip Erken iz Mlake 40 gold, po drugih krajih bilo je mnogo požarov. Zato so se Andrej Skrabec iz Horvace 25 gold., Matija Sigmund od mnogo straní čule prošnje: pomagajte ubogim pogo- iz Geschwenda 20 gold., Josip Jaklič iz Stare Loke relcem! Res treba je, da se ljudstvo podučuje in na- 15 gold., Jurij Mihelic iz Skalovja 15 gold., — Gregor ganja, naj dá svoja poslopja zavarovati, «.«ju «ov ^^^^ ^ kurance dadó pogorelcem prvo pomoč; zanikarn je vsak medalijo, Matevž Križman in Janez Podboj kajti ase- Merhar iz Prigorice in Janez Rus iz Breže sreberno oba iz Rib- gospodar, kdor tega ne stori. Potrebne so pa tudi po nice > pa bronasto medalijo 7 za mlade breje ko- žarne brambe, da v sili pritekó pogorelcem na po- bile: Anton Bok iz Breže 30 gold, in Janez Pele iz moc. Pri nas smo uže pred kakimi devetimi leti ku- Ribnice 20 gold. > za eno in dveletne žebice pili brizgalnico pri gosp. Samasi v Ljubljani in s tem Matevž Kramar iz Skalovja 10 gold., Anton Sehiitz iz pokazali, da naši ljudje cenijo pregovor: „pomagaj si Breže 10 gold., Stefan Peteriin iz Velikih Poljan 10 sam m Bog ti pomaga i Í Pri gasenji je pa tudi treba gold., France Levstik iz Velikih Lašič sreberno 7 Ivan izurjenih ljudi, da o priliki požara vsak vé kam stopiti, Hočevar iz Podloga pa bronasto medalijo 7 in katero delo pri gasilnici opravljati. Ustanovil se je bil odbor in sostavii si pravila , po katerih je sedaj v življenje stopila požarna naša bramba pod vodstvom Franceta Zagorca, sina Jožefa Zagorca, bivšega de- v Sent-Jerneji so dne t. m. přejeli premije za kobile z žebeti: France VrtaciČ iz Pristave 40 gold. 7 Vincenci Smola, grajščak v Grmu 25 gold., Janez Anton Barborič iz Globočnik iz Stare vasi 20 g old., i. i a i.i\jv> tu í^á a ^ u i kj cl y oiuw tř uuuiw vw ^ f ^ b V ^ v ------^ —- ^ ---- 7 M — - v — želnega poslanca. Sklicali so se možje in mladenci ter Cadrežev 15 gold., France Eršte iz Nemšjse vasi sre- nekaterikrat uže urili se v tem poslu. In res pokazali berno medalijo, Alojzij Košir , župnik iz Sent-Ruperta so o priliki požara v Kostanjevici, da vrli naši Sent- in pa Martin Fabijan iz Cadrežev bronasto medalijo. a mlade breje kobile: Anton Perjatel iz Rakov- 7 Jernejčanje znajo gasilnico rabiti, tako, da so res mnogo pripomogli, da se je veliki ogenj zadušil. Ker pa po nika 30 gold., gospá Gressel iz Trebnjega 20 prislovici : ,,z Bogom začni vsako delo, da bo dober v«*^« —-* - tek imelo", so tudi naši požarni brambovci sklenili, ly. za eno in dveletne žebice: Rajmund Vašič ' ^ . ^ _ «r^ ^ • 1 • m t § n 1 1 i 11 n * 1 1 • n r t ■ gold. Janez Bambic iz Cadrežev bronasto medalijo 7 naj bi .> šra!" ščak iz Skrljevega 15 gold., grof Albin Margheri, graj- dne t. m. naprositi g03p. župnika Jan. Vovka jim ta dan sv. mašo pelu In zares je bila pri podružní ščak iz Otoca 10 gold., France Fabijan iz Gradiša 10 cerkvi Matere Božje v Smarji slovesná sv. maša s pn- gold. 7 Janez Vovkov iz Dobrave 10 gold., Vincencij digo. tem govoru so častiti gosp. župnik tehtno raz- ložili četveri ogenj ki U ^ U U I ^ Ai 11 ci] gc« JLLJ\J£JJ\S »M ^ ^ ^^ —• N da se ljudstvo ogne časnému in večnemu bronasto medalijo Smola, grajščak v Grmu, in Janez Keršin iz Zgornjega ga možje in mládenči Gradišća sreberno, France Maicelj iz Bele cerkve pa ^3(86 pO lai X y UO OU IJUUaiYU V>WOUUtUlU T w^uvu^v« ognju. Pri sv. maši pele so se pa tudi primerne pesmi fari 7 na Vrhnik so dne t. m na koru. na, i lu,u. — Ne smem pa zamolčati, v*.