Poštnina plačana v gotovini. Matrlbors Cena 1 Din Le* (X.), štev. 8 Maribor, četrtek 10. fsnuaria 1928 »JUTRA« Izhaja razu« nedeljo m praznikov vsak dan ob 16. uri Ra&M pri poHnorn tek. uy. » Ljubljani it tl.409 Velja mesečno, prejema* v upravi aH po petti 10 Dia, doetavtjen na dem pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprav« 455 Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova oeatait.13 Ogiaal p* tarife Ogla** sprejema tudi egiaeel oddelek Jutra- v LjoMjeoJ, Miai« M.-4 Napoved bistvene spremembe proračuna Listi, ki so poprej lomili kopja za vlado »četvorke«, razglašajo sedaj, da bo vlada »bistveno spremenila državni proračun«. KDK je vedno podpirala in dokazovala, da dela vlada »četvorke« škodo narodu in državi, in iz razprav finančnega odbora je bilo za to dokazovanje največ podatkov in razlogov. Režimski listi so označevali vse to za navadno demagogijo. Danes je drugače. Bistvene spremembe proračuna se napovedujejo. Z drugimi besedami se to pravi, da vlada četvorke niti v bistvu ni zadela velikih državnih potreb, ki so obeležene v državnih letnih proračuni}^ Kaj je ta vlada sploh delala? — Ko ni pogodila niti bistva proračuna, je jasno, da je skrbela samo za korist in interese strank in strankinih prvakov, ki so jo tvorili. Pri radikalih in pri demokratih so v dobi zadnjih dveh vlad nastali spori, kakršnih še ni beležil kulturni svet v življenju in gibanju svojih strank. Oni člani stranke, ki so bili v vladi ali v odboru skupščine, so postali posebni del stranke. Hoteli so nadkriljevati vse strankine odbore in forume. Radikali, ki so imeli že od poprej več struj, so doživeli, še spor med vladno skupino in med glavnim strankinim odborom, demokrati so pa izgubili demokracijo med članstvom stranke na ta način, da so postali odločilni poleg stalnih strankinih odborov še poslanski klub in — strankini ministri, od katerih so bili eni za Davidoviča, drugi pa za Marinkoviča. .P0 t. m. vladajoče stranke so bile državi in narodu škodljive, bile so tudi po svojih, notranjih razmerah pravi unikum in njih vlada ni pogodila niti bistva državnega proračuna, kakor listi teli strank danes sami priznavajo. Nadamo se; da bo sprememba proračuna temeljita, ker ima sedanja vla da svobodne roke in prosto pot preko vseh strankarskih ozirov. Čudežev se seveda ne da delati — kar bo sla-bega* to je treba vsekakor pripisati na rovaš »četvorke«- Napovedana bistvena^ sprememba sc ne da uganiti. Možno bi bilp marsikaj, najlažje bi pa bilo to, da se črtajo veliki izdatki za^ držayno upravo in fondi raz nih ministrstev, ki so hili največja atrakcija strankarskih veljakov, ki so dobivali vladna mesta — I. razreda. Tekma za dobro založena ministrstva je bila vzrok premnogih kriz in težkih problemov, tajni fondi so bili vsled te tekme bistveno važni pri proračunu in če . n e bi bilo mogoče še kaj več, bi bila že dovolj važna in bistvena proračunska sprememba —• črtanje in skrajno zmanjšanje teh fondov. Tako n. pr. je imel predsednik vlade poleg letne plače 538.000 Siofeetfan JovanovSi o svoji svdijenci DR. I.ETfCA RAZREŠEN KOT DRŽAVNI PODTAJNIK V FINANČNEM rrl vsem, kar je posledica težke prebave in zaprtja. Dobi se v vseli lekarnah. Krim sodobn@ea zakon* ZAKONSKA ZVEZA NEKDAJ IN DANES. - KAJ BO PRINESLA BODOČNOST. — MOŽ IN ŽENA KOT TOVARIŠA. Zakon, /.veza med moškim in žensko, je prastara ustanova, ki se je tekom tisočletij neprestano izpremenjaia in imela pri različnih narodih različno obliko, ki tudi danes ni povsem stalna, čeprav je z zakoni zaščitena in pravno zavarovana. Nekateri narodi so poznali zakon, do katerega je prišlo s kupčijo. Dekle, ki je bilo od starišev kupljeno za pogojeno ceno, je postalo žena kupcu in zakon je bil po šegah in običajih narodov, ki so tak način priznavali, veljaven in ne-razdružen. — Drugje zopet so žene kupovale može. V biblijski dobi je Salomon imel 700 žena in tudi drugi svetopisemski možje so imeli mnogo žena, ne da bi se jih obsojalo radi mnogoženstva- Podlaga morali našega sedanjega zakona pa je bila dana pred 2000 leti. Razmeroma nedavno, ako vzporedimo prehode in trajanja sprememb v zgodovini seksualnosti človeštva. Moderni zakon kot cerkvena ustanova je star samo ^00 let. Od takrat velja vsak cerkveno nedovoljen odnešaj za smrtni greh. Kon-kubinat pa pomeni prokletstvo in zločin. Edino izjemo tvori prostitucija, katero jc v javnih hišah celo ščiti. Način sklepanja zakonov pa se je pred 100 ?e’i v An^lji spremenil. Uveden je bil civilni zakon. V Nemčiji so civilne zakone uvedli pred 50 leti, dočim v ostalih državah še vedno gospodari ..cerkveni zakon, ki ne pripozna ločitve nod nobenimi pogoji- Niti v slučaju, da je bil mož ali žera obsoien na dosmrtno ječo. Do leta 1900- je bila v Nemč:ji zadosten povod za loci-ev nenaklonjenost ali. medsebojna odtujitev. Trenutno pa je ločitev nemogoča* ako v njo ne privolita oba zakonca. Od našega načina v skleoanju zakonov se je najbolj oddaljila Eusi:a, ki je ir- la rrincin refVtracije. V J?usfii :e ločitev tako poenostavljena, da zado- stuje samo izjava o razidu zakoncev in izbris zakona iz registra. Spremembe v zakonih so posledice raznih menjajočih se okolščin. predvsem nazorov in morale. Nekdaj so moški prevladovali iti pojem neporočene žene je bil docela neznan. Danes številčno-močno prevladuje ženski svet, kar opravičuje stremljenje po osamosvojitvi. V tem pa so glavni razlogi, da je pomen rodbine tako oslabel. Stavek: »Bodite plodni in množite se«, je postal dvomljive vrednosti, predvsem radi mizernega gospodarskega stanja- Ureditev sodobnega zakona — pravi Hirschfeld — ie najbrž krivična in s sigurnostjo lahko ra čunamo, da nas bodo zanamci obsojali kakor smo mi obsojali suženjstvo in inkvizicijo. V Ameriki je pričel reševati problem mode: rega zakona sodnik .Lindsey, ki je izdal tudi knjigo »Tovariška zakonska zveza«- Lindsey propagira poizkusni zakon na sledečih principih: Mož in žena, zakonito v zakonu združena. naj se zedinita, da v prvem lefu ne bosta imela otrok. Da se odrečeta vseh denarnih obveznosti za slučaj 'o-čitve in da se v slučaju ugotovitve, da je zakonska zveza ponesrečena, omogoči takojšnja razdružitev brez sodnih dovoljenj. V Ameriki in na Angleškem so mnogi pozdravili njegov načrt, vendar je vprašanje, v kolikor bi se s tako ureditvijo rešil seksualni Problem sodobnosti, oziroma kriza zakonske zveze. Mnogi so mnenia, da bi se na ta način znatno omejila in za!?zila naraščajoča prostitucija, zlasti pa bi se zavrlo okuženje no spoln h boleznih. Rešitev teh problemov na bo vsekakor nr'topila z dobro vzgo-io otrok in mladine, ki bo po presoji med dobrim in slabm gotovo našla pravo pot. Prerok žensiua Feministke so imele v Brillatu Savi-rinu najodličnejšega zagovornika in borca, ki je z velikim spoštovanjem služil nežnemu spolu. Gaston Derys trdi o njem, da si je zaslužil, da bi ga vse ženske tega sveta morale proglasiti za svojega preroka- Njegovo geslo je bib: »Vse kar hoče žena, to hoče Bog!