wr3 semjui 334 do 0 ŠENTJURSKE Seri tj i 1993 63230 352(497.4 sent jur) J 0093028,9 C0B1SS o ^5*- cCece*tt6e% 1993 iteo-: 9 fia&tMutd, frfa&uca, fni Se#tyci cena: 100 S97 i im hi iz VSEBINE: 17 e Šentjur v rimi skozi leto 1993 Oblast in zaupanje Zasebno zdravstvo pred vrati XX Šentjurski strankarski prvaki o letu 1993 Pozabljena zgodba o 400.000 DEM Kako so delili sredstav za razvoj malega gospodarstva Velika nagradna križanka & S <$> ► -t xt> S XV A w> H Č4 V$> f <$> vx> 4^ v# v ,s ■?T> 4c% %V <,T> H £4 <1!> <$> V <>v *5x? S f'6 4& X*X> 4j<> H ŽX Jk&1 *»&> <$> <2t> A.iT^- « ,r< >$ $"« H ,H ►i r« *i f< ►?, B H $4 H 's* ■&T* <^> vy> Šentjur v rimi s fazi Četo 1993 *'*:+ Beto ttazo te izteka, je c/fmon dedati zašed. fzo tem zcdionu jiHetadi (7 CvfoZlji Vte ft(7t, de je to nadolda fizava, in udogim jzzodetazcem gdavna tdzd nam je in dziga, naj oddoši naša za ja! t fizm šitto vte jiodzaii. da zafzijemo ga mi. xjv x'X'X Cedo deto to vodidni Jk^>- 4,Xx> 4>T<> H z* H 54 e 54 v^> v^> Vx> ►» t-4 va.'x ^VBezenšed 4% 4T£ XT> x'i'X 4j> Vf> <>1> X i X 4% 4^ 4I£ v¥> <$> »i £4 >/> 4% vf> <1> n" H, :F* >f> <4> ^T> vx> ■ ►ž, F* X^> <>T<> ■p1 )-• sr* X^> <&£, XX X 4'x V^> xi> xxx 4% 4c> V,> xj.x s« x r x x,T.> ►$ $4 xTx 4^ V Bratcem Šentjurskih novic želimo prijetne božične praznike ter srečno novo teto!! Šentjurska NOVICE BESEDE UREDNIKA Sveta noč, blažena noč... Sozvočje te melodije z neskončnim in neizsanjanim snom človeštva po miru in ljubezni je rodilo pesem, k* je hkrati simbol skrivnostnega veselja ob rojstvu Rešenika in velike Vere človeštva v lastno udejanjenje miru in sreče. Te dni bo odmevala od cerkve do cerkve, od doma do doma in od srca do srca domala po vsej zemeljski Človek, zdaj si otet! vP®> čarobna moč božične noči, ali boš našla P°t do naših src, v naše domove in nam prinesla bsti mir, ki ga daje tvoja pesem? Dedov božični večer, Pred petdesetimi leti: tedne ^Noči bes granat, ki so v drobce razkrajale pobočja Montecassina, je utihnil. Iz sovražnikovega rova je priletela čokolada, pa še ena in še in še. Vračali so jim s svojimi sladkarijami. Sveta noč, blažena noč...- vsaj en dan! Naslednje jutro se je krvavi ples razbesnel z nezmanjšano močjo. Bojim se, da na Balkanu danes, petdeset let kasneje, ne zmoremo niti tega hipnega, blaženega miru! Človek, kdaj boš otet? Božični čas je pravi trenutek, da poskušamo namesto nemirnega letanja za nakupovanjem največkrat povsem nepotrebnih daril, utrditi svoj notranji mir in prispevati drobcen delež k hrepenenju človeštva po spokojnosti in sreči. Spoštovana bralka, spoštovani bralec! Prvo leto Šentjurskih novic sc izteka, novorojenček se je skobacal iz začetne nzc *n si našel mesto v šentjurskem Prostoru. Živi in bo preživel! Nekateri ste 8a sprejeli z dobrohotnim razumevanjem, rugim je odveč, tretji ga odločno odklan-JaJ° - kar vse pomeni, da so Šentjurske novice povsem normalen časopis. Vsem ?ac nikdar ni mogoče ustreči! Imamo bhp t*S°^ nar°čnikov, številka ni ravno n jantna, je pa zadostna in zagotavlja Prcjemljivo komunikativnost ter mini-jna no finančno in organizacijsko stabilnost. °rcj» gremo naprej! Čez leto dni bi radi imeli več kot 1500 naročnikov in mnogo pronicljivih dopisnikov z vseh koncev občine. Potencialni naročniki, to ste tisti, ki niste zavrnili poslanih številk našega časopisa, ste s tokratno številko dobili tudi položnico. Upamo, da se je niste preveč prestrašili. Prepričani smo, da boste s skorajšnjim nakazilom in potrdilom naročništva omogočili nadaljnje nemoteno izhajanje Šentjurskih novic. Hvala! Uredništvo NAROČILNICA Naročam Šentjurske NOVICE Primek in ime (tiskane črke):_____________________ Naslov, kraj, ulica, poštna številka_____________________ Naslednja številka Šentjurski novic izide v četrtek, BO. januarja, Podpis: 5 ®ntJurske novice izdaja d.o.o. Šentjurske novice, Šentjur, Mestni trg Naslov uredništva: Mestni trg 5, Šentjur. Poslovni čas je od 7. do 9. ' avni ln odgovorni urednik: Franc Kovač. Lektor: Rado Palir. ure, telefon med poslovnim časom 741-286. Izven poslovnega časa pa Velenje. Po mnenju Urada vlade za informiranje št. 741-243. znači' ■ SOC*‘ časopis Šentjurske novice med proizvode informativnega Žiro račun: Šentjurske novice 50770-603-37277 ‘ja in se plačuje zanje 5% prometni davek, ki je vračunan v ceno. Šentjurske NOVICE AKTUALNO Zadnje letošnje zasedanje občinske skupščine Letošnja zadnja seja občinske skupščine je bila 15. decembra. Zbralo se je preko 30 odbornikov, kar pa še ne pomeni, da so bile razprave množične in plodne. Zapletlo se je že pri sprejemanju dnevnega reda, saj je gospod Zabukošek menil, da je skupščina dolžna najprej dokončati na prejšnji seji prekinjeno razpravo o oceni postopkov Izvršnega sveta, predsedstvo skupščine pa je odločilo, da te točke ne bo dalo na dnevni red. Nazadnje so se odborniki sporazumeli, da bodo to točko dali na dnevni red naslednje skupščine. Pod točko "Aktualno v občini" je predsednik IS obnovil nekaj že poznanih dejstev okrog plinifikacije, cest in telefonije. Za bodoče telefonske naročnike je morda zanimiva novica, da bodo morda od vplačanih 3500 DEM dobili več kot polovico nazaj in to v obliki obveznic. V zvezi z ukinjanjem štorske železarne je skupščina sprejela nekaj odločnih stališč in zadolžila šentjurskega poslanca g. Malovrha, da v Državnem zboru poskusi razjasniti ta problem, ki je vse bolj podoben umazani aferi. V razpravi o informaciji o lokalni samoupravi so odborniki postavili zahtevo, da v primeru, da bo v Sloveniji preko 20 upravnih okrajev, zahtevajo tak status tudi za občino Šentjur. Brez večjih težav so odborniki sprejeli še informacijo o renominaciji občinskega proračuna, sklep o zadolževanju v višini 113 miljonov SIT za izgradnjo šole v Hrušovcu ter 7 različnih urbanističnih odlokov. Kar 60 % rcnominiranega zneska, t. j. okrog 60 milijonov SIT proračunskega denarja, so " na lepe oči " zaupali v prosto uporabo Izvršnemu svetu. Med odborniškimi pobudami velja omeniti pobudo Narodnih demokratov, da naj IS končno prične gospodariti tudi z občinskimi prostori, ki jih imajo v uporabi naslednice bivših ZKS, SZDL in ZSMS oziroma jih le -te oddajajo za svoj račun v najem. Zasedanje sc je končalo z božično - novoletno čestitko ob večerji v hotelu Alpos. O delu občinskega Izvršnega sveta se je zvedelo... Na predzadnji, Šentjurskim novicam nedostopni seji, je občinski Izvršni svet sprejel kar nekaj, za širšo javnost zanimivih zadev: - Sprejel je 7 - ostotno podražitev pogrebnih storitev - Otroško varstvo je podražil za 17 % - Seznanil se je z razlogi za prepočasno izvajanje denacionalizacije ( doslej so menda rešili le četrtino vseh zahtev). - Razpravljal je o bojaznih vodstva šentjurskega Zdravstvenega doma, ki se pojavljajo v zvezi z zahtevami nekaterih zdravnikov za odpiranje zasebne prakse. - Obravnavali so poročilo komisije za ocenjevanje škode po suši in menda ugotovili, da v šentjurskem proračunu za te zadeve ni denarja. Dal je v javno razgrnitev spremebe zazidalnega načrta za Dramlje. V torek, 15. decembra, so izvršniki spet sejali. Ker ima predsednik g. Grdina na Šentjurske novice hudo alergijo, smo iz preventivnih razlogov poskušali zvedeti podrobnosti s te seje od enega izmed članov Izvršnega sveta. Njegova informacija je bila previdno kratka:" Oobravnavali nismo nič takega, kar bi bilo posebne omembe vredno." Franc Kovač Zaupanje in oblast Zaupanje je gotovo ena od temeljnih moralnih kategorij demokratične politične tradicije, brez katerega ne morejo živeti niti