POZNOANTIČNO GROBIŠČE V TEURNIJI GERNOT PICCOTTINI L a n d esm u se u m fü r K ä r n te n K la g en fu rt (C elovec) Iz k o p a v an ja , k i jih je v odil m e d le ti 1910— 1913 R u d o lf E g g er v T eu rn iji, so b ila p o o d k r itju zg o d n je k ršč a n sk e p o k o p ališk e bazilike, d a lje , o b je k to v n a ta k o im e n o v an e m M elch erfeld u in p o d eln em o d k o p u p o z n o a n tič n ih stav b in o b zid ja n a se v e rn i s tra n i H o lzb erg a začasn o p re k in je n a . L e ta 1926 je izkopal v b liž n je m L e n d o rfu m a jh e n , sta ro s v e tn o g raje n , M a rsu p o sv ečen te m p e lj; tu izk o p an e n a jd b e so ra z sta v lje n e v m u z eju , k i je bil m e d te m zg rajen n a d delom p o k o p a lišk e bazilike. N ova iz k o p a v a n ja K o ro šk eg a d eželn eg a m u z eja o d 1971 d a lje niso n a d a lje ­ vala E g g erje v ih raz isk av n a p la to ju H o lzb erg a, a m p a k so z a sta v ila zunaj m e s t­ nega je d r a T e u rn ije , tik H o lzb erg a n a vzhodu, po te ra sa h , k i p a d a jo od zah o d a p ro ti v zh o d u (p arce li št. 1094 in 1146, k. o. L endorf). T u k aj so n am re č p ri obdelavi polj č e sto n a lete li n a o sta n k e zidov in n a k e ra m ič n e fra g m e n te ( sl. 1 ). Iz k o p a v a n ja so p o te k a la doslej p e t let, 1971, 1972 in 1974 v o k to b ru , 1973 in 1975 v se p te m b ru in o k to b ru . V te h k a m p a n ja h sm o u g o to v ili o sta n k e rim - sk o d o b n ih sta v b , k i sm o jih ra z isk a li n a p ro s to ru 50 X 60 m in jih lahko po d o se d a n jih iz sle d k ih to lm ačim o k o t o b sežn o rim sk o vilo. P ri te m sta v b n e m k o m p lek su , ki o b se g a več p ro sto ro v in m a jh n o n o tra n je dvorišče, so o p a z n e tr i iz ra z ite jše g ra d b e n e p erio d e , od k a te r ih d a tira m o p rv o še v k la v d ijsk o ep o h o , to re j v čas n e p o sre d n o po te m , ko je T e u rn ija p o sta la av to n o m n i m u n ic ip iu m C la u d iu m T e u r n ia , okoli le ta 45 n. š. P o ru še n e so bile sta v b e v d ru g i polovici 3. sto le tja , d o m n ev n o ob a la m a n sk ih vpad ih , ki jih je bilo č u titi tu d i n a te m p o d ro č ju . N i n a m e n te g a p reg le d a a n a liz ira ti rim sk o d o b n e sta v b n e o sta n k e in p rip a ­ d ajo če n a jd b e , a m p a k p o zn o a n tič n o g ro b išče n a jd e n o n a is te m are alu , v ru š e ­ vinah vile in v n je n e m zasipu. Do se d a j je bilo n a jd e n ih 111 sk e le tn ih grobov, m ed te m i 32 s p re te ž n o o k ra sn im i p rid a tk i. O b jav a n av e d en ih n a jd b je u p r a ­ vičena, č e p rav n e m o re m o z g o to v o stjo trd iti, d a je g ro b išče iz k o p an o v celoti. M. F. Jabornegg-A ltenfels je v sv o ji le ta 1861 o b ja v lje n i š tu d iji o T eu rn iji p rvič p o ro ča l, d a so n a te ra sa s to o b lik o v a n i vzh o d n i s tr a n i H olzberga če sto n ašli »grobišča« in je za to m e sto v sv o ji le ta 1870 o b ja v lje n i k n jig i K ä r n te n s r ö m is c h e A lte r th ü m e r n a n a c r tu »R uševine rim sk e g a m e s ta T eurnia« (p o sn eto le ta 1868) z o p o m b o 4 p o se b ej o zn a čil : »P okopališče in n a jd iš č e grobišča«. P o d o b n o izvem o iz p o ro č ila o iz k o p a v a n jih F ritz a P ic h le rja iz le ta 1876, k je r je n a »E rtelfeldu« o m e n je n ih n e k a j o sta n k o v sk eleto v , v e rje tn o b re z p rid a tk o v . N a n o v em n a č rtu , o b ja v lje n e m v M itte ilu n g e n d e r k. k . C en tra l- C o m m is s io n (1883), ki je v isti o b lik i p o n a tis n je n tu d i v K u n s tto p o g r a p h ie d e s H e r z o g th u m s K ä r n te n , so p o d č rk o g ozn ačen a m e sta , k i se u je m a jo z Ja b o r- neggovim i p o d a tk i: » k jer so b ila n a jd e n a grobišča«. B rez dvom a je ta te re n id e n tič e n s se d a n jim i p a rc e la m i št. 1094 in za h o d n im d e lo m št. 1146 d a n a šn je k. o. L