«, ov «u f tv/ju"j» KODiie z ze u en: /\iiiuu ueraaii iz Ulica *±\j guiu., dan zbrali vsi požarni brambovci, katerih je sedaj uže Vincencij Ogorelec izŠkofelce 25 gold., Anton Rotar iz okoli 65 mož, v posvetovanje : v k ater em j ez ik u Podsmreke 20 gold., Janez Obreza iz Vrhnike 15 gold da so se prejsnji ^0\) prejel premije za be ti: Anton Jeršan iz Unca 40 gold un.vM.1 wof ujvsu , » . y ^ ^ v ^ v j ^ — - —. ~ JT UUSLL1I C iVC ^UJLU., O ikllKSů V7UI CAČl l/J V lUllliVC iiV gVIU.., se bode zapovedovalo (komandiralo). Trijeali štirje glasi Jernej Šušteršič iz Sinjegorice 10 gold., Jernej Jeraj iz bili so za to, da bi se v nemškem jeziku zapovedovalo. Gosp. kapitan Zagorec jim je dal prosto glasovati, sreberno medalij ■ i * » 1 m ^ A • a « ^ é % • < • • • 1 1/ Sinjegorice in Josip grof Auersperg, grajščak na Ko pa je videl, da jih podpihujejo oni trije je 7 izjavil Franj Gregurka iz Sinjegor 7 7 se Jakob Modic iz Matenje, Janez Rus iz Loga in I možato, da rajši odstopi, nego da bi v drugem kot v Jereb iz Loga, bronaste medalij Za mlad brej domaćem slovenskem jeziku zapovedoval. Obravnava kobile: Matevž Strešaj iz Cerknice 30 gold., J tega predmeta bila je neki zeló viharna. Naš župan, Gams iz Iškeloke 20 gold., Andrej Marinka iz Vnanjih ki se je v ljudski šoli za silo naučil svoje ime po Goric 15 gold., Janez Brudič iz Cerknice sreberno nemško podpisjati, udinjal si je za občinskeg a tajnika dalijo in Pavel Kušar iz Sinjegorice bronasto medalij nekega gosp. Štubelna iz Radec, ki je tukaj kot dacar Za eno- in dveletne žebice:" m Luka Jerala iz Samo nastavljen in hudo nemškutari, izjavil se je neki, da bo s r en j a tera je vse bolj Al velika večina vrlih sklicala nove ude pod nemško komando, ka- „nobel" itd. naših domačinov ni se dala strahovati od preamešnih nemčurskih nakán in izbacnila župana pa „barona Bin- prav za torce 10 gold, in Lorenc Jereb iz Loga 10 gold 7 bil v Kranji so 12. dne t. m. přejeli premije za z beti: Janez Zup iz Srakovelj 40 gold 7 Matija Kromač iz Zapóg 25 gold ? Janez Krašič Gov gelmajerja", ki tudi komaj toliko pisati 77 zna, da silo z nemškimi črkami svoje pravo ime podpiše. ln prav so storili domačini, da so ljulikood pšenice ločili 7 To je vendar sramota venski se nahaja par ljudi, ki delajo Bismarku! > da v vsaki borni vasici slo-tudi nemški ne znajo, tlako v ce Vred. nika 20 gold., France Mubi iz Spodnje Bele 20 gold. y Gospodičina Ivana Foe deri, učiteljica umetelj- Janez Brejc iz Nove vasi 15 gold., Janez Grajzar iz nega vezenja, katera je uže pri nekaterih razstavah bila Vodic sreberno medalijo, Anton Mežnarc, dekan iz Kranja odlikovana, je zopet pri letošnji obrtni