občinske oblasti - če jim gre še za kaj drugega kot le za lastno preživetje! Koliko Šentjurčani zaupamo svoji oblasti? To retorično vprašanje sem si zastavil, ko sem izvedel, da je občinski IS, ki naj bi bil orodje naše lokalne demokracije, brez razprave sprejel odločitev svojega predsednika, da zapre že dosedaj slabo prepustno občinsko informacijsko pipico. Šentjurske novice menda doslej niso pisale, kot si je gospod predsednik zaželel, pa jo je zaprl. Njegova odločitev je sporna prav toliko, kot je sporno izključevanje javnosti od oblasti. Nekaterim članom Izvršnega sveta in hkrati najvišjim predstavnikom šentjurskih strank, ki se vse kitijo z besedo demokracija v svojem imenu, se sploh ni zdelo potrebno (ali pa si niso upali?) ugovarjati. Tu gre za veliko več kot za zgrešeno osebno odločitev predsednika IS. Seveda sem izprašal tudi svojo vest: ali sem kot urednik kdajkoli našim oblastnikom preprečeval ali vsaj skušal preprečiti, da bi s svojo resnico komunicirali z občinsko javnostjo? Ne, nisem! Res pa je, da je mnogo mojih člankov nastalo pod vplivom na lastnih izkušnjah temelječem nezaupanju do te oblastne garniture, ki se vse od problemov z ustanavljanjem Štajerske banke naprej gre z nami skrivalnice. In res je tudi, da je naša občinska oblast navajena mešetariti pod mizo in skorajda ni niti poskušala preko našega časopisa komunicirati z občani. Šentjurske novice bodo brez informacij iz občine nekoliko invalidne. Se bomo pač skušali reševati s pisanjem v stilu "zvedelo se je, baje je IS, itd." Ali pa še to ne! In ne kaže si postavljali retoričnih vprašanj o zaupanju ljudi do te oblasti. Nanje bodo kmalu odgovorile volitve. Preden pa bomo spet šli na volišča, bo vendarle potrebno zvedeti, zakaj ta oblast ne zaupa svojim občanom! Franc Kovač ^fljOVTCE POSLOVNA STRAN Najdete nas v centru Šentjurja nasproti ALPOSA, pričakujemo vas vsak dan od 8. do 17. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure ‘Trgovina ZSVMftl vas oBvešča, da (an/(g od 1. 12. 93 do 31. 12. 93 v naši trgovini nadvse ugodno fiupite: - bombažne tenerfe otr. z dinozavri od 1.200,00 SIT - ženski puloverji od 2.700,00 SIT - moški puloverji od 2.300,00 SIT - ženske in moške bunde od 5.500,00 SIT - spodnje perilo od 160,00 SIT - igrače ... Želimo vam vesel božič in srečno novo leto! TRGOVINA PRI "UJIHARJU’ L€ON seuč V Novi vosi Ul. Kozjanskega odreda 55, Šentjur tel.: 063/741-144 doma: 063/741 -441 Vsa živila po konkurenčnih cenah! m, *AKVONU odreda 13 tel.: 063/741-704 VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE 1. nagrada pralni stroj 2. nagrada televizor 3. nagrada friteza in še veliko manjših nagrad V nagradnem žrebanju sodelujejo vsi kupci pri enkratnem nakupu nad 15.000,00517 Rezultati žrebanja bodo objavljeni v naši trgovini od 3. 1. 1994 do 14. 1. 1994. Veliko izbiro igročin božično-novoletnih daril! Poleg izdelkov bele tehnike, akustike, elektro in vodovodnega materiala smo vam pripravili tudi pestro izbiro nerjaveče posode, kozarcev, jedilnih priborov, malih gospodinjskih aparatov, synthesizerjev in veliko božičnih okraskov. NAJ BOSIMA BOŽIČ IN NOVO LETO LEPA! Plačilo od 2 do 6 čekov, brezplačna dostava do 30 km. NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! Naš servis pralnih strojev in štedilnikov vam odslej nudi kvalitetno popravilo zmrzovalnikov in hladilnikov. Uslugo lahko plačate s tremi čeki. Na pralni stroj GORENJE in skrinjo LTH kupljeno v naši trgovini dajemo dve leti garancije. TRGOVINA PRI "UJIHARJU" Naročila NON-STOP na tel.: 741-704 Delovni čas trgovine: od 8h do 18h sobota od 8h do 12h Šentjurska AKTUALNO NOVICE Telefoni so tu! V petek, 12.novembra je generalni direktor PTT podjetja Slovenije g. Janez Gril v prisotnosti številnih visokih gostov iz Ljubljane, Celja in predstavnikov šentjurske občinske oblasti zavrtel števičnico na praznično okrašenem telefonu in s tem opravil svečano otvoritev šentjurske digitalne vozliščne telefonske centrale. Centrala, ki je plod domačega znanja in jo je izdelalo podjetje Iskratel iz Kranja, je skupaj z povezavo z optičnim kablom do Celja vredna preko 2 milijona DEM. Polovico sredstev je vložil PTT, polovico pa skupaj s skladom za pomoč demografsko ogroženim območjem občinski proračun. Omogočala bo 1200 novih telefonskih priključkob v Šentjurju ter izgradnjo končnih telefonskih central v Dramljah, na Ponikvi, na Grobelnem in na Kalobju že v naslednjem letu, v letu 1995 pa še v Slivnici , na Planini, v Dobju in na Prevorju. Po besedah g. Palčnika, vodje celjske enote PTT, pomeni ta centrala velik projekt tako za PTT podjetje kot tudi za občino Šentjur, hkrati pa tudi rešitev enega zadnjih velikih ozkih grl v regijskem telefonskem omrežju. Predsednik IS pa je poudaril, da sredstva, ki jih je za centralo dala država, pomenijo le navidezno dobroto, saj daje prav ta država na prebivalca v Celju 2,5 krat več in v Ljubljani kar 4,5 krat več proračunskih sredstev. G. Polenc, direktor Iskratela, pa je bil kar malce užaljen, kajti po njegovem mnenju je centrala Iskra 2000 ena najboljših na svetu in za razvoj gotovo bolj pomembna kot kilometer avtoceste ter bi njena otvoritev zaslužila večjo pozornost. Torej, šentjurska telefonija je rešena. Le 3500 DEM prinesite in petetejevci vam bodo v hišo pripeljali čudežne govoreče žice! In zaradi te res kar visoke številke, tako pravi predsednik šentjurskega IS, se ne kaže razburjati. Tu pač velja pravilo: plačaj ali pusti! Kako so delili sredstva za razvoj malega gospodarstvaP V zvezi s plasmajem sredstev za razvoj malega gospodarstva, ki so bila razdeljena v letošnjem letu, se je med občani pojavilo precej govoric, ki smo jih želeli preveriti. Želeli smo dobiti spisek prejemnikov kreditov in med njimi napraviti anketo o delovanju sklada, ker pa ga vodstvo sklada ni bilo pripravljeno dati, češ, da gre za poslovno tajnost, se je tudi nam postavilo vprašanje, če niso govorice res utemeljene. Dobili smo tudi protestno pismo, ki ga objavljamo. "Protestirava proti delitvi sredstev za razvoj malega gospodarstva pri občini Šentjur za leto 1993. Po govoricah in informacijah je sredstva delila posebna komisija na podlagi vez in posebnih zaslug za člane komisije. Komisija sc ni držala pravilnika in dejanskih potreb prosilcev za kredite iz tega naslova. Občutek imava, da se sedaj dela enako kot včasih in samo tisti, ki so na liniji, lahko pridejo zraven. Zahtevava, da se javno objavi seznam dobitnikov in višina kreditov s tega naslova, ter komu vse je bil odobren moratorij za vračanje. Objavi naj sc tudi seznam članov komisije! Ustrezne organe nadzora pozivava, da raziščejo, če so bila ta sredstva razdeljena zakonito!" Naslov podpisnikov je v uredništvu Sklad za RMG (razvoj malega gospodarstva) je s proračunskimi sredstvi ustanovila Občinska skupščina 1-aprila 1992, istega dne pa je bil sprejet tudi njegov statut. Za poslovanje sklada jamči občina. Glavni cilj sklada je povečati zaposlovanje delavcev na podlagi novih programov ( Pravilnik o delitvi sredstev tega ne stimulira dovolj)-Organi sklada so upravni in nadzorni odbor. Upravni odbor imenuje Izvršni svet, njegov predsednik pa je Anton Brglez. (Zanimivo bi bilo vedeti, iz katerih strank so člani in kdo so največji koristniki sredstev). Podatki o delu sklada so javni, razen tistih, ki jih UO s posebnim pravilnikom določi za poslovno tajnost. (Ta člen je sporen, ker sklad mora delovati samo javno. Programi koristnikov so res lahko tajni, kar pa nima povezave z delovanjem sklada. Vprašanje je, če