en d o rf, k e r je b ila u p o ra b lje n a za ta k ra tn e p o s n e tk e k a ta s trs k a m a p a k o t o sn o v a p o v ršin sk e te h n ič n e m e ritv e . Z a ra d i n a v e d e n e g a n ism o b ili p rese n eč en i, k o sm o m e d p rv o ra z isk o v aln o k a m p a n jo 1971 v o b m o č ju JV d e la vile, v p ro s to r ih A, C, D/7 in F n a š li o sta n k e sk e leto v (g ro b o v i 1— 11/71), ki p a so b ili z a ra d i p litv e lege ob p o ljs k ih d e lih to lik o p o šk o d o v a n i, d a n a ta n č n e jš a d a ta c ija , k e r n i b ilo p rid a tk o v , n i b ila m ogoča. S tra tig ra fs k o sm o ugotovili, d a so b ili g ro b o v i v k o p a n i v zasip n o p la s t u n ič en e t r e t je g ra d b e n e faze rim s k e sta v b e in d a so v v eč in i p rim e ro v u p o ra b ili zidove k o t g ro b n e sten e. P ri te m z b u ja jo p o z o rn o st s te n e grobov 1, 2/71, ki so iz ozk ih , to d a sk rb n o z id a n ih zidov iz lo m lje n c a n a č in , ki ga p r i d ru g ih g ro b o v ih n ism o zasledili. 1 T eurnia, pogled n a raziskovalno področje pred izkopavanji 1971. — T eu rn ia , A n sich t d es G eländes zu B eg in n d e r A u sg ra b u n g en 1971 V ečinom a n e p o šk o d o v an e g robove sm o našli, k o sm o v n a sle d n jih k am p a­ n ja h (1972— 1975) p re isk a li SZ d el vile, ki je b il z a rad i n ag n jen e g a te re n a p re k rit z m o čn o p la s tjo n asip n eg a m a te ria la . T u so bili g ro b o v i sk o raj povsod posebej gosti v p ro s to rih D/4, D/10 in D /ll, k je r je bilo n ak o p ič e n ih k a r 15, 37 in 13 grobov. S tra tig ra fs k a slik a je b ila en ak a k o t p ri g ro b o v ih v p ro sto rih A, C, D/7 in F, le d a so b ili sk e leti n ep o šk o d o v an i in da sm o v š tirih razisk o ­ valnih k a m p a n ja h o d k rili 32 gro b o v z o k rasn im i p rid a tk i. V zhodno o d te te ra se n ism o n a šli več grobov, ta k o d a im am o grobove v p ro s to rih A, C, D/7 in F začasn o za izjem e. V p e tih raz isk o v a ln ih k a m p a n ja h je bilo o d k ritih sk u p a j 111 grobov, k i jih po p o sa m ez n ih le tih raz d elim o k o t sle d i : 1971: 11 g ro b o v ; s p r id a tk i: 0 1972: 22 g ro b o v ; s p r id a tk i: 10 1973: 27 g ro b o v ; s p r id a tk i: 7 1974: 19 g ro b o v ; s p r id a tk i: 3 1975: 32 g ro b o v ; s p r id a tk i: 12 111 g ro b o v ; s p r id a tk i: 32 G robovi s p r id a tk i niso zd ru ž en i n a en em p ro sto ru , te m v eč ležijo n ee n ak o ­ m e rn o p o ra z d e lje n i m e d grobovi b re z p rid a tk o v in so tu d i en ak o u sm e rje n i k o t ti. K o t k až ejo a n tro p o lo šk e raz isk av e so v se k a k o r v 30 g ro b o v ih s p rid a tk i sk eleti žen sk eg a sp o la, m e d te m ko im a m o m ed 79 grobovi b re z p rid a tk o v ta k o m o šk e k o t že n sk e sk elete. N a ta n č e n p ro c e n t delitve m o šk ih in žen sk ih grobov o ziro m a ž e n sk ih gro b o v s p rid a tk i in b rez p rid a tk o v bo p red lo ž e n po o p rav ­ lje n ih a n tro p o lo šk ih ra z isk a v a h celo tn e g a sk eletn eg a m a te ria la . D oslej la h k o d o m n ev am o le, d a so sk e leti z o k ra sn im i p rid a tk i p rip ad a li m o rd a so cialn o v išji p la sti, č e p rav se ti grobovi, k o t sem že om enil, od dru g ih n a zu n a j ne ra z lik u je jo . N a d ru g i s tr a n i so bile lahko v zro k tem u, d a so n e k a te rim m rtv im d ali v g ro b o k ra sn e p re d m e te o ziro m a d ele noše, zaostale kultn o -relig io zn e p re d sta v e ro m a n iz ira n e g a p reb iv alstv a, k a jti v ro m an sk e m o ziro m a ita lsk e m o b m o č ju ju ž n o od Alp in n a p re d a lp sk e m p ro s to ru so zaradi k ristja n iz a c ije re d n o p o k o p av ali m rtv e b rez p rid atk o v . T o rej so tu d o b ro vidne raz lik e v n a č in u p o k o p a v a n ja ro m an iziran e g a p re b iv a lstv a v n a s p ro tju z ro m an sk im . G lede n a to , k a k o p o g o sto n a jd e m o p o sam ezn e o k ra sn e p re d m e te v 32 gro b o v ih s p rid a tk i, la h k o se stav im o n a s le d n je sk u p in e : A. u h a n i — 20 kosov D. p rs ta n i — 6 k o so v B. z a p e stn ic e — 12 kosov E. igle za sp e n ja n je o b lek e — 6 kosov C. fib u le — 10 koso v F. ogrlice — 5 kosov P o d aja m o k r a tk o analizo p o sa m ez n ih g ru p . A. Uhani ( s l . 