razstavi v Hebu in Janez Sporn iz Vodic bronasto medalijo. — Za mlade na Ceškem za raztavljena svoja in svojih učenk delà breje kobile: Janez Marolt iz Radovne 30 gold., Lo- přejela medalijo. Ta lična delà so brezplačno na ogled renc Okorn iz Kokrice 20 gold., Andrej Knafel iz Do- razstavljena v njenim stanovanji na stolnem trgu štev. brepolja 15 gold., Janez Kristan iz Stražiša sreberno medalijo, in Miha Rebolj iz Most bronasto medalijo. Za eno- in dveletne žebice: Janez Kolman iz Za- spodiČine v čitalnici se prične 1. oktobra, puš 10 gold., Boštjan Vrbič iz Most 10 gold., Andrej spode bo pevska šola vsak ponedeljek in vsako sredo Naj jih gredó ogledat naše gospé in gospice? (Vabilo.) Poúk v pet ji za gospode in go- Za Bohina iz Zapog 10 gold., Jakob Rozman iz Podreč sreberno, Miha Begel iz Dvorja pa bronasto medalijo. ob ob uri zvecer y uri zvečer. za gospodičine pa vsak četrtek Pevske vaje za moški zbor Na gimnazijo ljubljansko se je letos oglasilo kakor dosedaj, ob torkih in petkih, vselej točno od 80 > 731 učencev in izmed teh v prvi razred 201, od katerih do ure. Kdor hoče pevsko šolo obiskovati ali so jih pa 44 odvrgli, tako, da jih je ostalo za slovenski pa vstopiti v pevski zbor, naj to stori v omenjenih oddelek 98, za nemški pa 59. Ko število gimnazistov dneh in urah v čitalnični pevski sobi v 1. nadstropji. V V • V lit 1 • • • X T % • I t 1 1 V Y # 1 • v • I 1 • y t -i 1 zmerom narasca » se manjša na realki, kjer imajo v obilni udeležbi vabi čitalničin odbor. razredih 205 učencev memo 237 lanskega leta. Ker je revščina pri nekaterih velika, jih podpira tudi tako , kjer jih čez 40 do- Naznanilo clolenjskim vinorejcem. Gosp. R. "Dolenc, vodja Slapenske vino- in sadjerejske Na gimnazijo ljubljansko prestavljen je profesor sole, pride 4. dné oktobra (prihodnji torek) v Semič, po• Suklje iz Dunajskega Novomesta, na njegovo mesto zneje pa tudi v Crnomelj in Metliko, podučevat v trto- y imenovana „študentovska kuhinja" biva po nekoliko živeža. . pa gre iz Ljubljane prof. Zeehe; tako pride tedaj zopet vsak na tisto mesto, kjer je uže prej službovah nova přišel je na ljubljansko gimnazijo za suplenta Pavlin, g. Vehovec imel bode pa poskušnjo leto za profesuro. reji in kl et ar s tv u. Novičar iz domaćih m tujih dežel. Z Dunaj Novi dr V bogoslovsko semenišče^za vodjo je přišel se izdajati 1. dne oktobra i 11 i a i rM i w i i J bankovci po 5 gold na mesto gosp. kanonika dr. And. Cebaška gosp. dr. Po tolikem ugibanji, kaj pomeni shod ruskega Jan. Gogola, častili kanonik in vodja Alojzijevišča. in nemškega cesarja v Gedanskem, je zdaj prišla Za vodjo v Alojzijevišče pa pride gosp. prof. Toma na dan Župan. ; da vsi pomenki vladarjev so merili na o h (SemeniŠko vodstvo) naznanja, da se za gg. bo- njenje svetnega miru Iz Zagreba 27 ptembra se je pričel sabor goslovce šolsko leto prične s 1. oktobrom. Naj torej vsi hrvatski. Podoba ie, da bode hndo vršelo v zbornici 1 1 • ti » • f* t 1 t • v v • J / _ ^ bogoslovci prihodnjo soboto pridejo v semenišče in t se svojim prednikom oglase. ko přidej