je pravilnik o varovanju poslovne tajnosti sploh sprejet?). Za leto 1993 so bila razpisana posojila do 30 % višine predračunske vrednosti za: - deficitarne dejavnosti - povečevanje zaposlovanja - za gostinsko dejavnost s prenočitvenimi zmogljivostmi največ do 700 000 SIT. Sredstva, ki so bila razdeljena, vsaj glede na razpis, niso posebno ugodna, znano pa mi je, da v nekaterih občinah, ne glede na to, da niso ustanovitelji Ljudske banke (prej Štajerske obrtne banke), ponujajo boljše pogoje in delajo javno. Za tržno ekonomijo, za zaupanje v politiko in politike, ki odločajo, pa je nujno, da je tako pospeševanje javno. Predlagam šentjurskim odbornikom, da v izogib novim aferam preprečijo tajno delovanje sklada ter pregledajo, če so letošnja sredstva res bila dodeljena za pospeševanje zaposlovanja v občini. Navsezadnje je prav to bila volilna obljuba vseh vladajočih občinskih strank! M. Mastnak AKTUALNO Šentjurske NOVICE Šentjurski demokrati in socialisti gredo skupaj Na zboru šentjurskih Demokratov, prisoten je bil tudi g. Bavčar, so govorili o predvolilnih povezovanjih. Večina se je strinjala s povezovanjem s sorodnimi sredinskimi strankami, to je s Socialisti, s Plutovimi Zelenimi in Slovensko obrtniško - podjetniško stranko. V Šentjurju imamo od teh strank nienda le Socialiste, s katerimi so Demokrati zc navezali stike in vse kaže na uspešno sodelovanje. Čisto brez težav pa seveda ne 0 šlo, saj je g. Kovač s Planine odločno Povedal, da njega in še verjetno marsikoga p tcJ' družbi z "bivšimi rdečimi" ne bo. redsednik šentjurskega odbora, g. Bezenšek, Je izrazil prepričanje, da je povezovanje s sorodnimi strankami za Demokrate pomem-no m da bo potrebno svoje osebne zadržke Podrediti interesom stranke. v Dogovorili so se, da bodo o tej zadevi 'Sc Podrobneje razpravljali na odboru, hkrati P<1 aktivno delali na združevalnem projektu. J lokalne volitve vsekakor nameravajo iti s upaj. Predsednik Bezenšek je tudi povedal, a sc dogovarja tudi za morebitni skupni, _ oal'c‘jski nastop s šentjursko SLS. Kdo bo ravnatelj v slivniški šoiiP Nezgode z izbiro ravnatelja v slivniški osnovni šoli so se končale na celjskem sodišču združenega dela. Gospod Frece, predmetni učitelj fizike in matematike ter diplomirani ekonomist, eden izmed petih kandidatov za to mesto, je malo pobrskal po dokumentaciji in ugotovil, da se je slivniškega ravnatelja izbiralo le preveč po domače. Pritožil se je na postopek - in uspel. Sodišče Združenega dela je potrdilo njegove pomisleke in ugotovilo, da razpis za ravnatelja ni bil v skladu z zakonodajo oziroma, da je bil prilagojen izobrazbi favoriziranega kandidata gospoda Mestinška, ter je razveljavilo tako razpis kot tudi sklep Sveta šole o izbiri ravnatelja. Kot nam je povedal g. Frece, so postopki tekli res malo čudno. Tako Svet šole kot tudi občinska skupščina sta vedela, da razpis ni v skladu z zakonodajo in občin- skim odlokom, a se na to ni nihče oziral. Zanimivo je, da je Svet šole izdal sklep o imenovanju ravnatelja en mesec prej, kot je dobil soglasje občinske skupščine, pa tudi mnenje Zavoda za šolstvo so pridobili prepozno, in še to le za g.Mestinška. Nenavadno je tudi, da je bil za soglasje občinske skupščine k nezakonitemu sklepu najbolj zaslužen Mestinškov uradni protikandidat in odbornik g. Krampi. Ali bo g. Frece še kandidiral za ravnatelja? " Svet šole se bo gotovo pritožil na višje sodišče. Ce bo do novega razpisa prišlo, je menda prav, da se ponovno prijavim, čeprav izgleda, da so moje možnosti majhne. Nič nimam zoper Mestinška, prav pa je , da se sprejeta pravila spoštujejo." Franc Kovač Slovenskega duha, vesel'ga srca Pod tem geslom so v Kulturnem domu v Gorici pri llvnici zborovali šentjurski Krščanski demokrati. ,Vreme jim je malce ponagajalo, mnogo njihovih P menih uglednežev se je ustrašilo zasneženih cest, predsednik SKD, gospod Peteric, pa jih le ni razočaral, nvoscil si je sicer več kot dve uri zamude, a skoraj i na dvorana ga je sprejela na nogah in z navdušenim P oskanjem. Brez dvoma je dokazal, da je njegova karizma m°cna tudi v Šentjurju. V razgovoru, ki je sledil in ga je usmerjal gospod rc’ N predsednik SKD laskavo ocenil dejavnost svoje franke, poudaril, da je ponosen na to, da je v vladi in a ,so Krščanski demokrati povsem zadovoljni z delom ■ v°Ji i ministrov. Opozicijska drža pač ne prinaša ničesar, aJh pomembno je odločati in biti zraven ko sc odloča. v ^stoP°m v vlado so prevzeli odgovorno nalogo, ki jo ogovoru s koalicijskimi partnerji izvajao v skladu s ol°|lni Pro8ramom> kar jim, po njegovi oceni, prinaša .!cn Politični kapital. Sodelovanje z LDS se mu ne (1Pr°mematično, bolj pomebno se mu zdi, da Krščanski O?01? rati držij° v vladi pomembne kontrolne funkcije. Vr. .. Jc Ljudsko stranko, ki se sicer v skladu s svojo ozicijsko držo trudi omajati sedanjo oblast, pa čeprav nima nobene prave alternative za seti a n j e ministre. Tako si gospod Peterle npr. sploh ne more zamišljati na kmetijskem ministrstvu boljšega človeka, kot je g. Osterc. Sicer pa je mnenja, da se tudi danes dogaja nekaj podobnega kot takrat, ko so zrušili njegovo vlado in to predvsem zato, ker ji je predobro kazalo in bi si z njo Krščanski demokrati takrat preveč učvrstili oblast. Ministrstvo za delo in socialo morda res ne funkcionira tako, kot bi bilo treba, v globalu pa bi bilo treba tej vladi le pustiti določen mir, da bi izvedla prepotrebne in nesimpatične gospodarske ukrepe. Po razgovoru so se šentjurski krščanski demokrati ob dobri kapljici in obilni jedači ter ob zvokih ansambla Nočna izmena zabavali dolgo v sneženo noč. Šentjurske novice POSLOVNA STRAN PODJETJE ZA INŽENIRING, PROIZVODNJO, TRGOVINO IN ZUNANJO TRGOVINO d.o.o 63230 Šentjur, Dušana Kvedra 11 tel & fax: 063/743-176 tel: 063/743-662 mobitel: 0609/610-690 - inženiring za vzrejo kuncev - reja kuncev - klanje in predelava kunčjega mesa - prodaja opremae, kuncev, kunčjega mesa, krmil za kunce ter ostalih vrst mesa in izdelkov - uvoz in izvoz \eN KEA TRGOVINA - BISTRO KUKOVIČ Darko Boštjan LOKARJE - ŠENTJUR •5%, - Spntjur (Crnolica), C. Kozjanskeg odreda 87a Termik [ TEHNIČNA TRGOVINA] ■ elektroinstalacijski material vodovodni material toplovodni material • sanitarna oprema vijaki in žičniki ročno In električno orodje barve, laki drobna galanterija zelo bogata ponudba gradbenega materiala steklo, keramika, posoda darila TRGOVINA - BISTRO KUKOVIČ Darko Boštjan LOKARJE - ŠENTJUR KEA Pozabljena zgodba o 14. decembra leta 1990, je šentjurska občinska administracija na hitro roko m brez odobritve občinske skupščine vložila kapital v višini 400 000 nemških mark v ustanavljanje Štajerske obrtne banke. Kasneje so sicer nekateri posvečeni iz skupščine zatrjevali, da so Za to finančno transakcijo sicer vedeli, loda zagotovo o njej "navadni" odborniki nisov imeli pojma. Šele govorice, ki so se širile po entjurju o bajni vsoti, ki naj bi jo občina podarila "Krumpakov! banki", so 1 . Povod za mučno, počasno, uradno razjasnjevanje te afere, ki se je končala s kontrolo Službe družbenega knjigovodstva in z ovadbo. V zvezi z 400 OOO markah ustanavljanjem te banke je bilo ugotovljenih kar precej, milo rečeno, nenavadnih postopkov, v katere naj bi bil dodobra vpleten krog regijskih vplivnežev, vključno z enim ministrom iz tedanje Peterletove vlade. Menda se je preiskava zaradi tega kar naprej zatikala in je verjelo tudi uspela spregledati marsikaj bistvenega. Kakorkoli že, zagotovo v treh letih vsa zadeva ni uspela priti pred sodnike. Zanimivo je, da