2) S k u p n o 20 n a jd e n ih u h an o v im a š tiri različne oblike, k a te rih tip ičn i p ri­ m e rk i so n a sl. 2. R a zlik u je m o : 1. u h a n e s p o lie d ro m , 2. sre b rn e u h an e s k o šarico , 3. b ro n a s te u h a n e z v o tlo k o ša ric o in 4. s p o ln o ko šarico . Za vse tip e u h a n o v la h k o n av ed em o p a ra le le z grobišč B led -P ristav a, R ifnik, K ra n j, Uhani. — O hrringe Ib lig o -In v illin o k o t tu d i iz p o sa m e z n ih g ro b n ih n a jd b n a K o ro šk em . U h an i z g ro b išč a v T e u rn iji k až ejo to re j iz ra z ite p a ra le le s p o z n o a n tič n im i g ro b išči v ju ž n e m p re d a lp s k e m p ro s to ru , k i so v sa d a tir a n a v 6. s to le tje , p o se b n o v čas n e k a j po s re d i te g a s to le tja . S te m je d a n a tu d i o p o ra za d a ta c ijo te u rn ijs k e g a g ro b išča . V se k a k o r z b u ja jo p o z o rn o st e n o sta v n e jše o b lik e , k i jih u g o ta v lja m o p r i u h a n ih s p o lie d ro m in b ro n a s tih u h a n ih s k o ša ric o in b i m o rd a la h k o k a z a li n a tu k a jš n je a lp sk e d elavnice. Z a lp sk o z a o s ta lo s tjo v zvezi je p ač tu d i d e jstv o , d a so o d d v a jse tih u h a n o v le š tir je sre b rn i, vsi o sta li p a b ro n a sti. B. Zapestnice (sl. 3) O d 12 n a jd e n ih z a p e stn ic je 6 b ro n a s tih in 6 železnih. V se so ležale n a p r o s to r u lev e p o d la k ti sk e leta. D veh z a p e stn ic p r i is te m sk e le tu n ism o n ašli. Sl. 3 kaže p o sa m e z n e tip e o b ro če v : B ro n a s te z a p e stn ic e : V se b r o n a s te z a p e stn ic e so o d p r te in im a jo d e lo m a tro m b a s to o b lik o v a n e o d e b e lje n e k o n c e z ra z ličn im o k ra so m . P ri b ro n a s tih z a p e s tn ic a h im a m o š tiri tip e : 1. z a p e s tn ic e z o d e b e lje n im a k o n c e m a in o k ra še n e s k ro ž n im i b ra z d a m i; 2. z a p e s tn ic e z o d e b e lje n im a k o n c e m a in o k ra še n e s k ro ž n im i b ra z d a m i o z iro m a p ro g a stim o rn a m e n to m ; 3. z a p e stn ic e s k o m aj o d e b e lje n im a k o n cem a, o k ra š e n e z b ra z d a m i in k ro žc i s p ik o ; 4. z a p e stn ic e s k o n c e m a v o b lik i k ap le. Ž elezne z a p e s tn ic e : V se železn e za p e stn ic e so p re c e j d eb e le jše k o t b ro n a s te , to d a ra v n o ta k o o d p rte . R a z lik u je m o dv a tip a : 5. z a p e stn ic e z la h n o o d e b e lje n im a k o n cem a, 6. s p ira ln o o b lik o v a n e za p estn ice . 3 B ronaste in železne zapestnice. — B ronze- u n d E ise n a rm reifen B ro n a s te in železne za p e stn ic e n a v e d e n ih o b lik so v 5. in 6. s to le tju n o sili sta ro se lc i, to d a se g ajo še v 7. s to le tje . P arale le z a n je n a jd e m o n a p re j n av e­ d e n ih g ro b išč ih k o t tu d i n a n e k ro p o la h V ra n je , E rto (F u rla n ija ) in še C astel T ro sin o p ri A scoli P iceno. G re za že le zn e in b ro n a s te z a p e s tn ic e alp sk o -ro m a n sk e oblike, k i so b ile n a re je n e m o r d a v ro m a n sk o v p liv a n ih lo k a ln ih d ela v n ic a h in za to tu d i — k o t u h a n i s k o ša ric o — k až ejo m n o g o v rstn e oblike, k i jih n i m o č v edno d ire k tn o p r im e rja ti. V e n d a r so b ile so d eč p o p rim e rja v a h z a n esljiv o izd elan e o ziro m a u p o ra b lja n e v č a su po sre d i 6. s to le tja in pozneje. C. Fibule (sl. 4) P ri sk u p n o 10 n a jd e n ih fib u la h im a ta le dve v rsti, n a m re č S -fibule in p lo ­ šč a te fib u