« Toda Briilat Savarin ni bil samo po-bornik ženstva, temveč tudi zpvčUnik gurinanstva in vseh sladkosned icžev. Trdil, je, da gurmanstvo ni greh, ampak po filozofu Renatin celo najdostojnejša krepost. »Številna, točna in stroga opazovanja so me privedla — pravi Briilat — do zaključka, da skrbno in okusno pripravljena hrana odstranja znake starosti, Skrbno izbrana in pripravljena jedila dajejo očem lepši sijaj, koži svežost, mišicam pa moč in prožnost.« Toda v tem še ni vse. Briilat je odkril ključ zakonske sreče, ki je po njegovem mnenju predvsem v gurman-stvu. »A.ko sta zakonca sladkosnednega, potem jima je najmanj dvakrat na dan dara prilika, da skupaj uživata in v največji prijetnosti preživita vsaj del sicer dolgočasnega dneva-« V podkrepitev svojih ugotovitev navaja statistika, ki dokazujejo, da so zakoni sladkosned-nežev bolj stanovitni in trajnejši od osta lih zakonov- V skrbnosti do svoj:h čitateljic Briilat ni pozabil opozoriti na požrešnost. V svojem delu je opisal tudi metode, kako se človek obvaruje požrešnosti. Končno trdi veliki bojevnik in pristaš ženstva, da je odkritje nove delikatesne, okusne jedi, važnejše za človeško srečo, kakor pa odkritje najlepše zvezde v vsemirju. J odgovoril: »Najbolj neprijetno pa se zdi meni to, da hočejo ti ljudje z zamenjavo dežnika napraviti sami dobro kupčijo, mesto da bi jo prepustil vam-« Pon-sonby je prvi bušnil v smeh, ko je čul ta odgovor. 5esio „5uobo6a, enakost in bratstuo“ Francosko republikansko geslo »Svoboda* enakost in bratstvo« izvira iz leta i79i. Geslo je predložil Club des corde-liers v projektu o uniformiranju čet in narodnih gardistov, ki so morali nositi na levi strani prsi medaljo z besedami: »Svoboda, enakost in bratstvo. Avtor gesla je bil baje tiskar Momoro, član omenjenega kluba, ki je ukazal, da se besede vklešejo na javna poslopja, kar sc je zgodilo leta 1793-, ko je postalo geslo službeno. Za časa terorja je bila dodana beseda »smrt«. Takrat je večina javnih poslopij nosilo napise »Bratstvo ali smrt«, »Svoboda ali smrt«. Gesla »Svoboda ali smrt« so za časa thermi-dorske reakcije zbrisali s fasad na Tile-rijah, z monumentov in raznih hiš. Ostala na so na zastavah armadnih zborov iz dobe direktorija- Francoska republika pa je leta 1848. brez dodatkov proglasila geslo »Svoboda, enakost in bratstvo« za službeno. Od takrat se ni več spreminjalo. Pr©trb!