so šentjurski občinski bančni akterji triumfirali, saj so uspeli naknadno prepričati občinsko skupščino, da je šlo v tem primeru za legalno in koristno naložbo ter se hkrati znebiti tudi župana Kovača, ki je bil pobudnik razjasnjevanja te "koristne malverzacije". In zdaj k bistvu: o pravilnosti in zakonitosti tega finačnega vlaganja, kot kaže podoben primer iz Konjic, bo enkrat menda vendarle odločilo sodišče. Če smo čakali tri leta, pa počakajmo še do konca mandata te naše občinske garniture (ko bodo odšli z oblasti, bo pravica morda le smela spregovoriti)! Preden pa se poslovijo, bi pa le bilo dobro izvedeti, kje so in komu vse koristijo naši denarji? Navsezadnje, 400 000 DEM le ni mačji kašelj! Za Šentjur pa še sploh ne! Jože Mastnak Dsset certifikatnih zapovedi ^ ^Pmv v Šentjurju še ni podjetij, ki 1 Se PuHla za naše lastninske certifikate, ^ Vendarle nn m nlptn npVU Vpr n p • y Mladini smo zasledili nekaj kor-nih in duhovitih nasvetov, ki jih Povzemamo. , ' Lastninski certifikat vam ponuja |. ^atno priložnost, da v prihodnjih letih n! .cst*etjih obogatite, če pa te možnosti 'zkorostite, ne izgubite ničesar - le 1 oznost, ki vam jo ponuja država. dr -n ^r‘ 'zbiri podjetja ali investicijske uzj?o> pri kateri želite "vnovčiti" svoj *, ‘‘Lat, ne hitite!. Imate še leto in bo af-a za Prcmislck. Na vašo odločitev vplival strah za ohranitev delovnega noH-13’- Pr‘Lrili pritiski vodilnih v vašem ojetju ter reklame podjetij in inves-C:jsk‘l1 družb, ki obliubliaic naložbo. pri tem obljubljajo donosno ne pozabite, da je najbolj varna naložba najmanj donosna ,<)r.,ralno’ ter da vam po letu in pol eertifikat na SDK propade! čakanja z vnovčitvijo c iii- Zaradi ertifi^K;, ne boste zaradi inflacije tu ,CSa' izgubili. Vrednost certifikata in ia ' . yrednost podjetij, ki se bodo 31 i1?1 a za.certifikate, je določena z - ’ ■ • 1992 in se v obdobju lastninjenja v nc bo spreminjala. v ' Msi, ki ste bili ali ste zaposleni kani?.6/11 a*' ve^ podjetij z družbenim J! a °ra> boste na dom dobili obvestilo, vij"0 metodo lastninjenja je izbralo las,n * ( večina podjetij se bo nula z interno razdelitvijo in notran- jim odkupom in manj z javno prodajo delnic). Drugi boste morali spremljati medije in se odločiti za najbolj všečno možnost naložbe svojega certifikata. V. Otresite se slepe "patriotske" navezanosti na svoje podjetje, če mu gre slabo ali mu grozi stečaj! Dobro premislite, ali ne bi bilo bolje certifikat zamenjati za delnice ene od investicijskih družb ali delnice podjetij, ki so se odločila za javno prodajo delnic! VI. Bodite nezaupljivi do obljub investiejskih družb, ki se bodo pojavile spomladi!.. Na Češkem so večinoma propadle tiste družbe, ki so ponujale za certifikate največje dobičke. VII. Celotne vrednosti certifikata ne stavite samo na enega "konja"! Pri javni prodaji delnic ne pozabite, da pred dvema letoma ni nihče pomislil, da bodo šla v stečaj podjetja kot so Metalna, Riko, Slovin... Prav tako vedite, da je danes slabo podjetje čez dve leti lahko dobro in da je tveganje tisto, kar loči bogate od revnih! VIII. Če boste naleteli na ljudi, ki vam bodo za certifikatno delnico že pred iztekom dveletnega moratorija za prodajo ponujali nekaj (sto) mark, se skušnjavi uprite, čeprav ste brezposelni, imate bedno plačo ali pa vam je za delničarstvo malo mar! IX. Ne prodajte delnic za gotovino takoj po zakonsko določenih rokih! Potrpite s prodajo vsaj nekaj mesecev, če že ne nekaj let, ne glede na to, kje jih imate vložene! X. Ne pozabite, da lahko certifikate "vnovčite" samo enkrat in da napačne izbire pri nakupu delnic podjetja ali investicijske družbe ne bo mogoče popraviti! ^ Kam s certifikati v Šentjurju? V Šentjurju je še kar precej družbenega premoženja, ki čaka no lastninjenje. Poskušali smo izvedeti, kje računajo tudi na vaš certifikat. V nobenem družbenem podjetju lastninjenje še ni steklo in vsi predvidevajo, da se bo "posel" odprl v spomladanskem času. Alpos: družbenega premoženja bo kar precej in zagotovo bodo šli v javno prodajo delnic. Bohor: verjetno bodo vse premoženje olastninili z notranjim odkupom. Če bo kaj ostalo, bodo prodajali. Jurij: "kšefta" pri njih verjetno ne bo. Skoraj polovico njihovega družbenega premoženja dobi Zadruga, preostanek pa bodo lastninili sami. Elegant: Kaže, da bodo z notranjim odkupom in s certifikati zaposlenih pokrili vse, kar imajo in na vaš certifikat ne računajo preveč. Lipa: otvoritvene bilance še nimajo in še ne vedo, kako in kaj. DKP Meja: v družbenem kmetijstvu še ni nič jasnega in vse opcije za lastninjenje so še odprte. Tolo: dogovorjeni so za notranje lastninjenje. Cc bo kaj ostalo, bodo morda tudi prodali. Šentjurske novice NOVOLETNA ANKETA iSlPIliM '-'SSIBi?! Besedo imajo šentjurski strankarski prvaki Večini ljudi se kar naježijo lasje, ko slišijo za strankarstvo in stranke, nam pa se le zdi, da je takšno posplošeno zavračanje krivično. Strankarstvo je v načelu povsem korektna tehnologija urejanja skupnih in javnih zadev, kar pa seveda ne pomeni, da ga morda naši strankarski liderji niso prevečkrat izigrali in si zapravili našega zaupanja. Kako se vedejo naši šentjurski strankarski voditelji skorajda nismo imeli priložnosti spoznati, zato smo sklenili, da jih predstavimo in jim damo besedo vsaj v Šentjurskih novicah, če že do nje v medijih in občinski skupščini niso uspeli priti. Poprosili smo jih, da ob koncu leta ocenijo letošnji politični utrip v naši občini, hkrati pa nam namignejo, kakšen bo njihov nastop na lokalnih volitvah. Jože Artnak, predsednik Liberalno demokratske stranke: V tem letu se je razgalila brezobličnost in nesposobnost politike, ki je zmagala na zadnjih občinskih volitvah. Občinska skupščina v glavnem funkcionira kot orkester, v katerem igra vsak svojo melodijo. Izgleda, da se v tej situaciji še najbolje znajde Izvršni svet, ki ga naša stranka podpira pri reševanju tistih problemov, ki smo jih v LDS vseskozi izpostavljali (obvoznica, plin, telefonija...). Preko svoje stranke in naših ljudi v vladi pa smo vzporedno z občinsko strukturo uspeli tudi mi realizirati nekaj podjetniških interesov. Da bi ta Izvršni svet bil eksperten in "nadstrankarski",kot se hvalijo nekateri, pa ne verjamem, saj v njem sedita kar dva predsednika občinskih strank in kar nekaj ljudi, ki so kandidirali na zadnjih volitvah. Občinski oblasti zamerim, da se briga predvsem le za sam Šentjur, do okoliških krajev pa ima mačehovski odnos. Vse večje investicije v zadnjih letih se realizirajo le v centru Šentjurja. Ali je to priprava na delitev občine? Slabo je, da vodstvo skupščine blokira razpravo o lokalni samoupravi. V naši stranki smo za odprte razprave in za demokratična odločanja na podlagi argumentov. Prav pa je, da občinska uprava pride pod republiške pristojnosti, ker sicer je res lahko preveč odvisna od občinskih oblastnikov. To pa ne sme pomeniti oddaljevanja uprave od občanov. Volilnih načrtov vam seveda ne morem razkriti, lahko pa spregovorim o volilnih ciljih. Prav je, da se tudi v našem okolju trdno zasidra liberalna misel, da se zaščiti človek kot posameznik in se spoštuje podjetniška iniciativa. Na koncu želim vsem našim občanom poleg tradi- cionalnih dobrih želja za prihodnje leto tudi to, da bi jih politika čim manj vznemirjala in posiljevala ter da bi podjetnost naših ljudi prišla do polnega izraza tudi pri "vnovčevanju" lastninskih certifikatov! Oto Pungartnik, predsednik SDSS: Veseli me, da se je Šentjur vendarle prebudil in so se pričela pomembna dela, katerih