le p o n e k a j p rim e rk o v , m e d te m ko o sta le n a s to p a jo p o sam ičn o . V si tip i so p re d s ta v lje n i n a sl. 4. S -fibule : N a v se h tr e h p rim e rk ih im a m o sledove, k i k až ejo d a so b ile p o zlačen e v o g n ju , d v e fib u li im a ta a lm a n d in sk e vložke v o če h o z iro m a ob s tra n e h fib u le. P ri p rv i fib u li gre za sp lo šn o g e rm a n sk i tip , ki g a n e m o re m o p rip is a ti n e k e m u d o lo č e n e m u p le m e n u ; d a tira m o ga v čas po s re d i 6. sto le tja . D ruga S -fib u la p r ip a d a tip u V a rp a lo ta o z iro m a K ipfen b erg -A n h au sen , k i jo h k ra ti o z n a ču jem o z a la n g o b a rd sk o iz n a jd b o in u s tre z a č a su po s re d i 6. sto le tja . Tip, ki m u p r ip a d a t r e t j a fib u la, kaže p o d o b n o ra z š irje n o s t in d a ta c ijo . K o t o b e p r e jš n ji se d a d o b ro p r im e rja ti s p o d o b n im i k o si n a g ro b išč u K ra n j-L ajh p a tu d i n a n a j s ta re jš i la n g o b a rd sk i n e k ro p o li S an G io v an n i v Č edadu, To n a m om ogoča d a ta c ijo v p rv a d e s e tle tja d ru g e polovice 6. s to le tja . N a s le d n ja fib u la v o b lik i p tič a (4) p rip a d a o b ič a jn e m u tip u in jo la h k o d a tira m o v č a s o d z a č e tk a d o sre d in e 6. sto le tja . B ro n a s ta fib u la v o b lik i g o lo b a (5) z ra z p ro s trtim i k rili, k i jo k ra sijo k ro ž c i s p ik o je iz p e lja n a iz ene p o z n o a n tič n ih fib u l te o b lik e ; ta k š n e fib u le v o b lik i g o lo b a so k o t m e d ite ra n sk a , p o z n o a n tič n o -b iz a n tin sk a o b lik a n a k ita tip ič n e za r im s k e žen sk e g ro b o v e iz 6. in 7. sto le tja . N a sle d n je lo č n e fib u le u s tre z a jo tip u K eszth ely -R acalm as ; n etip ič n i so sam o k ro žc i s p ik a m i n a nogi, k i je sic e r o k ra še n a z la n g o b a rd sk o živalsko glavo. To d e js tv o b i zo p e t u te g n ilo k a z a ti n a d o m a če d elavnice. B ro n a s to fib u lo , k i p rip a d a tip u z isto širin o lo k a in n o g e (7) so p ra v z a p ra v u p o ra b lja li v 5. s to le tju ; to d a n a p r im e ru v zh o d n o g o tsk ih lo č n ih fib u l z iz­ ra s tk i, ki im a jo ra z e n iz ra stk o v e n a k o o b lik o in p r ip a d a jo z g o d n je m u 6. s to ­ le tju , b i v e n d a r la h k o d o m n ev ali, d a ta k a o b lik a fib u le že sega v ta čas. S ev ed a b i la h k o b ila ta fib u la tu d i s ta r p re d m e t, k a r n e p o m e n i, d a b i celo tn o g ro b išče T e u rn ije la h k o d a tira li v z g o d n e jše o b d o b je . S ta r p re d m e t, k i ga je n o silk a p o d ed o v a la , je b re z d v o m a p lo šč a ta fib u la, n a k a te ri je u p o d o b lje n tro p a io n (8). P arale le do se d aj n i b ilo m ogoče n a jti, to d a iz b ira m o tiv a ja sn o k aže n a a n tič n e tra d ic ije , p ri č e m e r m islim o n a u p o ­ d o b itv e z re v e ro v novcev v o k v iru tip a V ir tu s e x e r c itu u m iz p rv e po lo v ice 4. s to ­ le tja . 4 Razni tipi fibul. — F ibeltypen M ajh n e, v o tle p lo šč a te fib u le (9), m e d k a te re sp a d a fib u la z o rlo m , se p o ja v ­ lja jo p re d v se m p r i ro m a n sk e m p re b iv a lstv u v zh o d n o alp sk eg a p ro s to ra ; p ri­ m e rjav e, m a n j za p o d o b o n a p r e d n ji s tra n i k o t za o b lik o fib u le, so znane z g ro b išč R ifn ik in K ran j-L ajh . V se k a k o r d o p u šč a zelo en o stav n o u p o d o b ­ lje n i o re l n a te u rn ijs k i fib u li d om nevo, d a gre tu d i tu za d o m a čo delavnico. Z a d n ja o d n a jd e n ih fib u l je p lo š č a ta b ro n a s ta fib u la z o k ra so m iz stek len e p a s te v sre d in i (10). T ako ta n k e p lo šč a te fibule so p re p ro s ti p o sn e tk i plošč iz zlate p lo čev in e v m e ro v in šk ih g ro b o v ih 7. sto le tja . V e n d a r se zdi, d a lahko v p lo šč a ti fib u li iz T e u rn