€i’ske w Amerik! DVA RAZPISA VPRAŠANJ IN NAGRAD. — DKAKONIČNA KAZEN. BATA O ZLOČINU IZ NAVADE. DE- Nedavno so poročali mnogi listi, da je neko ameriško sodišče obsodilo dvoje žen na dosmrtno ječo radi kršitve pro-hibicijskih določil in radi tihotapstva z alkoholom. Posebno vnetim zagovarni-kom prohibicije se pa ta kazen ne zdi niti drakonična- Znani avtomobilski tovarnar W. C. Durant je razpisal nagr.i-do od 25-000 dolarjev za najboljši odgovor na vprašanje, kako bi se dala najlažje izsiliti popolna prohibicija. Na stavljeno vprašanje je odgovarjalo -3.30 oseb ter tekmovalo za lepo nagrado. Stcedeninoscmdeset od teh je predlagalo — smrtno kazen za kršitev prohibicijskih določil, 188 se jih je pa zadovoljilo z dosmrtno ječo. Bilo je tudi 60 takih, ki so predlagali srednjeveška mučila, 370 jih je pa bilo, ki so smatrali, da bi se prohibicija najboljše uveljavila z javnim šibanjem in postavljanjem grešnikov na sramotni oder. Drugi so priporočali razne nove policijske in administrativne ukrepe. 1070 predlagateljev je menilo, naj bi vojska Pobijala nasprotnike prohibicije, 679 se jih jc pa zavzemalo za organizacijo posebnega šptjonažnega sistema. Predlagalo se je tudi odvzetje volilne pravice, imetja, obtožbo radi veleizdaje itd. Oglasili so se tudi nasprotniki prohibicije. a ni niti eden predlagal njeno odpravo, temveč vsi le njeno omiljenje in dovoljenje lahkega vina in piva. Ves ta razpis nagrad in vprašanj ter odgovori ali predlogi se zdijo Evropejcem nekaj silno čudnega, nemogo" iga. v Ameriki, jc pa to razumljivo. V Ameriki so tudi navajeni na drakonične kazni za ponovne zločine. Mnoge države unije imajo zakon, po katerem se ljudje, ki so er.o in isto ponovno zagrešili, sma-# trajo za zločince iz navade ter se za dolga leta ali celo dosmrtno zapro. Tudi kršitelje prohibicije, ki so bili že več, krat kaznov:ir>; se lahko smatra za zločince iz navade. V samem Michiganu je bilo že 2000 oseb po štirikrat kaznovano radi alkoholnega t;hotapstva in zakoni dajejo oblasti pravico, da te ljudi v ponovnem slučaju kaznujejo z dosmrtno ječo. Proti taki strogosti je seveda tudi dosti protestov in zahteva se, naj se s posebnim zakonom določi, da se kršitve prohibicije ne smejo vzeti kot zločin iz navade- V Ameriki se zakoniki po potrebi spopolnujejo, velike težave deia pa to, da se stare odredbe ne razveljavljajo. Običaj sicer ni, sodišče se pa vendar lahko posluži tudi najstarejših določil- Enako nagrado kot avtomobilski »kralj«- jc razpisal sedaj »kralj« časopisja Will atn Rantolph Hcarst za najboljši predlog, kako bi se dala prohibicija zamenjati s kakimi liberalnejšimi ukrepi proti alkoholizmu in kako bi s,e dala najboljše propagirati treznost. Iz Rusije Po odredbi sovjetskih oblasti so morali pred božičnimi prazniki odstraniti iz vseh državnh trgovin in skladišč vse blago, ki kakorkoli spominja na božič. Razen tega pa bodo tudi kaznovani disciplinsko vsi upravitelji javnih lokalov, ki so dovilili okrasiti izložbe o priliki božičnih praznikov. Zveza brezvercev v Ljeningradu jc razvila za praznike silno delavm-it. Priredba je nič matij kot 360 predavanj s prot' sko tendenco. NairtareJSi dvojčki. V Ev.vruthu sta dvojčka iz neke arabske rodbine dosegla visoko starost ISO let, kar je izredna redkost celo za človeka samca Kaualirstuo sodobnosti Vprašanje kavalirstva pri odstopanju sedežev na železnicah, tramvajih in v avtobush, so znova pričeli razmotriva-ti pariški časopisi. Vautel pravi, da ie nretirano kavalirstvo v sedanjosti smešno. Foresta pa, ki se je odločno zavzel za nežni spel, vprašuje, ali je že imel kedaj pr liko spremliati pri nakupu toalet kako damo- Nihče, — pravi Vautel — razen maratonskega tekača, ni sposoben,