rezultati bodo vidni v naslednjih letih. Tu mislim na tržnico, obvoznico, plinifikacijo ter na priprave za graditev šole v Hrušovcu. Sem optimist in mislim, da se bodo začeta dela nadaljevala. Premalo pa je čutiti iniciative v ostalih krajih v občini. Sem pa zaskrbljen, ker narašča brezposelnost in mladi množično ostajajo na cesti. Več bo potrebno storiti za odpiranje novih delovnih mest. O volitvah pa ne bi preveč govoril. Ustrezne zakonodaje zanje še nimamo, pa tudi še ne vemo, kdaj bodo. Prepričan pa sem, da si bo na njih naša stranka, kot zastopnica malih ljudi, uspela izboriti primerno mesto. Simon Zdolšek, predsednik SKD: Krščanski demokrati smo si kot prvo nalogo zadah aktivno sodelovati pri raZ' vojn občine in oblikovanju našega prijaznejšega bivalnega prostora. Mislim, da so nekateri rezultati teh prizadevanj že vidni, še bolj pa bodo prišli do izraza v prihodnjem letu. Za stranko, ki je aktivna tako v skupščini kot v Izvršnem svetu, jo to prva in najpomembnejša naloga. V občinski organizaciji SKD smo največ svojih nioci namenili utrjevanju vezi me članstvom, kar se je lepj5 odrazilo pri naših zadnjih akcijah. Zadovoljni Pa seveda še nismo, želimo si več pobud občanov ter bolj odprtega delovanja, šentjurskem političnem pr0;*' toru pa pogrešamo pravih sogovornikov. Na volitvah si seveda želimo uspeha, le - ta pa bo odvisen od naše sedanje uspešnosti pri skrbi za nas kraj. Najbolj prav pa bo, da bomo uspešni toliko, kot si zaslužimo. Ob bližajočih praznikih želim vsem občanom notranjega miru, veselja in zadovoljstva! Senjur** NOVOLETNA ANKETA NOVICE Ludvik Mastnak, predsednik Socialistične stranke: Mirjan Bevc, predsednik ZLSD: Po začetni strankarski evforiji, v kateri je tudi Demos opravil svoje poslanstvo, je v strankarskem življenju prišlo do zastoja. Tudi naša stranka, nekdanja Stranka demokratične prenove, je zaradi svoje negativne hipoteke iz časov Zveze komunistov zašla v krizo. Še vedno nekako iščemo svojo identiteto. V Šentjurju delujemo, bi lahko rekel, bolj pragmatično kot strankarsko. Ne glede na strankarsko pripadnost podpiramo vse, ki delujejo razvojno in zastopajo interese napredka. Glede lokalne samouprave sem mnenja, da ne smemo čakati na zakonodajo, temveč takoj oblikovati svoje interese ter jih poskušati uveljaviti preko našega poslanca. Na prihodnjih volitvah bomo seveda v občinskem svetu iskali svoje mesto in mesto slojev, ki jih zastopamo. Želimo, da se občinske stranke sprofilirajo, saj le iz ustvarjalnih konfrontacij lahko pričakujemo najboljše odločitve. Franc Kovač, Narodni demokrati: . Stališče Social-lstičnc stranke je, da rez razvojnih vlaganj Sedanjih problemov ni Mogoče kvalitetno J^šiti. Vprašanje je, arn in pod kakšnimi P0g°ji kvalitetno vla-gati? Tem vprašanjem °mo v naši stranki namenjali več prostora. Glede lokalne ^htiouprave menimo, a je potrebno jasno °Predeliti pristojnosti financiranje novih občin. Dokler to ni rešeno, bi bilo Politično nezrelo mo-lyirati občane za Uatanavljanje majhnih Cln- Zavzemamo pa Sc za regionalno - pok-rajinsko organiziranost. Pričeli smo se pove-z°vati s sorodnimi Brankami, z Demok-jjd' in Eko - socialisti. takem korektnem s°dclovanju vidimo m°žnosti za razreševanje drobnih in Zahtcynih problemov r anašnjega in ju-r,snjega dne. Članom stranke in ? ranom Šentjurja Zc 'mo prijetna božična Praznovanja in mnogo oobrega v letu 1994. V političnem smislu je preteklo obdobje prava katastrofa. Stranke, kolikor jih še sploh je, so pri ljudeh slabo zapisane, divje privatizacije so pri nas dobile legitimiteto, občinska skupščina je v vsebinskem razsulu in nemočno orodje "podivjane" občinske administracije, ki svojo samovoljo kompenzira z mnogimi projekti ter obljubami ter v svoji ustvarjalni ihti dela vse preveč napak. Morda se 5 miljonskemu znesku(v DEM) za telefonijo res ni dalo izogniti, zagotovo pa bi denar, ki ga država vlaga v obvoznico, morali uporabiti bolj smotrno. Naša obvoznica ni nobena obvoznica in prometa skozi Šentjur sploh ne rešuje, temveč ga le prestavlja za nekaj deset metrov, pa še to bolj navidezno kot resnično. Kaže, da so z njo naš prometni kaos zacementirali za več desetletij. Naložbe občinskega denarja v Štajersko banko ter v tržnico ter hkratno zanemarjanje komunalnih potreb ostalih krajev v občini pa so nerazumna norost. Iz njih še dolga leta ne bo novih delovnih mest. Te zgrešene politične investicije se nam znajo še dolgo otepati. Narodni demokrati smo z združevanjem s SKD že izginili s slovenskega političnega prizorišča, v Šentjurju pa bomo "izumrli" do konca tega leta. Občanom Šentjurja se zahvaljujem za podporo, ki so nam jo dali na prejšnjih volitvah in jim želim, da jim leto 1994 prinese boljšo in zaupanja vredno občinsko oblast! Gregor Bezenšek, predsednik Demokratske stranke: V občini ni čutiti političnega utripa, strank ni nikjer, ljudje so vsega naveličani. Tudi občinska skupščina, ki to praktično več ni, je odraz te apatije. Nujno potrebujemo nove volitve in nove, zagnane ljudi. Sem odločno proti podaljševanju mandatov. Volitve naj bodo spomladi, pa čeprav v okviru stare občine! Za referendumsko odločanje o novih občinah si lahko čas in denar vzamemo tudi kasneje. Če pa smo v Šentjurju že kje na slovenskem povprečju, smo to verjetno pri divji privatizaciji družbenega premoženja oziroma pri kraji le - tega. Demokrati smo pred združevanjem. Osebno menim, da je to pametno. Skupaj s Socialisti in delom Zelenih ter morda z LDS, bi lahko tudi v Šentjurju ustvarili močno sredinsko politično silo. Za zdrav občinski parlamentarizem so dovolj 3 ali 4 dobro organizirane stranke. Šmarje pri jelšah POSLOVNA STRAN NOVICE ELEGANT tovorno športne in modne konfekcije Šentjur pri Celju Kozjanskega odreda 21 Šentjurskim občanom želimo prijetna božično -novoletna praznovanja in vabimo na obisk v našo industrijsko prodajalno, kjer nudimo po ugodnih cenah modno zimsko konfekcijo za vso družino! tel.: 063/743-165, 743-167, telefax: 063/743-100 Šentjurske NOVICE AKTUALNO Zdravstvo na prepihu Dileme, zasebna zdravstvena dejavnost da ali ne, v slovenskem prostoru ni več. Zdravstvena zakonodaja je odprla ta doslej skrbno zaprta vrata in zasebne zdravniške ordinacije rastejo povsod kot gobe po dežju. Pričakuje se, da bo privatna praksa dala zdravstvu novega poleta, bolnikom boljše zdravnike, zdravnikom Pa drugačen način dela in več denarja. Odločitev za zasebno zdravstveno dejavnost zahteva določeno mero osebne korajže. Zapustiti v Zdravstvenih domovih dobro urejeno in zaščiteno monopolno službo ter se podati v Privatizacijo, pomeni precejšnje tveganje in izziv hkrati za marsikaterega mladega zdravnika, za starejše generacije pa že domala nepremagljivo oviro. Toda nekateri bodo izziv sprejeli - tudi v Šentjurju. Izgleda, da za zobozdravstvo ni ovir. Velika večina zobozdravnikov je že prej " fušala" in legalizacija obstoječega stanja je le logični zaključek vse zadeve. Vsi šentjurski zobozdravniki bodo v kratkem sklenili Pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje. V najem naj bi dobili svoje prostore v Zdravstvenem domu, tudi občina jih s podeljevanjem koncesij menda ne bo ovirala in privatni zobozdravniki vam bodo na razpolago. Več nemira je v mirne zdravstvene vode prinesla odločitev štirih mlajših šentjurskih zdravnikov, da gredo na svoje. Njihovi starejši kolegi ter vodstvo Zdravstvenega doma so kaj kmalu začutili, da takšen razplet ni njim v Prid in so poskušali s previdnimi intervencijami na Zdravniški zbornici, na občini ter celo