ije vid im o povezavo s fib u lam i iz ro m a n sk ih žen sk ih gro b o v a lp sk e g a p o d ro č ja ; te so sic e r včasih večje, im a jo p a v e č k ra t prav ta k š n o sre d in s k o izb o čen je, k o t je n a p rim e rk u iz T e u rn ije . Z ato b i la h k o to fib u lo p rip is a li še d ru g i polovici 6. s to le tja , k a jti p r o ti d a ta c iji v 7. s to le tje g o v o rijo že zg o d o v in sk i do g o d k i v te m p ro s to ru ob k o n c u 6. sto le tja . T ak o v id im o p r i fib u la h z g ro b iš č a v T e u rn iji p o d o b n o sliko k o t sm o jo o p azili že p r i u h a n ih in z a p e s tn ic a h ; k a r se tič e d a ta c ije in tip o lo g ije so d ijo ra z e n o b eh d o m n e v n ih s ta rin s k ih k o so v v o k v ir d ru g ih o k ra sn ih p re d m e to v ; S -fibule k a ž e jo n a im p o rt z ju g a v sm islu e n o sta v n ih g o sp o d a rsk ih o d n o so v z la n g o b a rd sk im k ra lje stv o m v z g o rn ji Ita liji. N e k a te ri p rim e rk i izd elan i sic e r v o k v iru alp sk o -ro m a n sk eg a o b lik o v n eg a z a k la d a p a im a jo n e k a j p o se b ­ n o sti, ki k a ž e jo n a d o m ačo p ro d u k c ijo . D. Prstani (sl. 5) N a jd e n ih je b ilo p e t b ro n a s tih p rs ta n o v . Š tirje so b ili n e k o č o k ra še n i z n a ­ sta v k o m , k i se je o h ra n il sam o p r i e n e m p rim e rk u (2), p r i k a te re m vid im o ok ro g el, m o d e r k o s ste k la , u o k v irje n s ta n k im p a s o m b ro n a s te pločevine. S am o en p r s ta n im a p re se g a jo č e k o n c e in je b il b re z n a s ta v k a (5). Za p e t 5 P rstani. — F ingerringe n a jd e n ih p r s ta n o v n e m o re m o p o s ta v iti tip o lo šk e ra z v rs titv e saj im a v sa k d ru g a č n o o b lik o . V sem je sk u p n o le to, d a n iso iz d ela n i sk le n je n o , a m p a k so z iz jem o en e g a o k ro g lo v liteg a p rim e rk a u v iti iz p lo sk o k o v an eg a tra k u . Iz te g a ra z lo g a je tu d i te žk o n a jti za te o b lik e p rs ta n o v u stre z n e p rim e rja v e ; n e k a j p o d o b n ih je v so č a sn ih g ro b o v ih z L a jh a v K ra n ju , R ifn ik a in P rista v e p r i B ledu. E. Igle za spenjanje o bleke (sl.6) N a jd e n o je b ilo p e t igel za s p e n ja n je obleke, od te g a p rv a sre b rn a , o sta le b r o n a s te ; ra z e n te g a še igli p o d o b e n železen p re d m e t. Z n ač iln i s ta p lo sk i in p o šev n o n a g n je n i glavi d v eh ig e l; ra z e n te h o b lik im a m o še d v a fra g m e n ta igel z b e tič a s to o ziro m a z le ča sto glavo (4, 5) k o t tu d i iglo s tr n a s tim n a s ta v ­ k o m n a to p e m k o n c u (3). Za im e n o v a n e tip e im a m o p rim e rja v e iz In v illin a, K ra n ja (L a jh ), B led a (P ristav a), R ifn ik a in C astel T ro sin a . Ig lasto o b lik o v a n 6 Igle za spenjanje oblačil. — G ew andnadeln p re d m e t iz železa (6) im a n a to p e m k o n c u iz p lo sk o sk o v a n eg a u p o g n je n eg a d ela iz o b lik o v a n o ovalno u h o ; ig la im a o g lat p re se k . N e m o re m o z g o to v o stjo reč i, ali se je p re d m e t u p o ra b lja l k o t igla za s p e n ja n je ali šiv an je, k e r g re za ed in o n a jd b o te v rs te n a c e lo tn e m g ro b išču . D ru g ače je p r i g ro b išč u v L a jh u v K ra n ju , k je r je b il ta k š e n p re d m e t v e č k ra t n a jd e n . F . Ogrlice ( s l . 