lit ve poslancev v pretes. Nekateri škofj — Solska knjiga „Geometr i a" se auaj, j^u je xuvi^, uu gwvc uu uug uitiujaiuuj, rwi la^im tiskarna z Dunaja dobila dotične klišeje, pridno tiska, nikom, ki so pošteni Hrvatje in so bili od neodvisne zdaj ko so res čudni svétniki, tak je tudi škof kardinal Mih je 1 od do nog madjarom ki daj takim žup Gosp. Josip Staré, gimnazijski profesor v Za- narodne stranke (opozicije) za poslane grebu in znani slovenski pisatelj, pride za gimnazij skega povedu je vstop v zbor, to je, ne dopu olj y da bi se ravnatelja v Be lov ar. Precastiti gosp V. Lah i zadnji cas kaplan v Náklem, se prve dni prihodnjega meseca podá zopet v Bosno, kjer nastopi svoj misijon. jim dal dopust (urlaub) za čas zborovanja. Župniku Z ori ču, ki je bil iz voljen za poslanca, vzel je mahoma kapl da ne bi mogel iti v zbor Menda se bodo gosp Gosp. Franjo Sovan mlajši, ki zdaj v družbi z dr. Zarnikom in njegovo soprogo potuje po Laš- narodni gospodj lz Trsta. di take silovitosti pritožili v Rim. Minister Conrad izkazal se je zopet prijaznega nam Slovencem s tem, da je odbil opravi kem, je včeraj telegram poslal v Ljubljano z gore Ve-suva, 1289 metrov visocega ognjenika, na katerega je zadnja leta bila narejena železnica. Pač málokdo se je čeno spomenico našega političnega v kateri je društvo prosilo, naj se vpelje si društva „Edinosti y v ednjih šolah od razreda do razreda. To je ista re- do z daj krat pelial po železnici na glasovito goro, ki mnogo- ogeni iz sebe meće. šitev za Trst, kakor je bila una za Goriško lendas graecas y> ad Po telegramu, s katerim so rodoljubi v nedeljo v čedalj Franco sko bolj Kulturni boj evetè na Francoskem Tako je župan v mestu Lillu oklical pre SrediŠči pri Modri nj ako vi slavnosti zbrani odzravili p0Ved, v kateri strogo zabranjuje, da duhovnik ne sme pozdrav dr. Jan. Bleiweisa, je vklub neugodnemu vreme- svečano bolnikov obhajati iti nu bilo mnogo obcinstva zbranega in navdušenost bila je velika v spomin zasiužnega pokojnika. v Montaubaru pa se je takih semenisce bogoslovcev Iz Levova se nam poroča, da gosp. Fr. Gerbié katera se drug moralo siloma zapreti ukazih postopata Gambetta in Ferry popolnem složna dar nekako pisano gledata. Gledé z veliko pohvalo poje v poljski operi lz Idrije se nam piše, da bode prihodnjo ne- zup- deljo obhajal zlato mašo gosp. Ignácij Eržen nik v pokoji, rodom Idrijčan. Ravnokar je začela družba kmetijska ra^pošiljati na velikem papirji tiskane oklice za razstavo in premiranje goveje živine v Kranji, ki naj bi jih županstva nabila na vidnih krajih. na take okolnosti bode obnašanje pruske vlade do ka toličanov v Alzaciji prebudilo veliko pozornost v viših francoskih krogih; pruska vlada je namreč ukazala, da se v prihodnj k a t o 1 i š k i z ljepis. na ednjih šolah namestijo samo telí filozofijo, povestnico, jezikoslovje in zem lz Maribora 28. sept. (Telegram „Novicam doljub dr. Karol Ipavic danes dopoludne umrl. « Ro Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Tisk in založba : J. Blaznikovi nasieduiki v Ljubljani.