na ministrstvu, zadržati sproženi plaz. Za kaj Pravzaprav gre, smo skušali zvedeti kar v Zdravstvenem domu. Primarij dr. Moser, direktor zavoda: V povezavi s privatizacijo imamo kar nekaj težav. Pred kratkim sem se glede tega pogovarjal na Izvršnem svetu, pa tudi z ministrom za zdravstvo. V primeru, da bi prišlo do Privatizacije zdravstva v takem obsegu. kot se nam v Šentjurju zdaj kaže, bi prišlo do razpada javnega zdravstva oziroma zavoda Zdravstvenega doma Šentjur. Po zakonu zavod mora imeti določene organizacijske enote, ki pa jih mi več ne bi imeli. Morali bi se povezati na drugačen način, kar pa sedanja zakonodaja ne omogoča. Pogovaijamo sc o tem, da bi v tem smislu organizirali v Šentjurju vzorčni model, nekakšno skupinsko prakso zasebnih zdravnikov, ki bi jo legalizirali kasneje, če bi se pokazala za uspešno. Smo tudi v dogovorih z občinskim izvršnim svetom, ki je pristojen za podeljevanje koncesij. Strinjamo se, da bi se trenutno morda lahko privatizirali otroško varstvo in zdravstveno varstvo na Planini, ostali pa verjetno ne. Tu nastaja še velik, komajda rešljiv problem: po privatizaciji bi ostalo na cesti kar 15 zaposlenih. Veljavni sistem finaciranja zdravstva namreč še vedno temelji na prejšnjem sisovskem sistemu, ki nam je v Šentjurju rezal kruh izjemno skopo, s privatizacijo pa bi se ta že tako minimalna sredstva zmanjšala še za 10 do 15 % in vsi res ne bi mogli preživeti. Andreja Kaladjijska, dr. stomatologije, vodja zobozdravstvene enote: Postopki za privatizacijo celotnega zobozdravstva v Šentjurju so v teku in zanj ni videti nobenih preprek. Z Zdravstvenim domom smo dogovorjeni za najem prostorov, opremo bomo verjetno odkupili, v kratkem bomo dobili še vso potrebno dokumentacijo od Zbornice, ministrstva, Zavoda za zdravstveno zavarovanje ter od občine, nakar bi lahko pričeli. Za naše paciente se v bistvu ne bo nič spremenilo. Le bolje bo, ker se bomo prisiljeni zanje bolj potruditi. Dr. Dragiša Čolovič, zdravnik, specialist medicine dela: Da, rad bi poskusil kot zasebni zdravnik. Saj morda zdajšnja organiziranost ni tako slaba, toda prepričan sem, da imamo še precej rezerv, ki bi jih drugačna organiziranost, zdravnikom in našim pacientom v prid, lahko aktivirala. Rad bi naredil nekaj več, kot mi je doslej uspevalo. Ne verjamem, da bi s privatizacijo izgubilo delo kar 15 naših sodelavcev. Tako hipertrofirana služba pa menda spet nismo! Zase lahko zatrdim, da sem pripravljen tudi kot zasebni zdravnik dati delo vsem svojim dosedanjim sodelavcem. Morda bi nekaj viškov ostalo le v administraciji, kar pa tudi ne bo problem, ker imamo zaposlenih kar nekaj ljudi z izpolnjenimi pogoji za upokojitev. Sicer pa menim, da bi se s privatizacijo bistveno spremenili odnosi tako do pacientov kot do racionalizacije vseh vrst stroškov. Upam, da bodo odgovorni v občinskem izvršnem svetu dojeli prednosti privatizacije in nas ne bodo ovirali. Dr. Hilda Prebil, zdravnica, specialistka splošne medicine: Ne bi ponavljala, kakšne prednosti vidim v privatizaciji in se v glavnem strinjam s kolegom Čolovičem. Trdno sem prepričana, da nam bo poleg čistih računov v sami službi prinesla tudi kvalitetnejše zdravstvo. Menim pa, da pojmi v zvezi s privatizacijo v zdravstvu niso razčiščeni. Za naše varovance se navzven gotovo ne bo dosti spremenilo. Zasebni zdravniki bomo še naprej delali v svojih dosedanjih ordinacijah, sodelovali bomo v dežurni službi, se dogovarjali za souporabo laboratorija, fizioterapije ter drugih uslug in bomo svojo dejavnost prej razširili kot pa zmanjševali. Vse naše storitve za paciente pa bo enako kot v javni zdravstveni službi plačevala zavarovalnica. Javne zdravstvene službe niti najmanj ne želimo rušiti, le tvorno bi jo želeli dopolnjevati. Tako o zasebni praksi zdravniki. Kaj o njej mislijo njihove potencialne stranke - pacienti, pa bomo poizvedeli do naslednje številke Šentjurskih novic. Franc Kovač Šentjurske AKTUALNO NOVICE RTG Tratna - Slivniško jezero pred novimi izzivi Tudi v šentjurskih gospodarskih načrtih postaja turizem "obljubljena" dejavnost. Ne le zasebni gostinci, tudi družbena podjetja si iščejo v njem svoj življenski prostor. Največ tovrstnih zamisli se seveda vrti okrog "kozajnskega morja"- Slivniškega jezera. O aktualnih dogajanjih v firmi smo nekaj izvedeli pri direktorju, gospodu Štravsu, nekaj pa od naključnih sogovornikov, ki so želeli ostati anonimni. Podjetje ima dobre turistične potenciale, a se namesto s hitrim razvojem še vedno ubada z obrobnimi zadevami. Niso si še na jasnem z lastnino, čeprav velja, da so pretežni lastniki Železarna Štore, Ribiška družina Voglajna ter Nivo iz Celja. Železarna sedaj svoj delež prodaja, status RD Voglajna ni povsem definiran, Nivo pa je državna ustanova, ki se ne bo lastninila. Ta negotovost jih malce hromi, razvoja pa seveda ne more ustaviti. Želijo si domačih sovlagateljev. Ti se tudi že pojavljajo. Alpos je pripravljen vlagati v sam Ribiški dom v prenočitvene kapacitete, pod pregrado bi želela graditi športno rekreativni center s solarijem, savno itd. zasebna firma Globus, doktor Moser pa naj bi vlagal v kamp. Izgradnja bivalnih objektov ob jezeru bi jim prišla še kako prav, saj so zaradi pomanjkanja le - teh doslej mnogo izgubljali na svoji turistični ponudbi. Upravni odbor podjetja je te ponudbe že obravnaval in jih je sprejel. Zavod za zaposlovanje in nekateri sindikalni funkcionarji menda delajo tudi na tem, da bi Železarna svoj lastniški delež odstopila v korist odpiranja novih delovnih mest za svoje brezposelne. S prostorsko - ureditvenimi pogoji, ki se sedaj sprejemajo v šentjurski skupščini, so povsem zadovoljni, saj so uspeli v njih uveljaviti svoje idejne projekte. Le za čistost vode so zaskrbljeni. Zanimalo nas je, koliko je resnice v govoricah, da je RTG nekaterim svojim ljudem poceni razprodal precejšen kos obale Slivniškega jezera? "Ne, to sploh ni res", je zatrdil gospod Štravs. "Res pa je, da smo na licitaciji prodali pet stavbišč ob jezeru, novim lastnikom pa smo dali v dolgoročni najem nekaj 1000 m2 funkcionalnega zemljišča. Najemne pogodbe so sicer pisane na 50 let, toda ker so vsa ta zemljišča prešla v last državnega zemljiškega sklada, bodo lahko veljale le 10 let. Še največ pa smo dali v najem okoliškim kmetom. Uporaba teh zemljišč je seveda točno predpisana in dogovorjena." Ali je res, da so med večjimi najemniki tudi člani Upravnega odbora, npr. g. Moser in g. Kodrič? "Seveda so! Pa to ni nič nenavadnega in nobena skrivnost! Oddaja v najem je bil interes podjetja, ki smo ga legalno uresničili." Slivniško jezero skoraj vsako zimo zamrzne in postane čudovito drsališče. Ali se pripravljajo na to zimsko sezono? "Ne, na drsanje nismo pripravljeni! Čeprav bo debelina ledu meijena in bo verjetno Krajevna skupnost ukrepala, če bo šlo za očitno nevarnost, mi zimske gostinske ponudbe v Ribiškem domu ne bomo imeli. Drsalcev pa ne bomo preganjali - a tudi vabili ne. Zaradi varnosti in odgovornosti." gostilna Hovt vasi Vo/ei /rojim 90/lom ve/ele božične in novoletne praznike Tudi v letu 1994 vom bomo vedno rodi po/tregli x izdatnimi jedili, pijačami ter vo/k dan « toplimim molioomi odprlo: od 8h do Mh Pogodba za p/in je podpisana Pred kratkim so v Hotelu Alpos predstavniki občinskega Izvršnega sveta in italjanske firme Slovenski plinovodi ter Petrol -zemeljskega plina svečano podpisali plinifikacijske pogodbe. V izgradnjo visokotlačnega plinovoda do merno reducirnc postaje pri Kmetijski šoli bo invstiral Petrol - Zemeljski plin. Od