7) O d v se h p e tih o g rlic sk u p a j je 69 ja g o d , k i so sk o ra j iz k lju č n o iz ste k le n e p a s te ra z lič n ih b a r v ; sa m o tr i ja g o d e so iz ja n ta r ja . P o d o b n e k o t tu d i e n a k e o b lik e ja g o d n a jd e m o n a g ro b išč ih P ris ta v a p r i B led u , R itn ik , Invillino, L a jh v K ra n ju in so d a tira n e v 6. s to le tje , p ri č e m e r im a m o tu d i razlo čn o k o n ti­ n u ite to v z g o d n je sre d n je v e šk ih g ro b o v ih 7. in 8. sto le tja . Ostali pridatki P ri d v eh sk e le tih so b ili o b a k r a t za lo b a n jo n a jd e n i m a jh n i b ro n a s ti o b ro čk i, e n k r a t š tirje , d ru g ič ed e n , k i jih p a n e m o re m o n a ta n č n e je o p re d e liti. P ri glavici leve ste g n en ice n e k e g a sk e le ta sm o n a šli iz k o s ti iz re zljan o o k ro g lo p lo šč o , k i jo n a o b e h s tra n e h k ra s e k ro ž c i s p ik o in je v n e p ra v iln ih ra z m a k ih p re lu k n ja n a z m a jh n im i lu k n jic a m i. D om nevno je to n a m o šn jič e k p riš ita k ro v n a p lo šč ic a , k a k rš n e n a jd e m o v la n g o b a rd sk ih ž e n sk ih gro b o v ih , le d a so b ro n a ste . V več g ro b o v ih so b ili n a jd e n i v o b m o č ju sk e le ta n a raz lič n ih m e stih in v raz lič n e m šte v ilu m a jh n i železni žeb lji, dolgi 1— 1,5 cm in v ečin o m a s to p o k o n ico . N a m e n te h ž e b ljičk o v n i m o g o če p o b liže u g o to v iti. N ašli sm o tu d i b ro n a s t tr n b re z o h ra n je n e p a sn e sp o n e k o t tu d i b ro n a s t žebelj. V m o č n o u n ič e n e m g ro b u je ležal železen nož. N a p re h o d u o d d rž a ja k re z ilu je o z k a b ro n a s ta ro č a jn a p lo ščica, m e d te m k o je n a k o n c u ro č a ja p r itr je n a o k ro g la b ro n a s ta p lo šč a in k ro g la sto o b lik o v a n b ro n a s t glavič. P o ­ d o b n i noži so b ili n a jd e n i tu d i n a la n g o b a rd sk e m g ro b išč u v T estoni. K e ra m ič n ih p o so d ali n jih o v ih fra g m e n to v n ism o m o g li u g o to v iti v n o b e ­ n em g ro b u . G ro b išče iz T e u rn ije la h k o d a tira m o to re j v z a d n jih še st d e se tle tij 6. s to ­ le tja , č e m u r b i p rib liž n o p rip a d a le t r i g e n e ra c ije p reb iv alcev . G ro b išče p r ip a d a to re j h is to rič n o zelo sp re m e n ljiv e m u o b d o b ju p o zn e a n tik e n a K o ro šk e m , ko je b ila ta dežela k o t p o s le d n ji o sta n e k o b m o č ja n e k d a n je r im s k e p ro v in ce N o r ic u m m e d ite r r a n e u m tu d i še p o k o n c u za h o d n o ­ rim sk e g a c e s a rs tv a u p ra v n o p o v e z a n a z ita lsk o m a tič n o deželo, s k a te ro je še d a lje d elila h is to rič n i razv o j. O b z a č e tk u te g a o b d o b ja je b ila K o ro šk a sk o ra j d o le ta 540 še en a o d se v e rn ih u p ra v n ih e n o t ita lsk e g a v zh o d n o g o tsk eg a k ra lje s tv a in ko so jo n a to V zhodni G o ti p re p u s tili F ra n k o m za n jih o v o p o d p o ro v b o rb i z B izancem , so jo d eln o z a se d li tu d i ti. P o raz V zh o d n ih G otov je B izan c isto č a sn o iz k o ristil tu d i za to , d a je p o rin il F ra n k e z o p e t n az aj n a zah o d , ta k o d a je b ila dežela le ta 562 z o p e t p rik lju č e n a Ita liji, se d a j p o d v zh o d n o rim sk o o b la stjo , p ri č e m e r je o sta lo do v p a d a L a n g o b a rd o v v Ita lijo 568. leta. 7 Ogrlice. — P erlen ketten V č a su la n g o b a rd sk e g a g o sp o stv a v Ita liji je b ila K o ro š k a v e rje tn o p o d n jih o v im v p liv o m , v e n d a r n i b ila m e jn a p ro v in c a te g a d ru g e g a g erm an sk eg a k ra lje s tv a v I ta liji; k a r se tič e u p ra v e je b ila več ali m a n j p re p u šč e n a sa m a seb i in je tv o rila p o litič n i v ak u u m , sa j so d ire k tn e m e je la n g o b a rd sk e g a k r a ­ lje stv a n a se v e ru segale sa m o do ju ž n e g a ro b a Alp, k je r so jih čuvali štev iln i d o k azan i k a š te li, o d k a te rih leži sa m o H o isch h iig el p r i M eglarjih-M eclaria n a d a n a šn jih k o ro š k ih tleh . O p ira jo č se n a v ire m o ra m o o d k lo n iti do m n ev e o la n ­ g o b a rd sk ih k a s te lih v n o tra n jo s ti K o ro šk e, k a r p a v se k a k o r n e iz k lju č u je ra z ­ lič n ih trg o v sk ih povezav, k o t k a ž e jo n p r. S -fibule n a g ro b išč u iz T eu rn ije . V te m č a su je z a ra d i p ro p a d a civ iln o p o litič n e o b la sti, u p ra v a ju