tu bosta dva srednjetlačna plinovoda pripeljala zemeljski plin do Alposa in Ema, kjer bo plin prevzel koncesionar. Do avgusta leta 1994 naj bi bil plin v Šentjurju, naslednjo zimo pa naj bi se z njim že grela tudi šentjurska gospodinjstva. Kakšne bodo cene? Po določilih iz pogodb zemeljski plin ne bo dražji od butan - propana v jeklenkah in kurilnega olja. Elektrarna na Tratni Morda marsikdo še ne ve, da pod tratenskim jezom že lep čas deluje mala hidroelektrarna. Ob 12 m visokem vodostaju ter ob maksimalnem pretoku 700 l/s proizvede 73 kwh elktrične energije, kar pa dejansko uspeva le poredko. Ob našem obisku ji je g. Mirnik iz Elekto Celja odčital 50 kwh. V povprečju pa dela približno s polovično zmogljivostjo. Doslej je obratovala 30 000 ur in je prozvedla okrog 1 miljon kwh energije. Šentjurske NOVICE POSLOVNA STRAN ^VeaeIe ISožianE fizazni&z in ri Wiharju Selič Leon, papirnica Zvonček, Plakoles, OŠ Šentjur, KOB - termoinštalacije, Seokan inženiring iz Maribora in Alis iz Dola pri Hrastniku. ŠENTJUR Jazbinšek drugi na Ptuju Od 17. do 27. novembra je na Ptuju potekal 1. mednarodni šahovski festival "Kurent 93". Na mladinskem turnirju je sodeloval tudi Šentjurčan Sebastjan Jazbinšek, ki je v konkurenci 10 igralcev dosegel 5,5 točk in zasedel odlično 2. mesto. Zmagal je Robert Roškar s 6 točkami. KK kemoplast vse bliže //.slovenski ligi Predzadnje, 13. kolo: KK Kempolast : BP Ljubljana 97 : 86 (53 : 31) 10 zmag in 3 porazi je bilanca, ki uvršča KK Kemoplast na 1.mesto 3. slovenski košarkaški ligi - vzhod. Le bodo šentjurski košarkaši v zadnjem kolu v Slovenskih Konjicah premagali tudi Comet-B, bodo zanesljivo osvojili Prvo mesto v skupini in nesli največ točk v play-off, od koder se bosta dve ekipi izmed dvanajstih uvrstili v 2. »go. Po petih zaporednih zmagah proti Cometu B, Podčetrtku in Hrastniku doma ter Rudarju in Rogli v gosteh, so v 12. kolu Kemoplastovci v Šentjurju doživeli neprijeten poraz proti Feniksu iz Ljubljane. Po dramatičnem drugem polčasu so izgubili z 80 : 85. Tokrat so proti BP-ju zaigrali bolje in jih v prvem polčasu povsem nadigrali. V tem delu igre sta odlično igrala Prezelj in Košak, ki je zadel tudi 5 trojk. Po visokem vodstvu so naši zaspali in gostje so se jim nevarno približali. Po dveh minutah odmora so se naši le zbrali in zasluženo zmagali. Najboljši strelci so bili Košak, ki je dal 39 točk (7 trojk), Knez in Agič pa sta prispevala vsak po 20 točk. Grega Kovač Šentjurska OBVESTILA NOVICE vela vela vela vela vela tapete vevče tapete vevče tapete vevče tapete vevče tapete vevce TAPETE U VAŠE STANOVANJE RAZLOGI: 1. S tapetami vnesemo v okolje spremembo, živahnost 2. Na voljo mnogo vzorcev in barvnih kombinacij - ste sam svoj arhitekt 3. Polaganje tapet je preprosto in čisto delo 4. Delo opravite po načelu "naredi sam" 5. Tapete so dober toplotni in zvočni izolator 6. Tapet VETA so okolju prijazne 7. Če kadite boste imeli manj težav z obnovo sten 8. Stapetami prekrijemo neravnine in razpoke na steni 9. Tapete na steni so manj občutljive za umazanijo in poškodbe, so trajnejše in je zato CENA ZELO UGODNA 10. Vzdrževanje je preprosto in učinkovito 11. Odstranjevanje tapet je preprosto. Pogoj je DOBRO UTRJENA STENA s prepremazom (razdrečeno lepilo) VETA tapete lahko kupite v vseh prodajalnah z tapetami v Sloveniji in tudi v TP Resevna Šentjur, Metro prodajalna Dekor Celje, Kovinotehna PC Hudinja Celje in Hmezad Agrina blagovnica Žalec. vela vela vela vela vela tapete vevče tapete vevče tapete vevče tapete vevce tapete vevče Kemična industrija ima v Kamniku že več kot stoletno tradicijo. Eden od njenih nosilcev je podjetje KEMOSTIK, ki sodi med najpomembnejše proiyvajalce lepil in drugih kemičnih izdelkov pri nas. Naš glavni izdelek je univerzalno lepilo NEOSTIK, ki ga kupci uporabljajo že več kot trideset let. Strokovnjaki KEMOSTIKA smo v tem času razvili mnoga druga lepilaza najzahtevnejšea lepljenja, ki smo jih prodajali pod različnimi imeni. V letu 1990 pa smo za vsa naša lepila oblikovali nov KFMnCrnr znak 'n iim dali skupno ime NEOSTIK. S tem -----^--- lokl/A r\A n nnroi 70 t/co nrnhlpmo lonliomia Tel.:h.c.:/061/832 713, 831-286, 831 289 Telex: 31884 Telefax:/061/831- Tovarno lepil in kemičnih izdelknv, Molkova pot 10 61241 Kamnik lahko od zdaj naprej za vse probleme lepljenja najdete odgovor pod isto šifro - lepilo NEOSTIK. JUTEKS Vinil talne obloge 3LU£ UN£ Tekstilne talne obloge T£KSON Žalec Obvestila matične službe Poročili so se: Martin Soline in Marjana Lavbič iz Dramelj, Božidar Uduč s Presečnega in Silvestra Čepin iz Podpeči, Anton Lavbič iz Svetelke in Daija Zgonc iz Razborja, Branko Tržan iz Prožinske vasi in Dorica Mlinar iz Kranjč. Umrli so: Juljana Gajšek iz Šentjurja (63), Frančiška Salobir iz Krančjč (83), Peter Kladnik iz Šenljurja(63), Olga Čušin iz Šentjurja (79), Amalija Zapušek s Praptotnega (90), Marija Škoberne iz Str. gorce (78), Janez Vok s Straže na gori(83), Franc Knez iz Šentjurja (71), Anton Jug z Rif-nika (90). Obiski dedka mraza Ponikva: 23. dec. ob 15,30h v OŠ ob 8h v VVO Blagovna: 22. dec. ob llh v OŠ Kalobje: 24. dec. ob lih v OŠ Prcvorjc: 21.dec. ob 15,30h v OŠ Planina: 23. dec dopoldne v VVO 27.dec. ob 16h Šentjur: 24. dec. dopoldne v VVO 27. dec. ob 16 uri pred Blagovnico Resevna Slivnica: 26.dec. ob 14h v kult. domu Dobje: 28. dec. ob 14h v kult. domu Loka: 23. dec. ob 10h v OŠ OBVESTILA SILVESTHOVSVHJA: Odprto silvestrsko srečanje o6čanov Šentjurja v tržnici, Motel Si (pos, 'Kulturni dom v Slivnici, Kmetija odprtih vrat Martina Fatur v Slatini. Obvestilo žrtvam nacifašistične vojne Izgnanci, ukradeni otroci, taboriščniki in vojni ujetniki iz II. svetovne vojne iz šentjurske občine ustanavljamo svoje društvo. Organizirani bomo uspešnejši pri doseganju svojih pravic glede vojne odškodnine. Vabimo vse živeče žrtve vojne, ki se še niso prijavili, da se prijavijo pri Borovnik Jerneju, Šentjur, tel.: 741-661. ' Iniciativni odbor Šentjur Vabilo Odbor za kulturo občine Šentjur vabi na božično - novoletni koncert celjskega plesnega orkestra ŽABE, ki bo v četrtek, 23.dec. ob 19,30 uriv kulturnem domu v Šentjurju. [Bdenn Ji ^ L AcNaPRUDNIK d.o.o. aervii-tiženje Drago Naprudnik Vrbno 2, 63230 Šentjur, tel.: 063 741-103 Strokovno in po ugodnih cenah nudimo: - servisiranje vozil RENAULT - manjša popravila ostalih vozil Na zalogi imamo olja CASTROL, ELF in ARAL UGODNO: ANTIFRIZ DO -35°C SAMO 150 SIT/I _ Vsem strankam uspešno in srečno vožnjo! GOSTILNA BOHORC MARJAN Dušana Kvedra 44, Šentjur pri Celju Tel.: (063) 741-095 Vsak dan vam bomo postregli z domčo hrano In domačimi vini. Vabimo vas tudi na malice, nedeljska kosila in pičel Bohorčevi vam želimo prijetna božično - novoletna praynovanja! AVTO SKORJANEC ), PRODAJA REZERVNIH DELOV IN AVTOMOBILOV u ŠENTJUR, Telefon/Fax: 063/741-008 TRGOVINA CELJE: Mariborska c. 115; Telefon 063/38-811, 411-717 Prodaja rezervnih delov in avtomobilov a avto stekla in pločevina □ novi in rabljeni deli □ gume & montaža □ odkup poškodovanih vozil Se priporočamo tudi v letu 1994! $of N0STI ★ čestitamo obgankam in občanom Šentjurja ter želimo da je res prazničen in velik ŠENTJURSKI NARODNI DEMOKRATI NOVICE MALO ZA ŠALO MALO ZA RES 1 Aforizmi SI DON ZLOMŠEK - je v resnici novi naš patronček! Idealen mož je tisti, ki ne pije, ne kvarta, se ne ozira za drugimi ženskami, se ne prepira in -ga ni. POLONCA VRH SLAME, je v resnici mož, ki na občini Marlene Dietrich in v Ljubljani sprejema plane. Če bi bili moški tako izvrstni ljubimci, kot