ž n o n o rišk e g a p ro s to ra o z iro m a re še v a n je v a ž n e jših v sa k d a n jih p ro b le m o v v ro k a h škofov, k a te rih d ieceze te rito ria ln o u s tre z a jo m e stn im p o d ro č je m s ta rih m u n ic ip ije v V iru n a in T e u rn ije . Te h is to rič n e d a n o sti tr a ja jo v p o s le d n je d e s e tle tje 6. s to le tja ; p o le tu 591, v k a te re m je T e u rn ia z a d n jič o m e n je n a v a n tik i, p r id re jo v ju ž n i v zh o d n o ­ a lp sk i p r o s to r S lovani, k i jih A vari p o tis n e jo z ju g o v z h o d a ob Savi in D ravi n av zg o r in ra z ru š ijo p o sle d n je c e n tre p o z n o a n tič n e ro m a n sk e k u ltu re . Za n e k a j le t k a s n e je p o ro č a P avel D iak o n o b itk a h m ed S lovani in o d za h o d a p r itis k a ­ jo č im i B a ju v a ri v p r o s to r u P u s te rta la in p ri A guntu. T i d o g o d k i p o m e n ijo za K o ro šk o in z a p reb iv a lstv o , k i je ta k r a t živelo n a n je n e m p r o s to r u v k u ltu rn e m , so c io lo šk e m in p o litič n e m p o g le d u g lo b o k o cezuro. Če to povežem o z o b ra v n a ­ v an im g ro b išč e m in h k ra ti a n a liz ira m o n a n je m n a jd e n e o k ra s n e p rid a tk e , m o ­ ra m o reči, d a je n jegovo n a d a lje v a n je v 7. s to le tje p ra v n e v e rje tn o . V te m č a su so p re b iv a lc i T e u rn ije u p o ra b ili za n a se lite v n e k d a n je cesarsk o - d o b n o m e sto , k i je sta lo n a H o lz b e rg u in b ilo p ač že v z a č e tk u 5. sto le tja z u trd b e n im i d eli sp re m e n je n o v k a s tru m . M esto je že p r e d le to m 511 p o sta lo sedež p ro v in c ia ln e u p rav e , k a r je b ilo p o g o jen o z o p u stitv ijo n e k d a n je g a p r o ­ v in cialn eg a s re d iš č a V iru n a n a G o sp o sv e tsk em p o lju , k i n i b ilo u tr je n o in z a to n ev a rn o . O zn a čb a » m etro p o lis N orici« kaže n a to , d a je b ila ed in o v ečje in p re d v se m z a v a ro v a n o m e sto c e lo tn e g a o b m o čja. R u d o lf E g g er je v o k v iru sv o jih iz k o p av a n j v le tih 1911 do 1913 k a s tru m d eln o iz k o p al, in sic er o b zid je in p o sa m ez n e sta v b e v n o tra n jo s ti te r u g o to v il n jeg o v e m e re . V te k u 5. sto le tja je b ila z g ra je n a zu n a j m e stn e g a o b z id ja z n a n a p o k o p a lišk a b azilik a, že p re j p a je m o ra la b iti z g ra je n a v n o tr a n jo s ti k a s tru m a šk o fo v sk a cerk ev , če p rav n je n a lega d an e s še n i zn an a. M a jh n o p o k o p ališč e, k i ga je R u d o lf E gger izk o p al o k o li p o k o p a lišk e cerkve, je bilo p o vsej v e rje tn o s ti p o k o p a lišč e te u rn ijsk e g a p re b iv a lstv a n e k a k o v 5. sto le tju , k a jti o b lik e gro b o v s e s ta v lje n ih s k a m n itim i p lo šč am i in p o k o p i v k a m n itih k r s ta h te r sk o ra j p o p o ln o p o m a n jk a n je p r id a t­ kov p r i m rtv ih g o v o rijo za zg o d n e jšo d a ta c ijo . V o b m o č ju te g a g ro b išč a je b ila n a jd e n a sa m o e n a k riž n a fib u la z o rn a m e n to m krožcev s p ik o n a p re d n ji s tr a n i k o t tu d i b r o n a s t u h a n , ki n i o h ra n je n n iti p o d ro b n e je o p isa n . N a p odlagi d a ta ­ cije k rižn e fib u le b i la h k o d o m n ev ali, d a p re d s ta v lja to g ro b išč e p re h o d h g ro ­ b išč u 6. s to le tja n a v zh o d n i s tra n i H o lzb erg a. G robovi 4. s to le tja in ča sa p re d n jim i, ki še n iso n a jd e n i, ležijo p a č ob a n tič n ih iz p a d n ih c e sta h v sm e ri V ir u n a , A g u n ta o ziro m a J u v a v a . O te m , d a o b s ta ja jo in d a im a jo n e k a te ri k v a lite tn o a rh ite k to n s k o obliko, p rič a jo štev iln i v p o zn o a n tič n e m o b z id ju k a s tru m a k o t sp o lije v g ra je n i deli g ro b n e a rh ite k tu re k o t tu d i p o d o b n i sp o m e ­ n ik i, k i so v z id a n i v n o v o