pripovedujejo, se žene na bi utegnile niti počesati. LEN NI MAJA je dama, ki pleše ringaraja S. Guitry in se v pokoj podaja. Norec ima zmeraj prednost pred pametnim. Vedno je zadovoljen s seboj. Napoleon KAM JEŽ NA STO? To mož je, ki nepokoren bo državi, če volitve parlament prestavi. Lenoba: navada počivati prej, preden nastopi utrujenost. Renard Sestavil M. M- Tri pravilne rešitve anagramov bomo nagradili s knjigo aforizmov in šentjurskih zbadljivih napisov, ki bo izšla 8. februaija. Domače pogruntavščine PETROL POVSOD Z VAMI NA POTI - LE V ŠENTJURJU JE NAPOTI! S. Tanšek Poznam zdravnika, ki zdrave zobe ga izdirati mika. Je občina postala res velika, če petelin na strehi kikirika? Vprašanje je, kako bodo pisali zgodovino? Z levico ali desnico? Sveti Jurij po naše pomeni Jurček na Konju. M. M. Nagradni anagrami BEDA VEST RANI Ta stavek pripada spoštljivi dami, ki na občini honorarja se ne brani. Šale Ata ne velja Janezek pelje kravo k biku in iznenada sreča svojo učiteljico. - Kam pa pelješ kravo, Janezek? - K biku , tršica. - Oh, za to bi bil pa bolj primeren tvoj očka! - O ne, tršica, za to mora biti bik. Med padalci Mladi padalci prvič skačejo iz letala. Eden se na vse načine upira, a končno ga inštruktorju le uspe pahniti skozi vrata. Naslednji se zareži na vsa usta. - V strahopetnosti pač ne vidim nič smešnega, se razburi inštruktor. - Ta, ki je pravkar skočil, je bil naš pilot. Natančen odgovor Mama se odpravha v trgovino in reče mali Spelci, naj pogleda, koliko zobne paste je še. Ker Špele kar dolgo ni iz kopalnice, mati nervozno zakliče: - No, koliko? - Od kadi do umivalnika! je natančna Špela. V trgovini - Na deklaraciji piše 40 % volne in 55% sintetike. Kaj pa je z ostalimi 5 odstoki? sitnari kupec. - To je pa tisto, kar se skrči pri pranju! mu hiti pojasnjevati prodajalec. Nagrade za pravilno rešeno križanko št.8 podeljuje Hotel Alpos, sreča pa je izbrala takole: 1. nagrado, dve večerji v Hotelu Alpos, dobi Tomaž Knez iz Doropolja; 2.in tretjo nagrado, t. j. po eno večerjo v istem hotlu dobita Rauter Drago s Planine in Nežika Antlej iz Šentjurja. Šentjurske NOVICE NAGRADNA KRIŽANKA kalij telovadno orodje domača žival Rado Bardon denar ob upokojitvi izbiranje nagrade grška boginja zarje pojav pri nevihti vodna rastlina Ludevik Gaj jajčeca rib, žab ing. polit Edvvard sestavil: Jože Mastnak trije tjulenj pokrajina Srbiji kmečko orodje nebeški prestol zver Italija del telesa majhna potica RIMRN1GA tona brezalkoholna pijača Velika Britanija Avstrija Mojzesov brat Rado Časi kisik mesto v Romuniji natijev karbonat 16. črka abecede film. igralka Sopfija nerodnež sov. šah. velemojster domača žival simbol države madž polit sladke pijače ka 'akovič blagajna vroča voda Oiga Adamič sončna pega karikatu. Rogelj krščansko znamenje pšenični plod rimska Pet za nakup posoda za rože politik Leopold ženska sprimek snega mirno sožije domače velika žival radij nevestina dota sramota uničeva. mrčes žensko ime uboštvo vodopad ludolovo število osvežilna pijača gozdni zajedalec pokvari. duhovščina latin. bodi zdrav Bojan Adamič pokrivalo naša pokrajina kov. indust. Bovec izobraž. ustanova vodni pesek Ober načrt del naše gorovje znak za množenje rimska ena velik kamen kem. el. Cr_____ žito žival3 reka v Srbiji malik jutranje kapljice čreda reka v Srbiji 18. črka abecede moško ime vrsta avtomobila visok hrib vinska rastlina |l. mesto Arabije prizorišč japonske igra izdeloval. čevljev zacara- nost splet las Paradiž poštenje protest črn ptič recept Župančič del plota planinski ptič italijanska valuta gl. mesto Grčije vodna osvežitev Vida Orač koralni otok žensk ime klovn Popov naša revija naše domače žito rimska pedeset kopno v morju domača jed Amper tovarna v Celju pomladni mesec japonska valuta žival z rogovjem ovoj za Janez Japelj lil Iskra pritr- dilnica konec molitve Gošnik stari oče Nemčija polmer 6. črka abecede ŠšHttttnh* NOVICE LAHKO BI BILO RES Šentjurske anekdote Malovrhu se maje županski stolček Ljubljanski Šentjurčan Feri Smola se je v svojih nedavnih javnih nastopih tako dobro vživel v vlogo Gustava Ipavca, nekdanjega uspešnega šentjurskega župana, da so očividci prepričani, da je prihodnje šentjursko županstvo takorekoč že njegovo. Ker poleg "face" ponuja še obilico lepih besed o zgodovinskem skoku v prihodnost s prepričljivostjo blagopoko-jnega Iveka iz Negove, si je gospod Malovrh z vso upravičenostjo naročil mizarsko ekipo, ki mu bo skušala ojačati županski stol. Bogatejši smo za novo turistično atrakcijo Arhitektom šentjurske mestne podobe je uspel še en veliki met na visoki ravni: betonski stebri bodo skozi središče Šentjurja ponesli električne kable na tako spoštljivi višini, da si turistično olepševalno društvo že mane roke ob pomislih na dobičke, ki jih bo kovalo z razkazovanjem te znamenitosti. Prve tovrstne razglednice bodo v kratkem založile Šentjurske novice. Poskus samomora občinskega avtomobila Občinska veterinarska inšpektorica je osupla ugotovila, da ima "njen" službeni avtomobil samouničevalne nagone: v garažo je postavila lepo in celo Škodo, iz nje pa potegnila razbitino. Ker ni na občini nikogar, ki bi znal razumno pojasniti ta dogodek, se je pričelo šušljati, da so posredi višje sile, ki so se v času Peterlertovega obiska v Šentjurju znesle nad avtom sekretarke bivših komunistov. Oblast in še kaj Oba podpredsednika in tajnik šentjurske Ljudske stranke, so že lep čas na lovu za svojim predsednikom, ki noče in noče predati svojih predsedniških insignij, katerih pa se je menda že zdavnaj naveličal. Tudi njihov zadnji tovrstni pohod na Ponikvo ni uspel. Članstvo ugiba, da naj bi ne šlo toliko za oblast kot za neko zanimivo knjižico... Šentjurske stranke so v težavah Vendar ne vse! LDS je izgubila svojega ustanovitvenega predsednika, Slovenska ljudska stranka ima predsednika, ki to noče biti, ker simpatizira z SKD, narodni demokrati se še kar naprej nerodno otepajo krščanskega pokroviteljstva, socialisti in demokrati se združujejo in goreče upajo, da je tudi v politiki ena plus ena dve, socialdemokrati se utapljajo v Atlan- tiku in le o SKD in bivših združenih komunistih ni slišati nič posebnega. Pravijo le, da se " krščanskih" zbere na enih večernicah več, kot imajo vse druge stranke skupaj članov, bivši prenovitelji pa so v globoki ilegali, kjer pridno vadijo privatizacijske in kapitalistične finte. Optimizem je utemeljen Ne vemo, če je utemeljena na zborovanju krščanskih demokratov v Slivnici podana županova izjava, da smo se Šentjurčani na lestvici uspešnosti slovenskih občin, menda po zaslugi občinskega vodstva, pomaknili za kakih 10 mest navzgor. Zagotovo pa vemo, da po kriterijih relativne brezposelnosti in povprečnega mesečnega zaslužka, navzdol več ne bomo drseli - ker smo že na dnu! Nova telefonska centrala n'd vidiku? Pred kratkim je bilo celotno občinsko vodstvo na vljudnostnem popoldansko - večernem obisku pr' Iskri, ki nam je pred kratkim prodala našo "naj" telefonsko centralo. Ker se naši o preteklosti v načelu ne P0-govarjajo, predvidevamo, da so se nadvse uspešno pogodili za naslednjo "naj" trelefonsko rešitev. Šentjurske novice vabijo na JAVNO SILVESTROVANJE V ŠENTJURSKI TRŽNICI Za dobro voljo, pijačo in jedačo bomo poskrbeli - vse troje pa lahko prinesete tudi s seboj. Tudi polnočni županov nagovor ne bo manjkal! Vabimo vse pevce, godce, folkloriste in druge umetnike, da nam pridejo pomagat ustvarjat šentjurski novoletni žur! Dobimo se na Silvestrovo najkasneje ob 23 uri! Vstopnine seveda ni!