d o b n a p o slo p ja v o b m o č ju Sv. P e tra v Lesu (St. P e te r in H olz). S ed aj o d k rito g ro b išče 6. s to le tja v se b u je to re j p o k o p e p rib liž n o tre h gene­ rac ij tis te g a p re b iv a lstv a T eu rn ije , k i je v n av ed en em č a su živela v k a s tru m u n a H o lzb erg u , p re d v se m v e n o sta v n ih pozno a n tič n ih sta v b a h , k i jih je o d k ril R. E gger. To p re b iv a lstv o je p rip a d a lo večinom a d o m o ro d n e m u , skozi sto le tja ro m a n iz ira n e m u lju d s tv u in je p o sed o v alo , k o t kaže g ro b n i in v e n ta r, tu d i za to p la s t k a ra k te ris tič n i o k ra s in nošo. T u d i d ejstv o , d a v m o šk ih g ro b o v ih nim am o tip ič n e o p re m e k o t je o ro ž je in p o d o b n o , kaže p ra v tak o n a to p reb iv a lstv o in n jeg o v e z n a čiln o sti, k a r vidim o iz u re d itv e g ro b o v in n a č in a pokopov. Pri raz lič n ih o k ra s n ih p re d m e tih in n o ši žensk, ki jih la h k o p rim e rja m o z nave­ d en im i g ro b išč i isteg a časovnega h o riz o n ta , p a v e n d a r v z b u ja jo v m nogih p rim e rih p o z o rn o st e n o stav n e jše p re d sta v e in n a č in o k ra še v a n ja , p o čem er se o d n jih ra z lik u je jo in jih za to la h k o v e rje tn o to lm ačim o k o t p ro izv o d n jo sta ro ­ se lsk ih d o m a č ih delavnic. G lede n a ra z lič n e v g robovih n a jd e n e o k ra sn e p rid a tk e la h k o d alje d o m n e­ vam o, d a so ro m a n iz ira n i p re b iv a lc i z a ra d i z a o sta lih k u ltn ih p re d sta v v n a­ s p r o tju z o b ič a je m k ršč a n sk e o b lik e p o k o p a, m rtv im p o sa m ez n o prilag ali o k ra sn e p rid a tk e o ziro m a d a so m rtv e p o k o p av ali v n jih o v i n o ši in z n jihovim o k ra sje m . P o seb e n p o m e n te u rn ijsk e g a g ro b išč a je tu d i v d e jstv u , d a je p rv o g robišče teg a o b d o b ja , k i je bilo raz isk an o v n o tra n jo s ti ju g o v z h o d n o alp sk eg a p ro sto ra . P rim e rja v a z g ro b išč i iz isteg a č a sa v ju ž n e m p re d a lp sk e m sv e tu kaže, da v la d ajo v c e lo tn e m o p isa n em p o d ro č ju v te m o b d o b ju re la tiv n o po d o b n e e tn ič n e in k u ltu r n e razm ere. S K o ro šk e p o zn a m o za ta čas d o se d a j le n ek aj p o sa m e z n ih n a jd b iz grobov p ri L a m p re c h tsk o g lu , v G rassn u (G em einde St. V eit an d e r G lan), in iz V ölken- d o rfa p r i B e lja k u (V illach); b rez d v o m a p a o b sta ja jo p o d o b n a g ro b išča tu d i v b liž n ji o k o lici d ru g ih zn a n ih p o zn o a n tič n ih n a se lb in in u tr d b v deželi kot v o b m o č ju G o sp o sv etsk eg a p o lja (G razer K ogel, U lrich sb erg ), H em m ab erg a, v o b m o č ju D ola p ri B istric i ob D rav i (Duell b ei F eistritz ) k o t tu d i v o k o lju H an jžev eg a v r h a p r i M eg v arjah (H o isch h ü g el bei M agiern). T ak o p o m e n i o d k ritje in ra z isk a v a tu n a k ra tk o o p isa n eg a g ro b išča T eu r­ n ije tu d i o d lo č ile n d o p rin o s h k u ltu rn i zgodovini K o ro šk e v ča su pozne a n tik e . DAS SPÄTRÖMISCHE GRÄBERFELD VON TEURNIA D er hier w iedergegebene Text en tsp rich t in erw eiterter F orm einem am 23. April 1976 in L jubljana gehaltenen V ortrag im Rahm en des Colloquiums »Die O stalpen in der Spätantike«; der V ortrag w urde inzwischen in deutscher Sprache im Sam m elband U n vergän gliches K ä rn te n (K lagenfurt 1976) 28—36 abgedruckt, wes­ halb h ier n u r die slowenische Version vorgelegt ist. Gleichzeitig stellt dieser Aufsatz jedoch eine K urzfassung d er inzwischen erschienenen um fasenden Publikation — G. Piccottini, D a s sp ä ta n tik e G rä b erfeld von T eurnia, St. P e te r in H olz, Archiv für vaterländische G eschichte und Topographie, 66 (K lagenfurt 1976) — dar, weshalb hinsichtlich des A bbildungsm aterials und des A nm erkungsapparates auf dieses Buch verw iesen sei.